Iz Jugosiavije. — Kai je z meščanskimi šolami v Ljubljani? Mestni šolski svet in občinski svet ljubljanski sta že pred dobrira mesecem sklenila, da se ustanovita v Ljubljani, oziroma v Spodnji Šiški po dve meščanski šoli: ena za dečke in ena za deklice v mestu, ena za dečke in ena za deklice v Spodnji Šiški. O teh sklepih smo svoječasno i obširno poročali. Kolikor vemo, je vse ' prebivalstvo z radostjo in zadoščenjem pozdravilo ta dva sklepa, posebno Šišenci so veseli te silno važne in nujno potrebne kulturne pridobitve. Brez ozira na splošno korist in potrebo naroda, ki neodložno rabi takih šol bodočnosti, je v resnici že skrajni čas, da se iznebi Ljubljana kulturnega madeža, da je še danes edino glavno mesto v vsej kulturni Evropi, ki je biez javne meščanske šole. Že pokojni nadzornik Levec se je na vso moč trudil, da bi ustanovil v Ljubljani take šole. Kolikor pa niso njegovega plemenitega prizadevanja ubijale umazane politiške prilike žalostne preteklosti, toliko so zavirajoč stali ob tem nerešenem vprašanju nasledn;ki Levčevi, ki so s prekrižanimi rokami malomarno, brezbrižno in pustolovsko zijali, kako se Ljubljana potaplja v kulturno sramoto in kako sami sebi podpisujejo izpiičevalo duševne ul^ožnosti in zaplotniškega kulturnega obzorja. Seveda: diletantizem, garniran s politiškim priganjaštvom, s puhlim gizdalinstvom in z neodpustno brezvestnostjo, razčeperjen na vodilnih mestih, ni bil, ni in ne bo nikoli nič prida! Zdi se nam, da tak diletantizem tudi sedaj cepi dlako ali pa nastavlja keblico ptičjemu vimenu, prešerno čepeč na imencvanih sklepih! Teh sklepov ni od nikoder na beli dan! Kolikor vemo, jih na poverjeništvu težko čakajo, da vsaj dobc učno osobje, ki se mora vendar nemudoma poprijeti dela, ako hočemo s šolami jeseni zt;četi. Sicer se začetek zopet odmakne za eno leto, in meščanske šole ljublianske ostanejo lepo -- na papirju! Prosimo gospoda župana dr. T a v č a r j a, naj se z vso resnostjo in strogostjo zavzame za izvršitev sklepov! Ker je smoter postavljen, je treba hitro d e 1 a t i, da pridemo do njega! — Kaj se godi na ljubljanskem učiteljišču? Profesor Adolf Robida ima svoje službeno mesto na realni gimnaziji v Ljubljani. Ker pa je zapleten v grdo d e nunciantsko afero, so rekli njegovi tovariši, da s takim možem nečejo sedeti za isto mizo. Kam torej z Robido? Kain neki? Na učiteljišče! In res! Prof. Robida poučuje sedaj na ljubljanskem učiteljiščul Robida naj vzgaja značaje! Robida naj vzgaja bodoče učitelje in učiteljice našega naroda — on, ki so o njem govorili na zadnji seji višjega šolskega sveta, da je denunciral svojega stanovskega tovariša prof. dr. Lokarja — on, ki je zaradi te denunciacije v disciplinarni preiskavi! Ali ni škandal, da pride mož, ki ga drugod ne marajo, na ljubljansko učiteljišče? Kakšen ugled pa naj ima tak pedagog pri kandidatih učiteljskega stanu? Ali ]e učiteljskl zbor ljubljanskega učiteljišča — pribežališče grešnikov? Čudimo se, da mladh gleda in posluša takega moža; čudimo se, da ima tak mož mesto med vse časti vrednimi stanovskimi tovariši! Vprašamo g. ravnatelja Doklerja i>n g. poverjenika dr. Verstovška, ali si na ta način predslavljata — reformo učiteljišča? Napravite red! Nikakor ne moremo trpeti, da bi naši bodoči tovariši izšli iz takih rok! Javno in najodločnejše proti temu protestujemo! Še enkrat: napravite red! Sicer bomo primorani, da naša orsanizacija stori vse korake, ki naj preprečijo nadaljnje oskrunjevanje ljubljanskega učiteljišča! — Darila za Učiteljski konvikt. Tov. Anton Gnus iz Dola pri Hrastniku 10 KHranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani 100 K. Hvala! — Botaniški vrt v Ljubljani. Deželna vlada je uporabo in upravo botaniškega vrta, ki je prešel v državno last, izročila poverjeništvu za uk in bogočastje. — Kolportaža. Načeloma je deželna vlada skienila, da se mladostnih oseb pred dovršenim 14. letom ne sme uporabljati pri razpečavanju tiskovnih proizvodov na javnih prostorih (izvajanje proste kolportaže), ker je to delo zdravju škodljivo in brani izpolnjevanje zakonite šolske obveznosti. Obrtniki, ki bi zanemarjali določila te odredbe, se bodo kaznovali po obrtnem redu. Tozadevna odredba deželne vlade izide v najkrajšem času. — Osebne vesti. Višji šolski svet je imenoval Franca Ramšaka, začasnega učitelja na deški petrazrednici v ptujski okolici, za stalnega učitelja istotam. — Višji šolski svet je dodelil Marijo Torellijevo začasno na dekliško šolo v Velikovcu v službovanje. — Višji šolski svet je imenoval za stalno učiteljico v Cirkovcah Ljudmilo Bračičevo, učiteljico v Št. Vidu pri Planini. — Višji šolski svet je odpustil iz službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljam Avgusto Remschnigg, učiteljico ročnih del na dekliški meščanski šoli v Celju. — Slovenska trgovska šola v LjubIjani. Profesor na trgovski šoli v Plznu Rudolf Andrejčič se prevzame v državno službo v provizorični lastnosti v IX. či- novnem razredu in dodeli slovenski trgovski šoli v Ljubljani. — Franc Fabinc, namestni učitelj na tej šoli, je imenovao za vadniškega učitelja na vadnici moškega učiteljišča v Ljubljani. — O celjskem meščanskem in ljudskein šolstvu razpravlja v sobotnem »Slovenskem Narodu« Ivan Prekovšek, ki pravi, da je temeljnih razredov slovenske deške šole pet, število učencev znaša 264, pet dekliških slovenskih razredov obiskuje danes 292 deklic: torej skupno 556 otrok slovenske narodnosti. — Nemške vzporednice (4 deški in 4 dekliški razredi) obiskuje 159 dečkov in 123 deklic: skupno 282 otrok nemške narodnosti ali — pravilneje izraženo — otrok, katerih starši so zares Nemci ali pa so nemškega mišljenja ter so svoje otroke tudi temu dosledno že od najmlajših let vzgajali. Na povsem enak način se je izvršil preustroj meščanskih šol v Celju. lmamo temeljne slovenske razrede, po tri deške in tri dekliške z nemškimi deškimi in dekliškimi vzporednicami. Slovenske razrede obiskuje 70 učencev, dekliške razrede 94 učenk: torej skupno 164, nemške paralelke pa štejejo 49 učencev in 87 učenk: skupno 136 otrok. Ravnateljstvu obeh meščanskih šol in vodstvu obeli ljudskih šoi kakor vsemu učnemu osobju gre vse priznanje za stvarno in redno razvrstitev otrok in za odgovorno in ne lahko delo, ki ga mora vrsiti \ razredih s takim materialom. — Iz navedenih števil je razvidno,. da so v celjskih šolah kvarili 720 slovenskih otrok. Veliko šolske palače, ki jih je postavilo ponemčurjeno Celje, da bi v njih ubijalo slovenski zarod, so prešle s preobratom v našo last, niso prazne in mrtve, danes služijo svojemu pravemu namenu, narodni vzgo.u mladine. Brez odloga bo treba v šolskem vprašanju iti dalje. Danes primanjkuje še najpotrebnejšega, učnih knjig, učil, modernih knjižnic, ki si brez njih pravega usp'> vanja šole niti misliti ne moremo. Važno je tudi vprašanje združitve ali kooperacije okoliške in mestne šolske občine. 2cleti bi bilo, da v tem pogledu izgine ona premišljena počasnost, s katero se je pol, generacije v Celju in v okolici iz naše strani delala šolska politika. Tudi danes nam treba v šolstvu napredovanja, ne \i strahu pred ponemčevanjem, ampak iz globoke zavesti kulturnega naroda, da je dolžan svoji mladini vse. — Sadite za spomin lipo — drevo svobode! V »Slovenskem Narodu« bere- jitio : Lipa je bila od pradavnih časov nam ' Slovanom sveto drevo. Prepričan sem, da je tudi našemu občinstvu to krasno drevo nad vse ljubo, zato pravim: Sadite lipc povsod, kjer je za nje ugodna zemlja! Podajam tukaj nekaj praktičnih nasvetov. V prvl vrsti je treba v-edeti, da more to drevo, ki naj bo še poznim rodovom priča našega osvobojenja, svoj namen izpolnit; samo, ako so podani vsi za uspeh potrebni pogoji. Ti pogoji so: Zdravo šolano drevesce, ugodna zetnlja in popolnoma prosto stališče; samo tako doseže lipa veliko sta- s rost. Vsi vemo, da se naliaja po naši de- J želi dosti častivrednih lip-gigantov. Vzrnsle so v mogočna drevesa, ker so imele dovolj za rast potrebnega prostora. Pripraven prostor za nje so veliki vrtovi, prostorna dvorišča itd. In kjer ni doma nobenega prostora za mlado lipo, skrbimo zato, da se lipe vsade po trgih, pri cerkvah, šolah, na razpotjih, gričkih, na najvišjem kraju v okolici, pri studencih itd. V mestih in trgih naj se nasade celi lipovi drevoredi. Najbolj hvaležna je maloperesna lipa (Tilia parvifolia), ker je bolj komnaktna, trdna in prej in rajša cvete. Kako nam lipa koristi, ni treba navajati, saj je to vsakomur znano. Uspeva povsod. saruo ne v preveč suhi zemlji, v skalovju, ali tudi ne na premokrem svetu. Njene korenine segajo globoko in na široko in jo delajo tako proti vetrovom in nevihtam jako odporno. Kako jo vsadimo? Tudi tega ni tieba razkladati. Kol, ki ga ji damo v prvih letih za oporo, popleskajmo s slovanslo trobojnico. Poleg drevesa postavimo skalo in vklešimo vanjo: »Lipa svobode 1918«. Inte letos vsajene mlade lipe bodo še poznim potomcem pričale o prvi pomladi v naši svobodni domovini. Nadejam se, Ja moje besede ne bodo padle na peščena tk;. — V. H. — Imenovanje. Josip Okorn, absolvent ljubljanskega učiteljišča, je imenovan za strokovnega praktikanta za čebelarstvo pri oddelku za kmetijstvo. Za načelnika tega odseka je imenovan prelat Andrej Kalan. — Meščansko šolo žele dobiti v Tržiču na Gorenjskem. — Nasilje. Lahi so internirali tov. ?• Plesničarja, učitelja v Ajdovščini. Nasproti našim dekletorn se vedejo strašno nasilno. V Dornbergu samem, v flužbenem kraju našega Naceta Križmana, je 21 nosečih deklet. Kakšna bodi naša osveta? — Mešana pripravnica za slovensko učiteljišče y Tolminu. Civilni komisariaj za tolminski politiški okraj razglaša: * nrvi polovlci meseca aprila t. 1. se otvori v Tolminu mešana pripravnica za slovenslco učiteljišče. Sprejmejo se deklice iii dečki, ki so dopolnili 14. leto in z uspehom dovršili ljudsko šolo. Ta mešana prinravnlca bo seveda italijanska in »slovensko učiteljišče« seveda tudi italijan- S °'— V začasni mestni šolskl svet cel]skl, ki ga je izvolil še »Narodni svet« v Celju, je mestno učiteljstvo izvolilo kot svojega zastopnika tovariša ravnatelja c x §ke meščanske šole tovariša Bena Seraj- '— Izpremembe šolstva v mariborskem okraju. Višji šolski svet je odredil naslednjo izpremembo šolstva v mariborskem okraju: 1.) Zasebna nemška ljudska Šola v Ceršaku se razpusti; otroci se naj vpišejo v pristojni ljudski šoli, ki sta Št. Ilj v Slov. goricah in Sladki vrh. — 2.> Nemška trirazrednica v Št. Ilju v Slov. goricah se razpusti. Učenci te šole se vpišejo v pristojne ljudske šole, predvsem v slovensko petrazrednico v Št. Ilju. Za otroke pristne nemške narodnosti se priklopi šentiljskl petrazrednici nemška vzporednica. — 3.) Nemška petrazrednica z 1 vzporednico v Krčevini — Leitersbergu se razpusti. Iz nemške petrazrednice in siovenske štirirazrednice se ustanovi po »redlogu krajnega šolskega sveta mešano slovenska šestrazrednica, kamor se všolajo vsi slovenski otroci. Za otroke pristne nemške "narodnosti se priklopita slovenski šestrazrednici dve mešanrnemški vzporednici. — 4.) Nemška dvorazrednica v Pekrah se razpusti. Otroci se prepišejo, v pristojno ljudsko šolo v Limbušu. Trirazrednica v Limbušu se razširi začasnc v štirirazrednico. — 5.) Nemška deška ;n nemška dekliška štirirazrednica v Pobrežju ostaneta, a se poslovenita. — 6.) Nemška deška in nemška dekliška štirirazrednica v Radvanju se preuredi vslovensko petrazrednico. — 7.) Nemška dvorazrednica v Razvanju se posloveni, toda Izgubi vzporednico. — 8.) Nemška trirazrednica v Sladkem vrhu se izpremeni v slovensko trirazrednico, za nemške otroke se priklo[A šoli nemška vzporednica. 9.) Obe nem ški petrazrednici v Studencih se preuredita v slovenski šoli, za nemške otrokc se priklopita deški petrazrednici za prehodno dobo dve mešani nemški vzporednici. — 10.) Nemška trirazrednica v Teznu se posloveni. — 11.) Poslovenijo se dozdaj dvojezične ljudske šole v Zgornji Kungoti, Svečini, v Sv. Jurju ob Pesnic), pri Sv. Lovrencu, v Hočah, v Kamnici, v Selnici ob Dravi, v Ribnici in v Breznu. — Italijani v Postojnl. Iz Postojne poročajo: V nedeljo, dne 23. marca, so Italijani vabili Postojnce, da se razgovore zaradi šolstva. Italijani hočejo uvesti ita-, iijanski pouk. Udeležil se shoda ni noben domačin. Popoldne so priredili Italijarii veliko in sijajno veselico s plesom v Grand-hotelu in so vabili vse meščane na ples. Tudi ta veselica jim je popolnoma izpodletela, ker na veselico ni prišel nihče od domačih ljudi. — Brezvestna propaganda. Pred kratkim so italijanski oficirji pri razdeljevanju hrane prisilili vaške otroke v Trnju pn Sv. Petru, da so pokleknill in z dvignjenimi rokaml prosili kruha. Nato so jih tako fotncrrafirali in slike poslali v italijanske ilustrirane časopise, ki naj razširjajo in izpričujejo plemenito delovanje Italijanov v »odrešenem« ozemljd. Te slike pa so Italijanom pravzaprav le v sramoto! — Smrtna osuda učitelja Iva Popoviča. Pod tem naslovom poroča »Pokret«: Bilo je to u novembru godine 1914. za doba austrijske strahovlade u Boci. Bili smo obojica u četvrtom zugu7 druge satnije 37. pukovnije u Krivošijama. — Zapovjednikom bijaše neki Pracher, Njemac, prije rata blagajnik sarajevske pivovare, inače pošten čovjek; a bataljunom zapovijedaše major Krainz, koji je proganjao naše ljude, kao kakav Neron. — Popovič je vršio kao prosti vojnik sve moguče ratne tegobe, na glasovitom Golom vrhu, kao nočnu stražu i ost., a ja sam onda još bio u kancelariji u Grkovcu. Sretali smo se obično nedljeljom po podne, onako potajice, i tješili se nadom trpečih duša. — Medjutim sam ja bio prognan iz pisarnice, i dospio razbivenoin glavom u bolnicu Risansku. — Jednog dana vidjeh jadnoga Popoviča,  kako ga vezana, a gologlava vodi vojni cka patrula na torpedaču z Ercegnovi, i doznah, da je optužen radi pokušanog bjegunstva i da ga vode pred ratni sud. Naši su pričali, da su ga prošle noči neki Magjari zatekli kod žične ograde, a uvjeravali su, da je, došao sa straže primrzRut i na se je nehotice bio opio rumom i rakijom. Prekosutradan vračen je na Gr*ovac istom pratnjom razdrpan. nečist, Kao kakav razbojnik. Popoldne ¦'zašao je »Kegimentkomandobefehl«, u kojem se n- k smrtna °suda, kojom se »radi sum"]e bjegunstva, a za strah i primjer dru«irna, osurajuje učitelj Popovič na smrt streljanjem«. — Osuda je izrečena na naročiti zahtjev majora Krainza. — Iskopaše mu živu grob na Ledenicama, dove doše pred rupu, gdje ga jedan odred magjarskog konceda srazi crnom zemljom. — Ostavio je za sobom više sirota i jadnu udovu... — Novi okrajni šolski svet v Celju. Sosvet celjskega okrajnega zastopa je izvolil sledeče člane v okrajni šolski svet*. dr. Vrečko (Celje), E. Jarc (Smartno), Vinko Kukovec (Lava), Fr. Goričan (Vlšnjavas). in Edvard Kekec (2alec). — Učiteljsko društvo za kotar Bijeljinu (Bosna). Prema zaključku skupštine držane 1. III. o. g. u Bijeljini, obrača se društvo na svo učiteljstvo nar. škola B. i H. šaljuči im ovaj p o z i v. Slobodna i ujedinjena naša domovina uredjuje se u svim granama, pa uskoro očekujemo i uredjenje nar. škola, koje u sada oslobodjenim pokrajinama trebaju temeljnu promjenu, da mogu kao faktori vršiti svoj zadatak kod izgradnje jedinstva naroda. Očekujemo, da su naše nar. škole unese duh i ideali, kakvi rukovode najnaprednije rodoljube cijeloga troimenoga naroda iza ujedinjenja, stvorenog sjajnim pobjedama i silnim žrtvama Srbije, koja je jedina od nas i imala nar. škole, u kojima se pore kulture dostojno i nacionalna svijest njegcvala. čast toj nar. školi i hvala na svjesnom radu drugovima i drugaricama u Srbiji! Velika kulturna raznolikost i silni pol. obziri traže, da kod novog uredjenja nar. škola sudjeluju nastavnici tih škola iz sviju pokrajina. Najpodesnije če to biti u velikim učit. skupštinama, a za to s.u nužne organizacije, koje če izradjivati nacrte i sa Ministarstvom prosvjete zajednički suradjivati kod izdavanja naredaba v nastavničkim radu u školi i izvan škote, čega če biti obilno u novim prilikama. — Oslobodjenje je donijelo i nama nastavnicima gradjansku i političku slobodu, što pozdravljamo kao spas staleža, jer smo dobili mogučnost, da izvojujemo sebi pravedniji položaj i bolje stanje. Što nam nijesu mogle dati molbe niti težnje za činovničkim rangovima kot predjašnjeg blrokratskog režima, pouzdano se nadamo, da čemo dobiti u demokratskoj slobodoumno uredjenoj državi od vlastitog nam naroda. Ali i to je mogi}5e postiči samo jakom organizacijom. — U državi je preko 20.000 nastavnika (ca) nar. škole svjesnih, u osobito povoljnom odnošaju sa narodom, a svima su interesi isti. — Ako su čvrsto organizovani, valjano prevodjeni, biče važan društveni i polit. faktor, te če svoje pravedne zahtjeve u najkračem vremenu ostvariti. Stupimo što prije u udruženja izgradimo ova u jednu jedinstvenu Organizaciju za čitavu državu! — Organizacija če biti u dodiru sa polit. strankama. One stranke, koje prema njihovom prošvjetnom programu i odnostu prema staležu bude Organizacija pomagala, imale bi uzimati u svoje upravne odbore i kandidacione liste za poslanike i izvjestan broj nastavnika. Sabor, koji ima više zastupnika seljaka, radenika itd. mora imati mjesta I za nar. učitelje! Tek tada čemo moči postiči svoj cilj, kada budemo imali dovoljno mandata. A boričemo se za njih svim zakonitim sredstvima, jer to jednako traži od nas interes i škole i staleža, pa ako treba, podnosičemo pošljedni put oskudicu i legobe, ali pošljedni put. Da se Organizacija olakša, pozivamo drugove (ce) pojedinih kotara, da se što prije sastanu i stvore zaključak glede predstoječeg zajedničkog rada. — Postoječa učiteljska udruženja pozivamo, da što prije stvore zaključak: Jesu li za Organizaciju, koja bi obuhvatila nar. škole i njihove nastavnike cijele države; jesu li za to, da Organizacija več slijedačeg škol. raspusta bude provedenu i da nacrte za preustrojstvo škola i poboljšanje našega stanja več tada uzme u pretres? — Molimo postoječa učit. udruženja, kao i pojedine učit. zborove, da o svoiim zaklju5cima medjusobno, pa i nas ^preko javnosti ili neposredno obavijeste, jer nijesmo član Saveza učit. društva a Sarajevu, dok se Saveza pravila i Odbor prema novim prilikam ne promjeni. — Čim prije bude moguče, dogovorno če se odrediti vrijeme i mjesto sastanka, na koje če se pozvati i drugarska udruženja ostalih pokrajina, da se počnu predradnje za Organizaciju. — ¦ Interesi i nar. škola učit. staleža traže, da se što prije prijedje na rad. — Pojedine zaključke hitno očekujemo.