GLASILO - 5EL0VNEGA LJUDSTVA Leto XXVII. ST. 6 PTUJ, 14. februarja 1974 CENA 1 DIN Nedorečenost ocene javne razprave Na seji občinske konference ZKS Ptuj, kije bila v četrtek, 7. februarja 1974, so obravnwvali oceno javne razprave o osnutku načrta druž- beno-ekonomskega razvoja ptujske občine za razdobje od 1973 do 1977. Oceno je pripravila komisija za družbeno-ekonomske odnose pri občinski konferenci ZKS Ptuj. Na seji sta o tem poročala Martin UCAKAR, predsednik komisije in Jožica CARMAN, član komisije. Iz njunih poročil . na kratko povzemamo, da je bila ta javna razprava ena njuspešnejših v ptujski občini, saj se je nanašžda na vprašanja in probleme, ki živo zanimajo v^ega občana. Bilo je. skupno nad 100 razprav, na njih je sodelovalo preko 7 tisoč občanov in delovnih ljudi, pri organizaciji razprave je bilo vzorno sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in predstavniških organov - od TOZD in krajevnih skupnosti pa do občinskih vodstev. Osnutek srednjeročnega načrta razvoja občine so na vseh razpravah ocenUi kot dobro osnovo za nadaljnje načrtovanje hitrejšega in skladnejšega razvoja občine kot celote. V mnogih razrpavah pa so bile pripombe, da sam načrt ne zasleduje dovolj, glavnih smeri in strateških ciljev razvoja, da so premalo opredeljeni glavni nosilci tf a razvoja, da je načrt preveč zbir želja in potreb, kar ne bo mogoče uresničiti, ker imamo preveč ome- jene finančne možnosti. Največ pripomb, predlogov in vprašanj v razpravah se je nanašalo n a negospodarska področja, kot je (Nadaljevanje na 10. strani) Občani prispevali k novi ustavi JUTRI SPREJETJE NOVE ZVEZNE USTAVE Z javno razpravo o slovenski in zvezni ustavi so se pričele priprave za konstituiranje novega skupščin- skega sistema. V občini Ormož je ta razprava bila v neugodnem času za družbenopohtično delo (septem- ber!), a so kljub temu z organi- zacijo, vsebino in udeležbo povsem zadovoljni Delovni ljudje občine Ormož so novi ustavi dah vso podporo ter jo ocenili kot pomemben korak naprej v razvoju naše samoupravne sociah-' stične skupnosti. Največ razprav je bilo namenjenih položaju kmetijstva m še posebej zasebnega kmeta, položaju krajevne skupnosti, dele- gatskim osnovam skupščinskega sistema in interesnih skupnosti. Vse predloge delovnih ljudi v KS in OZD so pošiljali neposredno republiSci ustavni komisiji ter v dliki posebnih informacij repu- bliški konferenci SociaUstične zve- ze. Jutri, ko bo sprejeta nova ustava SFRJ in 27. februarja, ko bo sprejeta nova ustava SRS, bodo občani občine Ormož lahko z zadoščenjem pomislili, da so pri oblikovanju teh dveh družbenopoli- tičnih in državnih aktov uspešno in tvx>rno sodelovali. jr VODOVODNO OMREŽJE Mnogi prebivalci občine Ptuj, predvsem območij Podlehnika in Majšperka, sprašujejo, kaj se bo naredilo, da bodo tudi ti kraji oskrbljeni z vodo. Omenjeni predeli so več ah manj v hribovitih predelih, saj zavzemajo področja Haloz in Slovenskih goric. Izdelan je že projekt za gradnjo vodovoda v Podlehnik in Majšperk. l^edračun za" celotno vodovodno omrežje v občini Ptuj je tako izdelan in bo veljal tri milijarde starih dinarjev. Najprej bodo pristopih h gradnji vodovoda v Podlehnik in Majšperk. Sredstva za gradnjo bodo dobili iz vodnega sklada, krajevnega samoprispevka, prispevka občine ter prispevka občanov. Istočasno se je pojavilo mnogo vprašanj, kaj bo z vodo v predehh, kjer bo zajezitev za novo elektrarno Formin. V teh krajih se bo talna voda dvignila za nekaj metrov. Tajnik občinske skupščine je tudi tokrat dal pojasnilo, da so omenjeno vprašanje obravnavali in istočasno predvideli "l^iepe, s katerimi bodo rešiU ta problem. OBVESTILO ^em hišnim svetom, koristnikom najemnih prostorov ter lastnikom zgradb v ožjem delu mesta! pozivamo vse stanovalce, da v karnevalskem CaSU primerno okrasijo okna in ostale vidne i^ele zgradb ker bomo s tem precej pripomogli k dobri izvedbi karnevala v nedeljo, dne 24. februarja 1974 Pripravljalni odbor IZ VSEBINE Osnutek statuta občine Ptuj v javni razpravi; Bistvo delegat- stva Stran 2 Kaj vse do leta 1977? -Stran 3 Po devetih letih; Premog na kredit; Maske na plan Stran 4 Zasebni kmetje ob volitvah Stran 5 Vodni bazen - želja gasilcev bistriške Steklarne Stran 7 Osmi februar v Gorišnici Stran 8 Hajdinčani v Večna lovišča Stran 11 50 let skupnega življenja R. in Š. Galinec Stran 12 VREME Stran 16 SPOMINSKI ŽIG Filatelistično društvo Ptuj je ob 13. ptujskem karnevalu in kurentovanju izdalo spominski žig, ki ga prikazuje naš posnetek in bo imel premer 32 mm. Osnutek za žig je izdelal znani ptujski filatelist in numizmatik prof. Albert Sle- kovec / Žig bo v rabi 24. februarja. Filatelistom in drugim obča- nom bo na razpolago na posebni poštno-turistični stoj- nici na Trgu svobode pred upravo ptujske pošte. Obisk iz Svetozareva Minulo soboto in nedeljo je prispelo na obisk v občino Slov. Bistrica približno 120 odbornikov in predstavnikov skupščine občine Svetozarevo. Občini sta pred krat- kim podpisah listino pobratenja in je tako bil tudi minuh obisk gostov občinske skupščine Svetozarevo namenjen še bližjemu spoznavanju njunih občinskih predstavnikov in odbornikov ter tudi krajev. Gostje so prispeh v Slov. Bistrico z tremi avtobusi. V soboto popoldne so jih pred hotelom Planina sprejeli najvidnejši pred- stavniki družbenopolitičnih organi- zacij in skupščine občine Slov. Bistrica. Po slavnostni večerji, ki so jo pripravili gostitelji, je moški pevski zbor DPD Svoboda iz Slov. Bistrice izvedel krajši kulturni program. Gostje so preostah čas izkoristih za ogled mesta. V nedeljo dopoldne so si ogledali podjetje IMPOL v Slov. Bistrici ter se seznanili še z nekaterimi znamenitostmi Slov. Bistrice. Obisk so odborniki skupščine občine Svetozarevo sklenili s sveča- nim kosilom v bistriškem hotelu Planina in se nato napotili prek Plitvic in Tjentišta proti domu. Ob slovesu so bile izrečene številne zahvalne besede o sprejemu in programu bivanja gostov iz pobratene občine Svetozarevo v bistriški občini V. H. 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 14. februarja 1974 Osnutek statuta občine Ptuj v JAVNI OBRAVNAVI Vzporedno s pripravami za drugo fazo ustavnih sprememb v letu 1973, so bile tudi občine postavlje- ne pred pomembno nalogo, da vzporedno z delom na ustavnih spremembah in na osnovah teh sprememb zagotovijo uresničitev njihovega bistva v svojih statutih in tako doprinesejo svoj delež k izgradnji samoupravnih odnosov na vseh področjih dela in življenja v občini Spremembe zvezne kakor republi-' ške ustave glede družbeno- ekonomske ureditve, posebno pa glede družbenopolitičnega sistema so tako obsežne, d teh sprememb v občinskem merilu ne bi mogli uveljaviti zgolj s spremembo nekate- rih določil in poglavij dosedanjega statuta, ampak so te spremembe narekovale izdelavo povsem novega občinskega statuta. Pri konkretnem delu na pripravi novega statuta je bilo treba upoštevati predvsem naslednje: - S svojim celotnim pristopom, vsebino in cilji, mora statut občine uveljaviti samoupravljanje kot te- meljni družbenoekonomski in druž- beno političen odnos v občini, daje delavski razred, povezan z drugimi delovnimi ljudmi, nosilec opravlja- nja funkcij oblasti in upravljanja z družbenimi zadevami in da je občina del enotnega samoupravnega sistema. - V skladu s tem mora biti v središču pozornosti delovni človek in njegovi interesi in potrebe ter njegov odločujoč položaj v celot- nem samoupravnem sistemu v občini. Tak položaj delovnega človeka se mora kazati prek statutarnih določb o samoupravnem sporazumevanju, družbenem dogovarjanju, skupščin- skem sistemu ter v medsebojnih odnosih organov občine. - Izhodiščna osnova in osnovni okvir za delo na pripravi statuta občine so ustrezna dopobila in predlogi novih ustav. - Statut mora izraziti in določiti funkcije družbene skupnosti in skupne interese delovnih ljudi, ki se uresničujejo v občini Število teh funkcij in interesov v občini je vsekakor veliko. Zato se je bilo treba pri izbiri odnosov in vprašanj, ki naj bodo predmet statutarne ureditve, osredotočiti na najbolj značilne aktualne družbene odnose in vprašanja. Razen statuta bo vrsta vprašanj samostojno ali na podlagi statuta urejevana z družbenimi dogovori, predpisi in drugimi akti občine. - V skladu z ustavo bo vrsta vprašanj, ki so skupnega in splošnega pomena v občini, urejena s statuti, samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti organizacij združenega dela, samoupravnih inte- resnih skupnosti, krajevnih skupno- sti ter drugih samoupravnih organi- zacij in skupnosti. Zato občinski statut ne sme zaiti v urejevanje teh odnosov v združenem delu, razen kadar gre za dejavnosti posebnega družbenega pomena. Zaradi vsega tega je bilo treba pri delu na pripravi statuta stalno paziti na to, da občinski statut ne bi urejal zadev in vprašanj, ki so predmet urejanja drugih samoupravnih skup- nosti in organizacij. Iz navedenega izhaja, da občinski statut ni samo pravni akt, ampak tudi dokument, ki vsebuje načela, merila in osnove za odnose med temeljnimi samoupravnimi skup- nostmi ter se v tem smislu javlja tudi kot temeljna listina delovnih ljudi, v kateri se izražajo tudi načela politike in tudi programski cilji. Občinski statut je tako najširši družbeni dogovor delovnih ljudi v občini in akt, po katerem je občina opredeljena kot samoupravna skup- nost delovnih ljudi, združenih v temeljne samoupravne skupnosti, v katerih sami določajo, katere svoje potrebe bodo zadovoljevali, s katerimi sredstvi in na kak način. To je tudi akt, v katerem je občina opredeljena kot skupnost, v kateri se uresničuje oblast delavskega razreda, socialistična zakonitost in stabilnost družbenih odnosov in zagotavlja osebna, materialna in socialna varnost ljudi Končno se v statutu občine opredeljuje kot solidarnostna skupnost, demokratič- na komuna, odprta skupnost do vseh drugih subjektov in je del republike ter SFR Jugoslavije. FAZE DELA NA STATUTU OBČINE Javna razprava o novi zvezni in republiški ustavi ne bi dosegla svojega namena, če v to razpravo ne bi vključili tudi razprave o novem občinskem statutu. Zato so bila pripravljena izhodišča za sestavo novega statuta občine, ki jih je statutarna komisija občinske skupščine skupaj z družbenopolitič- nimi organizacijami avgusta 1973 proučila in ocenila kot primerna za razpravo na zborih občanov in delovnih ljudi. To so bila skupaj z osnutki zvezne in republiške ustave dana v javno razpravo. Razprava o novih osnutkih ustav in o izhodiščih za sestavo novega statuta občine je bila v ptujski občini izvedena v septembru in oktobru preteklega leta. Po danili pripombah na osnutek izhodišč za sestavo novega statuta in zaradi zadnjih sprememb v predlo- gih nove zvezne in republiške ustave, ki so rezultat pripomb jayne razprave, je bil pripravljen dokonča- ni osnutek statuta občine Ptuj. Ta osnutek statuta je obravnavala statutarna komisija občine Ptuj v začetku februarja, ga ocenila kot primernega in ga predlaga v razpravo občinski skupščini, da ga ta da v javno razpravo. Zaradi kratkih rokov glede izvedbe volitve bo morala občinska skupščina dokonč- no besedilo statuta sprejeti v začetku marca, zato naj vse organizacije in pristojni organi ter občani v občini osnutek statuta čimprej obravnavajo in dajo svoje pripombe in predloge. Na podlagi teh pripomb in predlogov bo občinska statutarna komisija pripra- vila dokončni predlog statuta in gA predložila občinski skupščini v sprejem. Bistvo delegatstva Položaj človeka v razredni družbi, izkoriščanja človeka po človeku, njegova neenakost, zasužnjevanje in zatiranje so vedno znova spodbujali napredne mislece pri nas in drugod, da so v svojih razmišljanjih iskah in tudi pokazali pota in načine, kako vrniti človeku njegovo pravo bistvo, kako doseči njegovo osvoboditev izpod vseh vrst podrejanja in zatiranja ter doseči, da bo svoboden v svobodni družbi enakopravnih ljudi demokratično urejal svoje lastno življenje in življenje celotne družbene skupnosti Našo pot, naš odgovor na ta zgodovinska vprašanja predstavlja sistem samoupravljanja. Od prvih korakov na socialistični, samouprav- ni poti pa do današnjega razvoja družbenUi odnosov v naši družbi smo si vedno prizadevali najti rešitve, ki naj vse bolj in bolj omogočajo delovnim ljudem v združenem delu, da enakopravno in neposredno odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela in da samoupravno urejajo skupne druž- bene zadeve. Temelj takšnih odno- sov v naši družbi je družbenoeko- nomski položaj delovnega človeka, ki mu zagotavlja, da s tem, ko dela s sredstvi v družbeni lastnini, in s tem, ko neposredno in enakopravno z drugimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v razmerah in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovorno- sti in solidarnosti, uresničuje svoj materialni in moralni interes in pravico, da uživa uspehe svojega dosedanjega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi čim popolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe ter razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti. (II. Temelj- no načelo, 2. odst., osnutek ustave SFRJ). Odločilen korak v razvoju samo- upravnega sistema predstavljajo ustavna dopolnila iz leta 1971. Lahko rečemo, da je s temi ustavnimi dopolnili samoupravljanje kot temeljni družbenoekonomski odnos dobilo svojo polno vsebino. Toda že ob sprejemanju ustavnih sprememb v prvi fazi, zlasti pa ob prizadevanjih za njihovo uresničeva- nje, je postalo očitno, da je potrebno ustavna določila iz leta 1971 dopolniti m dograditi tako, da se odnosi iz temeljnih družbeno- ekonomskih skupnosti dosledno prenesejo na celoten družbenopoli- tični sistem. Tako naj iz osnovnih skupnosti: temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupno- sti, pa tudi na posebni način iz temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti zraste celotna zgradba socialistične samoupravne Jugoslavi- je. Spremembe v družbenoekonomr skih odnosih v družbi imajo namreč logično posledico v spremembah v političnem sistemu družbe, ki mora biti instrument delovnega človeka, da bo le-ta lahko uresničeval svoj družbenoekonomski položaj. Odno- si iz družbenoekonomske baze se prenašajo na celoten politični sistem, kajti samoupravljanje je možno le kot kompleksen družbeni odnos. Da bi bile organizacije združenega dela resnično samo- upravne narave, morajo namreč biti povezane in vključene v širše celote ter v celotni sestav družbe tako, da bodo še nadalje samostojno odloča- le o vseh bistvenih vprašanjih, ki zadevajo uresničevanje njihove te- meljne funkcije. Na drugi strani pa samoupravni položaj delovnega člo- veka zahteva, da le-ta ne samo vpliva na odločanje na ravni temeljne skupnosti (TOZD, KS itd )/temveč da ima tudi odločilno besedo na vseh ravneh družbenega odločanja, tako tudi tam, kjer se odloča o razširjeni reprodukciji. Seveda se pa takoj postavlja vprašanje: kako zagotoviti tak odločilni vpliv delavca in delovnih ljudi; kakšne so oblike vplivanja in organiziranja našega političnega sistema, ki bodo zagotavljale resnič- ne samoupravne odnose? Odgovore na ta vprašanja deloma dajejo že ustavna dopolnila iz leta 1971, naloga druge faze ustavnih spre- memb in osnutka nove ustave, ki je že pred nami, pa je, da doreče in dogradi te odgovore in rešitve. Tako je v novem osnutku ustave poleg ureditve s;imoupravnih odnosov v družbenoekonomskem sistemu SFR Jugoslavije, ki se neposredno nasla- nja na ustavne amandmaje iz leta 1971, bistven tisti del, ki govori o političnem sistemu, o skupščinskem sistemu skratka o tem, kako vplivajo delovni ljudje na vseh ravneh družbenega odločanja. Odgovor na to Vprašanje je naša ustavna ureditev našla v delegatskem sistemu. Mi smo že leta 1963 zapisah v ustavo, da delovni ljudje odločajo neposredno in prek svojih delegatov. Na ta način je bilo delegatstvo vključeno že v to ustavo. Vendar pa je potrebno ugotoviti, da taka načelna opredelitev ni bila dosledno izpeljana, in da tudi nismo konkretno vzpostaviU delegatskih odnosov in delegatskega sistema. Zato delegatski odnosi v naših skupščinah po letu 1963 niso v celoti zaživeM. V drugi ustavni fazi se sestavljalcem osnutka nove ustave postavlja naloga, da v organizaciji skupščinskega sistema dosledno izpeljejo delegatski sistem. Po osnutku nove ustave naj bi postali delegatski odnosi prevladujoči v sistemu družbenega odločanja. Dele- gacije na temeljni ravni bi predstav- ljale gradbene enote za celotno zgradbo družbenega oodločanja v naši družbi, in to na vseh področjih, predvsem pa v skupščinskem siste- mu. Delegatski princip je namreč univerzalno načelo našega družbe- nopolitičnega sistema Tako bodo po delegatskih načelih sestavljeni delavski sveti, skupščine samouprav- ne interesne skupnosti skupščine in vsa druga telesa in organizacije, v katerih se sprejemajo odločitve, za katere imajo interes delovni ljudje. Tako bo izpeljan celoten družbeno- politični sistem, ki bo slonel na samoupravnih odnosih in ki bo vsem delovnim ljudem dajal resnične možnosti za odločilno sodelovanje pri sprejemanju odločitev. Na ta način bomo dosegU tudi bistveno spremembo našega skup- ščinskca sistema. Skupščine bodo postale neke vrste podaljšek samo- upravljanja iz temeljnih samouprav- nih skupnosti. V takšni družbi, integrirani na osnovi samoupravnih odnosov bi prvi v zgodovini človeštva lahko ugotovili, da so resnično dane možnosti za osvoboditev delovnega človeka, da mu je resnično dano, da sam odloča o svoji usodi. TEDNIK — ČETRTEK, 14. februarja 1974 STRAN 3 Kadrovsko politiko usmerja Zveza komunistov Nujnost zagotavljanja odločnejšega vpliva Zveze komunistov na kadrovsko politiko je nakazala že 21. seja predsedstva ZKJ. Se bolj določno je ta naloga začrtana v pismu tovariša Tita in izvršn^a biroja predsedstva ZKJ, kjer je med drugim zapisano: '„Zveza komunistov mora okrepiti svojo vlogo na področju kadrovske politike. Vodilni orgam in organizacije ZK naj se neposredno in konkretno zavzemajo za to, da se odgovornost za družbene in državne zadeve zaupa ljudem, ki bodo te dolžnosti opravljab v interesu delavskega razreda in razvoja socialističnega samoupravljanja. To je nujno potrebno zagotoviti ilasti za tako pomembne družbene zadeve, kakršne so vodilne dolžnosti v gospodarstvu, na področju izobraževanja, v sredstvih informacij, v javni upravi, sodstvu, tožilstvu, organih kontrole in varnosti." 2a slovenske razmere so bile naloge na področju kadrovske politike postavljene na 14. in 28. CK ZKS, posebej pa je še to poudarjeno v osnutku resolucije VII. kongresa ZKS, v njej je med drugim navedeno: ,Zveza komunistov se zavzema za dosledno upoštevanje tako strokov- nih kot tudi družbenopoUtičnih in moralnih meril. Za vodilna delovna mesta in funkcije v združenem delu in družbenopoUtičnih organizacijah moramo izbirati in voliti resnično zavzete borce za socialistično samoupravljanje, za enakost, brat- stvo in enotnost narodov in narodnosti ljudi, ki so cenjeni zaradi delovnih sposobnosti in moralno-po- litičnih lastnosti." . V skladu s tako zastavljenimi nalogami si je začrtala svojo programsko usmeritev tudi ka- drovska komisija pri komiteju občinske konference ZKS Ptuj, ki jo je imenoval komite na svoji prvi seji. Njena prva naloga je, da aktivno spremlja kadrovanja na vseh področjih družbenega življenja v občini. Zlasti velja to pri kadrovanju na vodilna delovna mesta tako v gospodarskih organizacijah kot v družbenih dejavnostih in v samoupravnih interesnih skupno- stih. Pri konkretnih kadrovskih reši- tvah vodijo kadrovsko komisijo pri komiteju ObK ZKS Ptuj predvsem naslednja načela: - da vsa vodilna in vodstvena delovna mesta zasedajo komunisti, ki so ugledni družbenopohtični delavci, ki poznajo stališča ZK, zlasti na področju kamor bodo kadrovani; - zavzemala se bo za dosledno spoštovanje razpisnih pogojev, kijih določajo posamezni statuti delovnih organizacij, interesnih skupnosti in zavodov; dosledno bo spoštovala potrebno strokovnost, moralno-poli- "cne kriterije in idejno-politično naravnanost: - spoštovala bo demokratičnost, Ir"?^^ in odprtost kadrovanja, , prisotna - tako v iskanju ^ara kot v izpeljavi kadrovskega postopka; nr^H °i^'°čno bo zavračala vsak v.nin" 1*^. posameznikov o „vmeša- ^nju_ ZK v kadrovanje, saj ZK ni J^^-icna sUa zunaj te družbe, J^sprotno, njena prvenstvena dolž- "^Kadrovsko politiko; la in t? r^I^repUa, javno utemelji- poeleHpovedala, zakaj so naši ki iim i 'J^^^^cni od tistih struktur, '''Jimje tuja politika ZK; '^omisL"'''^''' politiki se bo ^ ' z vso odgovornostjo "spelUlfljf ustvarjala možnosti za "eposTM u'^''^"^^ in za večji vpliv inženor Proizvajalcev, mladine prav tako se bo zavzemala za ljudi, ki ne bodo pozabili, da jih je kadrovala ZK. Vsa ta načela bo kadrovska komisija dosledno uveljavljala, kar je potrdila že dosedanja vsebina razprav in sklepov na sejah kadrovske komisije. Pri tem je treba podčrtati, da kadrovska komisija ni samostojni organ, temveč organ komiteja, zato na vsaki seji komiteja tudi poroča o svojem delu, sklepih in stališčih, da jih komite kot izvršni organ občinske konference ZKS, to je najvišjega organa ZK v občini, potrdi ah sprejme drugačno stahšče, če bi ugotovil, da sklep ni bil v skladu s programsko usmerjenostjo ZK v občini. Te vloge in nalog kadrovske komisije, vpliva ZK na kadrovsko politiko se bodo morah zavedati vsi, tudi posamezn komunisti, ki se želijo prijaviti na ta ah oni razpis. Tu stvari ne smemo prepuščati stihiji. Nujno se je predhodno dogovarjati in usklajevati kadrovsko politiko, saj je načrtovanje in usmerjanje kadrov najbistvenejši del te politike. Enake naloge in vlogo, ki jo ima v okviru občine kadrovska komisija, komite in občinska konferenca ZKS, imajo tudi vodstva in osnovne organizacije ZKS kot celote v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih in krajevnih skupnostih. Nobeno kadrovanje za družbenopolitično funkcijo, za vodstveni ah vodilni položaj na njihovem območju ne more iti brez predhodne obravnave v osnovni organizaciji ZKS. To je stalna naloga, ki je še posebno aktualna prav sedaj, ko izbiramo možne kandidate za člane delegacij v skupščinski sistem. Le z doslednim izvajanjem teh nalog bomo uresničili tisto, kar je že postavljeno kot naloga v dosedanjih dokumentih ZK in kar bo še konkretneje opredeljeno v doku- mentih obeh kongresov Zveze komunistov, to je - zagotoviti odločujoč vpliv delavskega razreda na kadrovanje in kadrovsko pohtiko; Zveza komunistov pa je avantgarda delavskega razreda, njegov najosveščenejši del. Prav zato ne more zastopati drugačnih stališč, drugačnih interesov kot so interesi delavskega razreda Jugoslavije. F. FIDERŠEK KAJ VSE DO LETA 1977? Ob sprejemanju srednjeročnega razvojnega programa občine Ptuj ni bila izdelana samo temeljita študija ciljev in predpostavk ekonomsko- družbenega razvoja, temveč je bilo potrebno narediti analizo doseda- njega stanja in razvoja, ki je imel naslednje značilnosti: 1. Občina Ptuj spada po velikosti med večje slovenske občine, hkrati pa tudi med tiste z nizko stopnjo gospodarskega razvoja. 2. Klimatdce in geografske raz- mere so zelo ugodne za razvoj in pospeševanje kmetijstva in živino- reje, kateremu se je v zadnjih letih dajalo največ pomena in podpore. 3. Stopnja rasti števila prebival- stva je izredno nizka in je daleč pod repubhškim poprečjem. Predvsem je padel prirastek prebivalstva v Ptuju. Povečanje števUa prebivalcev v Ptuju je šlo v glavnem na račun doseljevanja okoličanov v mesto. 4. Delež aktivnih prebivalcev v skupnem številu prebivalstva znaša v občini Ptuj skoraj 55 odstotkov, kar je nad republiškim nivojem, ki je 48 odstotkov. 5. Največ aktivnega prebivalstva je v kmetijstvu, skoraj 52 odstotkov, nato pa sledi z 16 odstotki industrija. Najmanj je zaposlenih v gozdarstvu in stanovanjsko komu- nalni dejavnosti. 6. V kmetijstvu je zajetih 47 odstotkov prebivalstva. Z dohodki, ustvarjenimi v kmetijstvu in dodat- nimi zaposlitvami pa se preživlja 59 odstotkov gospodinjstev. 7. Gospodarska aktivnost v občini Ptuj je usmerjena zlasti v primarno in sekundarno dejavnost, tako daje bilo v letu 1972 ustvarjeno v industriji 40 odstotkov družbenega proizvoda, v kmetijstvu pa samo 21 odstotkov. 8. Stopnja družbenega proizvoda na prebivalca je v preteklem obdobju ostala na istem nivou in je kot osnovni indikator razvitosti nekega področja daleč pod republi- škim poprečjem. 9. Investicijska vlaganja v gospo- darsko dejavnost so bila nizka in niso imela večje materialne osnove, kar se je temu primerno odražalo v produktivnosti, ekonomičnosti in rentabihiosti. Vendar se je tudi to stanje v zadnjih dveh letih precej izboljšalo z izven občinskimi inve- sticijami, ki so jih tuje gospodarske enote pričele vlagati v ptujski občini. 10. Kmetijska proizvodnja v ptujski občini je pretežno usmerjena v Živinorejo, vinogradništvo, polje- delstvo, vinogradništvo in sadjar- stvo. V preteklem obdobju se je v vseh panogah omenjenega gospodar- jenja v privatnem, kakor tudi v družbenem sektorju pokazal pre- cejšen skok na boljše, k čemur so pripomogli boljši kreditni pogoji v kmetijstvu zavarovanje kmeta, na- črtnejša kooperacija in usposab- ljanje kmetijskega kadra, predvem v zasebnem sektorju. 11. Reševanje komunahiih proble- mov je še vedno vezano na ožje mestno področje; predvsem zaradi šibkih finančnih možnosti. Obrobna področja so še vedno komunalno slabo urejena; v marsikaterih zade- vah komunalnega vprašanja je bilo največ storjeno prek krajevnih skupnosti in krajevnega samopri- spevka. 12. Razvoj osnovnega in obvez- nega šolanja, kakor otroškega varstva že poteka po sprejetem dolgoročnem programu V šolstvu je bilo mnogo storjenega, kljub temu pa je odprtih še vedno nekaj vprašanj glede obnov in novogradenj nekaterih okoliških šol in internatov za srednješolsko mladino, ki obi- skuje ptujske šole tudi iz daljne okolice in drugih občin. 13. Problematično je stanje v zdravstvu kjer zdravstvene kapaci- tete kljub nenehnemu naraščanju in dobri organizaciji dela ne ustrezajo naraščajočim potrebam občanov. Predvsem je tu najbolj proble- matično pomanjkanje medicinskega kadra. To je le del osnovnin značilnosti dosedanjega razvoja in stanja v ptujski občini, ki jih je bilo pri sprejemanju novega programa razvo- ja ptujske občine za leto 1973 do 1977 upoštevati in jih je bilo potrebno jemati za iziiodišče nadaljnjega dela in programiranja Prihodnjič: Bistvene karakte- ristike nadaljniesa razvoja. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 14. februarja 1974 VELIKA NEDELJA: Po devetih letih Družbenopolitične organizacije in nekatera društva na področju krajevne skupnosti Velika Nedelja si že dalj časa belijo glavo s problemom, zakaj so ljudi na njihovem področju tako nezainte- resirani in pasivni Dobro bi bilo, če bi o tem problemu pričeh razmišlja- ti tudi na kakšnem občinskem nivoju, saj niso redki primeri, da od 800 poslanih vabil, pride na sestanek komaj 20 občanov. Nove oblike samoupravljanja de- lovnega človeka - tudi v krajevni skupnosti - zahtevajo in omogočajo sodelovanje najširših množic, zato se je osnovna organizacija ZKS Velika Nedelja odločila sklicati vse vodilne v družbenopolitičnih organizacijah in društvih kraja. Sekretarju 00 ZKS se je zdelo potrebno, da na vabilo napiše tudi „grožnjo", da bodo neaktivne občane, ki so bili izvoljeni v predstavniške organe aH v vodstva družbenopolitičnih organi- zacij pa ne delajo, da bodo o tem seznanili svoje občane na zborih volilcev ah prek časopisa in radia. Vsa vabila so bila poslovna s povratnico. Tako so se minuli petek zbrali v prostorih osnovne šole Velika Nedelja domala vsi, ki so prejeli vabila ter se v zadovoljstvo vseh pogovorili o važnih rečeh. Najprej je bila razprava o delegaciji krajevne skupnosti Prvotno je krajevni skupnosti Vehka Nedelja bila namenjena 21-članska delegacija, a so po novem ključu, ki določa večjim KS (Ormož, S Središče in Ivanjkovci) tolikšno število članov delegacije, medtem ko za manjše KS samo 15. Izmed evidentiranih so tako morali izbrati 15 najboljših. Predsednik občinske konference SZDL Ormož , Vlado Ožbolt je prisotnim razložil nekaj bistvenih novosti novega delegatskega sistema ter način dela delegatov in delegacij. Skupaj so si ogledali tudi, kakšna bi naj bila občinska skupščina v prihodnje in še posebej, kako bo deloval zbor krajevnih skupnosti. Vlado Ožbolt je tudi odgov^al na konkretna vprašanja Velikonedelj- čanov. Na sestanku v petek bi se morali pogovarjati tudi o osnutku progra- ma dela krajevne skupnosti, vendar so zaradi živahne in dolge razprave pri prvi točki dnevnega reda to problematiko preložili na zbor volilcev, ki bo kmalu. Predstavniki družbenopohtičnih organizacij in društev so se osebno zadolžili, da bo zbor volilcev uspel. Prepričani smo, da bo temu res tako, saj se bodo med drugim pogovarjali o elektri- fikaciji, vodovodu, cestah in drugih problemih teh krajev. Do takrat bodo že pripravljeni konkretni predlogi za posamezno akcijo. Zanimivo bo tudi izvedeti, kako bodo ta dela financirali. Nekaj celo iz članarine SZDL! Ob koncu velja pripomniti, da bo ta zbor volilcev prvi po devetih letih, ki ga bo sklicala krajevna skupnost za svoje potrebe in potrebe občanov. Vsi zbori od leta 1965 so bili sklicani na pobudo občinske skupščine, na njih pa so običajno razpravljali o proračunu in podobno. Prav zaradi navedenega, da bo namreč zbor volilcev namenjen izključno problemom krajevne skupnosti, so pri Veliki Nedelji prepričani, da bodo uspeli svoje občane »prebuditi iz zimskega spanja." jr Ptujčani pozor! v nedeljo, 24. februarja 1974, bo naše mesto sprejelo številne goste, ki bodo prišli od blizu in daleč, da si ogledajo naše veliko kurentovanje in naš pisani karneval. Navzočnost številnih gostov nas obvezuje, da kljub sproščenosti in pustnemu veselju, ki bi naj vladala na ta dan v našem me,stu, vendarle vsi skupaj in vsak posebej skrbi za red in disciplino v mestu. Prosimo ravnajte se po navodilih redarjev in tako prispevajte k uspehu naše tradicionalne priredi- tve! POT SPREVODA: Prešernova uhca. Slovenski trg, Murkova ulica. Trg MDB, Lackova ulica, mimo gost. „Haložan" in hotela „Petovio", Osojnikova ulica, Gregorčičev drevored, Potrčeva ulica. Srbski trg, Titov trg, Miklošičeva ulica, Trg MDB, Kremp- Ijeva ulica, Trg svobode in Dravska ulica. Zbor etnografskih skupin in maskiranih učencev iz šol je osnovna šola T. Žnidari^-Mladika, ob Žnidaričevem nabrežju. Zbor ostalih karnevalskih skupin, godb in ostaUh šem ter vseh vozil je Prešernova ulica. Vabimo vse posameznike in skupine maskiranih ljudi, da se udeleže domačega karnevala-kuren- tovanja. ŽeUmo, da bi letošnje kurentovanje bilo pravi narodni festival v vsej svoji prazničnosti in lepoti in da odo turisti odnesh iz Ptuja najlepše vtise in spomine ter se še radi vračali v Ptuj. Apeliramo na vse občane, naj olepšajo svoje hiše in ulice, da bo Ptuj pravo karnevalsko mesto, . > RADIOAMATERJI DOBIJO SVOJ KLUB Radioamaterski klub Ptuj YU 3 DJK ima 56 članov z opravljenimi izpiti za samostojno delo, še več pa je tako imenovanih rezervistov , bodočih radioamaterjev. Ob pristopu obnove ptujske sindikalne dvorane je sindikalni svet sklenil, da del prostorov prepustijo v uporabo radioamaterskega kluba. Radioamaterji so takoj priskočili na pomoč in pomagali pri vseh zemeljskih in gradbenih delih, ki so potrebna za obnovo in razširitev sindikalnega doma. Radioamaterski klub si bo v domu uredil delavnico s skladiščem in seveda učilnico, kjer bodo usposabljali in šolali novi kader, „ŠPRICANJE" PRED SODIŠČEM V Ptuju se je pričela sodna obravnava, ki naj bi razčistila vse pogostejši pojav špricanja v šolah in uporabljanja lažnih in nepotrjenih zdravniških opravičil. Problem je le v tem, da so vse obtožbe padle le na eno osebo, čeravno je krivcev mnogo več, vsekakor pa so krive tudi zdravstvene ustanove, ker svojih dokumentov ne hranijo na mestih, ki bi bile za paciente nedostopne. Pravtako največ opravičil izvira iz rok med. sester in drugih zaposlenih v zdravstveni službi. Vsekakor pa nosijo del odgovornosti tudi šo e, ki v zadnjih letih opravičil staršev kratkomalo ne upoštevajo in so zaradi tega djgaki prisiljeni izkati zdravniška opravičila po „tajnih kanalih'. Maske na plan! Pred dnevi smo se mudili v sosednji Avstriji, kjer je že vse življenje v karnevalskem vzdugu bližajočega pusta. Ulice Lipnice so okrašene, vijejo se raznobarvni trakovi, karnevalsko vzdušje je prisotno na vsakem koraku. Karneval se prične istega dne kakor v Ptuju le s to razliko, da pri nas razen nekaj kurentov, ki osamljeni tekajo po mestnih uHcah, še ne da nič slutiti na bližajoče pustne prireditve. Krivde za slabo propagando ne gre pripisovati organizatorju, ki ima v teh dnevih dovolj dela in problemov z organizacijo programa pustnega karnevala in kurentovanja, temveč smo pri tem krivi sami domačini, ki se premalo zavedamo, kakšnega pomena je pustna prireditev za naše mesto in občino. Potrebna je okrasitev hišnih pročeUj poslopij v mestu, kar je gotovo delo posameznih hišnih svetov in stanovalcev. Otroci bi takšna dela lahko opravili hitro in brez truda, predvsem, če bi jim pri tem pohiagala šola in bi jim pri tehničnem pouku pokazali, kako se tem rečem streže. Mesec februar je mesec karnevalov, zato se maske ne skrivajte doma, temveč pridite na mestne uhce, da vas bodo videU tudi drugi in vam sledili. Ne čakajte organizacije drugih; organizirajte se sami, pust in pustne zabave so samo enkrat na leto in od vaše osebne iznajdljivosti je odvisno, kakšna bo letošnja zunanja podoba ptujskega karnevala. Liki kurenta in drugih pustnih prispodob iz naše daljnje in religioznomistične preteklosti se ne morejo spreminjati in bodo vedno iste, zelo zaželjeno pa je vedno novo iskanje karnevalskih mask in prispodob, kajti ravno te so glavni čar vsakega karnevala. Foto: KOSI Premog na kredit Proizvodno in trgovsko podjetje LES Ptuj nam je pred nedavnim sporočilo, da so za letošnjo leto in predvsem za zimo, ki bo šele prišla, nabavih dovoljno koHčino rjavega premoga iz bosanskih premo- govnikov. Rudnik Ugnita Velenje je sedaj v celoti ukinil prodajo premoga za široko potrošnjo, zaradi česar so potrošniki ostaH brez hgnita. Mnogi potrošniki ne verjamejo, da lignita resnično ni Mnogokrat si preneka- teri mish, da lignita nočejo prodaji, ker zaradi tega stagnira promet ostalega premoga. Vsekakor so govorice neutemeljene. Sprijazniti se moramo s tem, da ne bomo kurili več lignita, temveč druge vrste premoga. Vsi vemo, da so naši štedilniki prirejeni za nizkokalo- rična kurilna sredstva, ker_ iin^a zelo tanke samotne obloge. Strokov- njaki v podjetju Les Ptuj so nam povedali, da je priporočljivo, da si vse gospodinjske kurilne aparate prikrojimo za močnejša kurila. V istem podjetju so nam zaupali tudi, da bodo letos prav tako kakor lani kreditirah vsak nakup premoga in sicer brez pologa, za deset mesecev. Torej ne čakajte z nakupom premoga na jesen^e dni, ko bo že zima pri nas. Premog si nabavimo že sedaj, tako si bomo prihranili prenekatere skrbi. GPS. NOVE KAZNI ZA CESTNOPROMETNE KRŠILCE Maroške oblasti v Casablanci so sklenile, da šoferjem tovornjakov, ki so najpogostejši kršilci cestno-pro- metnih predpisov, izrečejo namesto denarnih raje delovne kazni Vsak kršilec sedaj v popoldanskih urah dela za cestno ah komunalno podjetje. Namesto kazni mora za njih opraviti nekaj brezplačnih pr^ vozov materiala ah smeti. Že pi t ednu dni se je pokazalo, da f kazen obojestransko zelo učinkovi- ta. tednik — Četrtek, 14. februarja 1974 STRAN 5 Varstvo in vzgoja predšolskih otrok Temeljito izhodišče pri izdelavi programa razvoja otroškega varstva je nujnost organizirane predšolske vzgoje, ki mora postati vse po- membnejša dejavnost, s katero družba zagotavlja otrokom primer- nejše pogoje za njihov razvoj že v rani mladosti. Organizirana predšol- ska vzgoja in razvita mreža pred- šolskih ustanov pomenita prvi ko- rak k postopni realizaciji vzgojnega smotra samoupravne socialistične družbe in je osnova za enak start v življenju vsem otrokom, ne glede na to, v kateri družini in v kakš- nem okolju živijo. Drugo temeljno izhodišče za se- stavo srednjeročenga programa raz- voja varstva predšolskih otrok, je pred kratkim izdelan dolgoročni program razvoja vzgojno-varstvenih ustanov v občini Ptuj. Vzgojnovarstveni zavod deluje kot enotna delovna organizacija z ispostavami, ki ustrezajo šolskim okohšem. V mestu so to okoliši šol „Tone Žnidarič", „Franc Osojnik", in „Ivan Spolenjak". Zunaj mest- nega območja pa sta vrtca v Kidri- čevem in Majšperku. Brez organizi- ranega otroškega varstva so obširna območja Haloz in Slovenskih Go- ric. V varstvo je zajetih 550 otrok. Dejanske zmogljivosti vrtcev pa so tolikšne, da bi lahko sprejele le 463 otrok. V letu 1971 je živelo v občini 7.789 otrok v starosti od O do 6 let, od tega je bilo vključeno v predšolsko varstvo 7 %. Zaradi premajhnih zmogljivosti niso v vrtcih vsi tisti otroci, ki so potreb- ni varstva zaradi zaposlenosti star- šev in tisti, ki so potrebni varstva in predšolske vzgoje in jim je starši in okolica, v kateri živijo, ne more- jo nuditi. Pri izvajanju srednjeročnega pro- grama razvoja otroškega varstva moramo upoštevati predvsem tale izhodišča: - zajeti čimvečje število predšol- skih otrok v jasli in vrtce. Zato bo potrebno glede na izobrazbeno ra- ven staršev in na življenjske raz- mere v katerih živijo otroci, inten- zivneje razvijati otroško varstvo na območjih, kjer ta oblika vzgojno- varstvenega dela še ni razvita, - približati igralnice otrokom. Zato bo potrebno že do leta 1977 določiti lokacije vrtcev z name- nom, da se skrajša razdalja med otrokovim domom in vrtcem. - v skladu z gornjimi izhodišči zagotoviti dosledno izvajanje dolgo- ročnega programa razvoja vzgojno- varstvenih ustanov. Realizacija tega programa je že v teku. Končana je izgradnja vrtcev v Budini in Cirku- lanah. V času do 1977. leta pa je predvidena izgradnja vrtcev v Dor- navi^ Markovcih, Vidmu, Lovrencu in Zetalah. Otroški vrtec v Goriš- nici ima lepo urejene prostore v Osnovni šoU. - zaradi velikega povpraševanja in velikega števila otrok, ki so bili odklonjeni zaradi premajhnih zmogljivosti vrtcev, bo potrebno tudi v mestu povečati zmogljivosti vrtcev. S predvideno izgradnjo vrtcev na predlaganih lokacijah, se bodo po- V ečale njihove zmogljivosti v raz- dobju 1973 do 1977 za 480 otrok. Skupno bo torej vključeno v nove vrtce ob koncu tega razdobja 940 otrok. Dinamika izgradnje vrtcev in vključevanje otrok v varstvo je usklajena z dinamiko, ki je predvi- dena v dolgoročnem programu raz- voja, po katerem bo potrebno do leta 1986 zagotoviti organizirano varstvo in vzgojo v vrtcih in jaslih za 1770 otrok v starosti od O do 6 let. V skladu z nakazanim razvojem bo potrebno zaposliti tudi primer- no usposobljene vzgojiteljice. Peda- goški normativi predvidevajo v pov- prečju 20 otrok na eno vzgojite- ljico. Ker bodo otroci tudi v bodo- če preživeli v vrtcih več kot osem ur na dan, se mora primerno po- večati tudi število vzgojiteljic, tako da bo v zadnjem letu izvajanja srednjeročnega programa delalo na področju vzgoje in varstva predšol- skih otrok 78 vzgojiteljic. Tako ob- sežne zahteve pa bodo zahtevale tudi ustrezen način štipendiranja. Tudi investicije na področju otroškega varstva se bodo izvajale v skladu z nakazanim programom ter v skladu z dolgoročnim programom razvoja otroškega varstva. Za grad- njo vzgojnovarstvenih ustanov bo potrebno v času izvajanja tega pro- grama, to je do leta 1977, zagoto- viti 12.000,000 din. -0M-. 400 EVIDENTIRANIH Doslej je na območju občine Ormož evidentiranih za možne delegate v samoupravne organe pribUžno 400 občanov. V delovnih organizacij so izpolnili evidenčne liste za 134 zaposlenih; od tega je 34 žensk in 25 mladih. V krajevnih skupnostih so popisali 100 bodočih možnih delegatov; od tega je 18 žensk in 9 rrUadincev. Negospodar- ske dejavnosti so evidentirale skupno 43 ljudi; v strukturi teh so dobili ustrezno zastopstvo mladi in ženske. V nekaterih krajevnih skupnostih prav te dni izpojjijujejo še zadnje popisnice. S tem delom bo evidentiranje končano. Popisati še morajo približno 100 oseb. Posebno obvestilo SKUPŠČINA OBCINE PTUJ oddelek za notranje zadeve in občinska volilna komisija v Ptuju, pozivajo vse občane občine Ptuj, zlasti pa še občane na območjih krajevnih skupnosti Ptuj, Rogoznica in Kidričevo, da zaradi bližnjih volitev, ki bodo v mesecu marcu 1974, takoj prijavijo oz. odjavijo stalno ali začasno prebivališče in spremembo na- slova stanovanja (tudi spremembo stanovanja v isti ulici, naselju, krajevni skupnosti i.p.) v kolikor je prišlo do takih sprememb v zadnjih letih in to: - občani na obočju krajevne skupnosti Ptuj na prijav- nem uradu, Trg mladinskih brigad št. l/II - soba št. 26, vsak delovni dan, razen sobote od 7.30 do 14. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 16.30 ure; - občani na območjih naselij izven območja krajevne skupnosti Ptuj pa v pristojnih krajevnih pisarnah v uradnih urah ob delovnih dneh, razen sobote. Prijavljanje in odjavljanje stalnega prebivališča in prijavlja- nje sprememb naslova stanovanja, (tudi sprememb v isti uilici ali naselju, v isti krajevni skupnosti i.p.) je po zakonu o registru stalnega prebivalstva in o razvidu začasnega pre- bivališča (Uradni list SRS, št. 36-372/65) obvezno za vse občane-prebivalce, kadar se v določenem kraju stalno na- selijo, spremenijo stalno prebivališče ali spremenijo naslov v istem kraju. Za kršitve in neizpolnjevanje določil 20. člena citiranega zakona so predvidene visoke denarne kazni tudi do 30.000.- starih din aH z zaporom do 15 dni. V izogib takim neljubim posledicam pozivamo vse občane, ki prijavno-odjavnega statusa, vključno s spre- membami stanovanja nimajo urejenega, da to stanje vskla- dijo do vključno 5. marca 1974. Skupščina občine Ptuj odd. za notranje zadeve in občinska volilna komisija Njegovih 50 let BRUNO VALENTIN direktor t. p. IZBIRA Ptuj Včeraj, na službeni poti, daleč od svojega doma, je Bruno Valentin skromno zakoračil v drugo polovico stoletja svojega življenja. Rojen je 13. februarja 1924 v Ptuju. Po končani II. svetovni vojni je bil dve leti v aktivni vojaški službi, nakar je leta 1947 prevzel mesto vodja nabavne službe pri ljubljanskem Gradisu. K trgovskemu podjetju Izbira je prišel 1. julija 1956, kjer je bil sprejet na razpisano mesto direktorja omenjenega podjetja. Takrat je imela ptujska Izbira le šest skromnih prodajaln in je zaposlovala 22 ljudi. S prizadevnim delom in ob podpori in razumevanju kolektiva je Brunu uspelo trgovdco dejavnost svojega podjetja razširiti na območje treh občin in danes ima t. p. Izbira 30 poslovnih prodajnih enot in zaposluje 471 občanov. Od 13. maja 1945 je član ZKJ in nosilec dveh odlikovanj: medalje za hrabrost in medalje zaslug za narod III. stopnje. Ima čin poročnika-re- zervista, kije skoraj tri leta aktivno sodeloval v prekomorskih brigadah. Njegova največja odlika je skromnost, otkritosrčna darežljivost in vedno razumevanje za reševanje in pomoč pri problemih soobčanov in uslužbencev. Osebno in preko podjetja je vedno pomagal reševati socialne probleme naših občanov, ki živijo v pomanjkanju. Mnogokrat je organiziral soUdarnostne akcije zbiranje sredstev za občane; predvsem pa za otroke in šolarje, ki so živeli v socialno šibkih razmerah ali so jih doletele kakšne nepredvidene nesreče in težave. zaradi nenehne skrbi za razvoj podjetja in poslovno dejavnost, Brunu, čestokrat primanjkuje časa za osebne potrebe, mnogokrat je na poti in kot pravijo njegovi sodelavci, čestokrat nima časa niti za obed. Kljub nenehni aktivnosti pa je še vedno našel dovolj časa za dodatno izobraževanje in v teh dnevih zaključuje visokošolski študij ko- mercijalne smeri. V mladosti je bil vnet športnik, danes pa je aktivno športno udejstvovanje zamenjal z ribolovom in zbiranjem značk. Tudi včeraj, ko smo ga želeU ob njegovem jubileju obiskati in mu čestitati, žal nismo imeh sreče, bil je službeno odsoten zaradi sklepanja poslovnih pogodb podjetja. Foto; Langerholc 6 stran tednik — Četrtek, 14. februarja 197^ KIDRIČEVO: Priprave na volitve Koordinacijski odbor za izvedbo kandidacijskega postopka in volitev Kidričevo se je sestal na svoji prvi seji. Na dnevnem redu je bila razprava o opravljenem evidenti- ranju možnih kandidatov za člane delegacij ter priprave na volitve. Najprej je poročal tajnik KO SZDL Franc Meško. V krajših obrisih je seznanU prisotne o poteku evidentiranja ter poudaril, daje bilo na Celotnem območju KS evidenti- ranih nad 160 občanov, od katerih so izpohiili popisnice za 80 članov, za ostale pa se bo še uvedla notranja evidenca pri KO SZDL in KS Kidričevo, ki bo služila za izbiro kandidatov v razne organe v okviru KS Kidričevo. V razpravi so posamezniki nakaza- h tudi vrsto pomanjkljivosti v dosedanjem postopku ter opozarjali na potrebo po temeljitem delu koordinacijskega odbora in vseh družbenopolitičnih organizacij v nadaljnih pripravah na voUtve. Spre.ieH so naslednja stahšča: Koordinacijski odbor naj bo v okviru KS vključen v sodelovanje pri sestavljanju kandidatov za delegacije v ustrezni občinski zbor, koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL Ptuj pa naj vključi koordinacijski odbor kraja in KS v kandidiranje za druge organe občine ter delegacijo republike in zveze. V času priprav na volitve je potrebno še bolj organizirati politične organi- zacije ter jih pripraviti na to pomembno akcijo. Tajnik KS Matevž Cestnik je poudaril, da je v predpripravah za reorganizacijo in pripravo vseh organov v KS nujno opraviti še sledeče naloge: sprejeti statut 'krajevne skupnosti, izvesti volilno konferenco SZDL z ustanovitvijo krajevne konference kot največjega organa, ustanoviti svet komunistov v krajevni skupnosti in opredeliti vlogo predsedstva v novo organizi- rani KS. O teh nalogah se je ponovno razvila razprava po kateri so člani odbora sprejeli določena stahšča: da se za pripravo osnutka statuta KS zadolžuje sedanje pred- sedstvo KS, ki mora osnutke statuta dati v razpravo do 15. 2. 1974, Sprejetje statuta bi naj bilo v začetku meseca marca. V statutu je treba opredehti že vse nakazane spremembe v skladu z reorganizacijo organov in organizacij KS. Vohlna konferenca SZDL se mora izvesti do 20. februarja; za izvedbo se zadolžuje KO SZDL. V krajevno konferenco SZDL se vključijo vsi člani pododborov SZDL iz Kungote in Apač, vsa vodstva družbenopoU- tičnih organizacij v KS, vsi predstavniki ustanov javnega pome- na kot so šola, vrtec, ZD itd. Na konferenco bodo vabili vse predstav- nike TOZD ter občane KS Kidričevo. 00 ZKS „Dravsko polje" je zadolženo za izvedbo konference ZKS v KS na kateri se izvoli svet komunistov v KS. Predsedstvo KS postane koordinacijski in usmerje- valni organ v KS, v njega pa so vključeni predstavniki sveta ZK, SZDL, sveta KS, ZMS, ZB, predstavnik TGA Kidričevo in tajnik krajevne skupnosti. Prav tako pa se zadolžujeta tudi delegata TKS in TTKS, da izvedeta ustrezne konference v interesnih skupnostih. V nadaljevanju so člani koordina- cijskega odbora še razpravljah o sestavu skupščine krajevne skupno- sti Kidričevo in sicer, da se izvoh 33 članov izmed občanov, 15 članov se delegira iz družbenopoUtičnih orga- nizacij in društev (djužbenopoUtič- ne organizacije imajo,namreč po 2 predstavnika) - 21 delegatov iz TOZD vseh dejavnosti in sicer 5 iz TGA Kidričevo, po enega pa Mercator-zaščita, Les, Izbira, Po- vrtnina, družbeno kmetijstvo, zaseb- no kmetijstvo, šolstvo, otroško varstvo, družbena obrt, komunalne dejavnosti, zdravstvo, zasebna obrt, javna varnost, stanovanjski fond, promet ter požarna zaščita. Videti je, da se obeta v tem mesecu v KS Kidričevo izredno živahna poUtična dejavnost. F. M. OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA Obrezovanje sadnega drevja je eden izmed najvažnejših agrotehnič- nih postopkov ob načrtnem gojenju, katerega cilj je, da se vzpostavi ravnotežje med rodnostjo in buj- no stjo, tako da lahko vsako leto obiramo neko določeno količino sadja. Ne negovano in ne obrezano sadno drevje rodi neenakomerno, plodovi postanejo z leti vedno manjši in redkejši, nakar večina dreves sploh ne rodi več. Drevesa obrezujemo tako, da oblikujemo krono, v kateri so pravilno razvrščene glavne veje, ki omogočajo naravno vegetacijo, pra- vilen dostop svetlobe do vseh delov drevesa, od česar je odvisna tudi rodnost in kvaliteta plodu. Večino drevja lahko obrezujemo vse od odpada listja v jeseni pa do pomladi,ko se ponovno začne vegetacija. Drevja se običajno ne obrezuje pri temperaturah, ki so nižje od -5 stopinj C zaradi zmrzovanja in pokanja lesa, ki se kasneje dokaj hitro okuži Običajno naši sadjarji obrezujejo drevje v marcu, tik pred brstitvijo, zaradi česar mnogokrat govorimo, da se drevje in trta „joče", ko prične brstetL To je znak, da se mesto, kjer je bUa veja odrezana, še ni posušilo in da je les še vedno svež. Zaradi jokanja, drevje kakor trta, mnogo izgubita pri prvem brstenju, ker hranljive snovi na odrezanih mestih iztečejo, višje ležeča mesta pa ostanejo brez teh nujno potrebnih rastnih elementov. Vsa večja odrezana mesta je potrebno dezinfecirati, zakar je najbolj primeren 2-odstotni sulfat. Posušene odreznine je dobro zaščiti- ti z drevesno smolo, voskom ah pa kar z oljno barvo. Obrezovanje, kakor prvo zimsko škropljenje sadovnjakov, bi naj bilo opravljeno že v začetku februarja, ker je v tem času še najbolj učinkovito in drevju prizadene najmanj škode in zadržkov v rasti; prav tako so v tem času sadni škodljivci zaradi zunanjih nizkih temperatur najbolj občutljivi VETERINARSKA POSTAJA PTUJ OBJAVA Po členu 37 Temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Ur. list SFRJ, št. 16/65) in 8. členu odredbe o obveznih preventivnih ukrepih v letu 1974 (Ur. list SRS, št. 45/73} razpisujemo za področje občine Ptuj obvezno registracijo in zaščitno cepljenje vseh psov proti steklini. Cepili bomo v PONED. 18. 2. 1974: Ob 9. uri: 1. pri uradu KS v Grajeni za kraje v okolici 2. pri gostilni ,,Pri Janezu" v Dornavi za Dornavo 3. pri uradu KS v Leskovcu za vse kraje v okolici 4. pri trgovini KK v Muretincih za Muretince in Mak) vas 5. pri gostilni Vurcer v Trnovski vasi za vse kraje KS Trnovska vas 6. pri Žunkovič Francu v Sestrežah 16 za Sesterže Ob 10. uri: 1. pri Sagadin Amaliji v Medved- cah za Medved ce Ob 11. uri: 1. pri osemenjevalnici v Krčevini pri Vurbergu za kraje v okolici 2. pri kovaču v Veliki Vamici za kraje v okolici 3. pri gasilskem domu v Mezgov- cih za Mezgovce, Žamence in Streace 4. pri javni tehtnici v StojncUi za Stojnce, 5. pri Černivec Ignacu v Podto- žah 5 8 za Podlo že Ob 12. uri: 1. pri gostilni Berlinger v Vum- pahu za del Krčevine in Grajen- sčak Ob 13. uri: 1. pri osemenjevalnici v Krčevini pri Ptuju za Krčevino in Štuke 2. pri trgovini v Bukovcih za Bukovce TOREK, 19. 2. 1974: Ob 8. uri: 1. pri osemenjevalnici v Janežov- cih za kraje v okolici Ob 9. uri: 1. pri osemenjevalnici v Sovič ah za kraje v okolici 2. pri osemenjevalnici na Polen- šaku za Bratislavce, Polenšak, Hlaponce 3. pri Dajčmanu v Jiršovcih za kraje v okolici Ob 10. uri: 1. pri osemenjevalnici v Polen- šaku za Polence, Lasigovce, Prerad, Brezovce, Slome in Strmec Ob 11. uri: 1. pri Kastnerjevem v Majskem vrhu za kraje v okolici^ 2. pri gostilni Marinič v Dester- niku za kraje v okolici Ob 13. uri: 1. pri uradu KS Videm za Videm in Šturmovec, Dravinjski vrh 2. pri Žampi v Levanjcih za kraje v okolici SREDA, 20. 2. 1974: Ob 9. uri: 1. pri gostilni Kurež v Šikolah za Šikole 2. pri uradu KS Zavrž za kraje v okolici, 3. pri Žmavcu v Zgorcih za kraje v okolici 4. pri Žunkovič Martinu v Grdini 2 za Stoperce Ob 11. uri: 1. pri osemenjevalnici v Straž- gonjcih za Strazgonjce in Gaj 2. pri gostilni Veselic v Turškem vrhu za kraje v okolici 3. pri gostilni Senčar v Juršincih za kraje v okolici 4. pri Lorber Leopoldu v Narap- Ijah 9 za kraje v okolici Ob 12. uri: 1. pri kapeli v Pongercih za Pongerce Ob 13. uri: 1. pri kapeli v Starošincih za Starošince 2. pri trgovini v Drenovcu za kraje v okolici 3. pri osemenjevalnici v Gaber- niku za kraje v okolici ČETRTEK, 21. 2. 1974: Ob 9. uri: pri gostilni na Zadružnem trgu za vse ulice Ptuja na desnem bregu Drave Ob 11. uri: 1. pri gostihii Kos na Zagrebški cesti za Zagrebško cesto. Mejno, Selško in Dražensko cesto in druge ulice v tej okolici PETEK, 22, 2. 1974: Ob 9. uri: 1. pri gostilni Pokiek v Tržcu za Trzec in Jurovce 2. pri osemenjevalnici v Podvin- cih za Podvince in del Kicarja 3. pri pošti Podlehnik za kraje v okolici 4. na sedežu Veterinarske posta- je Ptuj, Ormoška cesta 28 za vse ulice Ptuja na levem bregu Drave z Budino, Rabelčjo vasjo in Vičavo 5. pri Pislaku Štefanu v Dokle- cah 3 za kraje v okolici Ob 11. uri: 1 pri Purgovem v Zg. Pristavi za kraje v okolici 2. pri gostilni Tobijas v Pacinju za Pacinje, Sp. Velo vlak in Kicar 3. pri gostilni v Zaklu za kraje v okolici 4. pri Kmetijski zadrugi v Doleni za kraje v okolici Ob 13. uri: 1. pri gostilni Svenšek v Gorci za kraje v okolici SOBOTA, 23. 2. 1974: Ob 8. uri: 1. pri Me vedovih v Mihovcih za Mihovce in Dragonjo vas 2. pri osernenjevalnici v Goriš- nici za Gorišnico 3. pri žagi v Kozmincih za kraje v okolici Ob 9. uri: 1. pri Zadružnem domu v Rogoznici za Rogoznico, Žabjak in Novo vas in del Kicarja 2. pri osemenjevalnici v Lancovi vasi za Lancovo vas SOBOTA, 23. 2. 1974: Ob 10. uri: 1. pri strojni lopivSp. Jablanah za Sp. in Zg. Jablane Na cepljenje privedite pse privezane in z nagobčniki. Pse naj privedejo odrasle osebe. Stroški registracije in cepljenja 30 din po živali plača lastnik ob cepljenju. Kršitev te odredbe je kazniva po 91. členu omenjen^a zakona z denarno kaznijo do 3000 din. Neregistrirani in necepljeni psi bodo pokončani na stroške lastnika. V Ptuju, dne 11.2. 1974 VETERINARSKA POSTAJA PTUJ TEDNIK — ČETRTEK, 14. februarja 1974 stran 7 Vodni bazen - želja gasilcev bistriške Steklarne Pred kratkim so pričela na področju občine Slov. Bistrica z občnimi zbori tudi gasilska društva. Letos so se prvi zbrali člani Industrijskega gasilskega društva Steklarne B. K. Rog. Slatina TOZD Slov. Bistrica. IGD Steklarne združuje 40 operativnih članov in se po doseženih rezultatih uvršča v vrh podobnih društev v občini, kar dokazuje tudi večje število osvoje- nih priznanj, diplom, pa tudi nekaj pokalov že krasi njihove vitrine. Za največji uspeh štejejo budnost članov pred požarom v svojem kolektivu, kar je po strukturi proizvodnje, kakor tudi dotrajanosti objektov v katerih delujejo, pomem- ben uspeh. Svoje dejavnosti pa niso usmerili samo v očuvanje svojega kolektiva pred požarom ali druge nesreče ampak so aktivno delovali na vseh področjih v okviru občine Slov. Bistrica, večkrat pa tudi sosednje občine Šmarje pri Jelšah kjer postaja njihova prisotnost že tradicija. Med društvi s katerimi so največ sodelovah, so gotovo IGD IMPOL in PGD Slov. Bistrica in Industrijsko gasilsko društvo z matičnega podjet- ja Steklarne Rog. Slatina. Številne vaje in druge oblike priprav so se pokazale kot uspešne tudi na tekmovalnem področju, saj je bilo prav preteklo leto eno najbolj uspešnih za gasilce bistriške Steklar- ne. Med svoje največje uspehe uvrščajo osvojitev pokala na med- občinskem tekmovanju gasilskih društev občin Slov. Bistrica in Šmarje pri Jelšah v Šmarju. Za uspehe so zaslužni predvsem prizadevni člani in boljša opremlje- nost. Še vedno pa je njihova največja želja, da bi zgradili večji vodni bazen, ki bi lahko zagotovil potrebno količino vode za gašenje v DO. Uspehi tega društva gotovo ne bi bili tako veliki, če ne bi imeh vse podpore in razumevanja za svoje prizadevanje v vseh članih kolektiva in njegovega vodstva, ki jim daje finančno in morabio podporo. Na osnovi doseženih uspehov v preteklem obdobju in novih nalog, katere jim nalaga kolektiv in občinska gasilska zveza v okviru skupnega akcijskega in tekmoval- nega področja, so na zboru sprejeli delovni program za letošnje leto. V njem so posvetili posebno pozornost protipožarni varnosti, usposabljanju članstva za najzahtevnejše naloge, vključevanju novih članov in še popohiejši opremljenosti društva. Se nadalje si bodo prizadevah za tesno sodelovanje s kolektivom in vod- stvom kakor tudi sorodni društvi v bistriški občini in izven nje. Program občinske gasilske zveze je tudi osnčva programa društva. Za desetletno delovanje v gasilstvu je prejel priznanje član tega društva Zlatko Pogelšek. Izvolih so še novi upravni in nadzorni odbor. Za predsednika je bil izvoljen Slavko Rebernak. Poveljnik pa bo še naprej Oto Zafošnik. Foto in tekst V. Horvat Člani IGD Steklarne Slov. Bistrica so sklenili minulo dejavnost in načrtujejo nove. še zahtevnejše naloge. ^ MURETINCI: POLEG GASILSKIH ŠE DRUGE NALOGE GasUsko društvo v Muretincih deluje v vasi s 75 hišami in z do 100 prebivalci Muretinci so kraj s kulturnim domom in z domom upokojencev, z novo motorno brizgalno in z gasilskim avtomobi- lom, s kmetijsko mehanizacijo, z asfaltirano cesto ter z večino starejših občanov. Tudi njihova mladina si pomaga v razne pokUce in zaposlitve, šole in stroke. Tudi GD Muretinci ugotavlja enako z mnogimi drugimi društvi v ptujski občini, da zahteva današnje gasilsko in prosvetno društveno delo izredno sposobne in aktivne funkcionarje, da bi izpolnili vse naloge, ki jih nalagata delo in življenje v vaseh, v krajevni skupnosti Gorišnica, v ptujski občini in v naši domovini kot celoti Starejši člani GD Muretinci, pa tudi mlajši ugotavljajo, da je preraslo delo gasilskih društev okvire prejšnje požarno preventivne in operativne dejavnosti, da je prevzelo humane naloge na vaseh in v zadnjem času tudi naloge za obrambo domovine pred vsemi nevarnostmi. Tako široke naloge zahtevajo dobre starešine, odhčne organizatorje dela, sposobne vzgoji- telje mladine za tako obsežne naloge in privlačne spodbudnike med mladino za organizirano društveno delo. Redne gasilske vaje v vasi niso dovolj, ko pa je potrebno danes pokazati tudi na tekmovanjih, kdaj kdo zna in zmore in da je sposoben za tekmovanja v republiškem in zveznem merilu. V tem smislu so izzvenela poročila predsednika GD Muretinci na zboru 9. 2. 1974 Franca Fištavca, poveljnika Alojza Belšaka, blagajnika Janeza Rožmarina, tajnika Franca Petka, predsednika del. predsedstva Petra Horvata in drugih. Njihova poročila, misli in predloge za nadaljnje delo sta dopolnila v imenu Občinske gasilske zveze Janez Ivanuša in Janko Žnidarič. Tudi tukaj sta poudarila, da se mora najti danes vsaka vas s svojim delom in z društvi v velikem slovenskem in jugoslovanskem prostoru in da tudi mora iz te širine gledati vse naloge in potrebe ter storiti mnogo več kot je to bilo potrebno včasih. Želela sta GD v Muretincih mnogo uspehov in sta tudi zagotovila pomoč OGZ v mejah danih možnosti. j. v. UREJEN ODTOK FEKALIJ OD FARME BEKONOV TURNIŠČE Precej pikrih besed je bilo izrečenih na račun smradu in odtoka fekaUj iz farme bekonov v potok Studenčnico. KK Ptuj ter obrat farme bekonov sta si prizadevala, da bi to pomanjkljivost že zdavnaj rešila, vendar si zaradi velikih investicij tega nista mogli privoščiti. Do sedaj so fekalije odtekale v Studenčnico, sedaj pa so zgradili prečiščevalno napravo, ki bo fekahje skoraj v celoti očistila. Tovariš Stmad, obratovodja farme bekonov nam je povedal, da bo ta naprava vse fekalije prečistila skoraj v Celoti, zaradi česar predvidevajo, da ne bo več smradu v okoHci farme in ob Studenčnici Odtok so sedaj napeljah v kidričevski kanal, ki vodi v Dravo. Prečiščevahia naprava bo delovala tako, da se bo vsa gnojnica, ki se odteka iz hlevov najprej prečistila v filtru iz peska, nato bo tekla v zbiralnik, v katerega bodo pod pritiskom spuščah zrak in s tem dosegli še dodatnejše prečiščevanje. Iz zbiralnika se bodo fekalije izstekale v drugi zbiralnik, kjer se bodo skoraj v celoti prečistile. Skoraj čista voda se bo nato zbirala v tretjem zbiralniku, od koder bo odtekala v Dravo. Do sedaj so problem trdih delov fekalij reševali na zelo preprost način in sicer, da so fekalije spustili v izsuševalna polja. Ta princip je zelo enostaven.jaL so vse fekalije pustih v teh poljih toliko časa, da je tekoči del izhlapel, ostalo pa so si kmetje vozili domov. Sedaj bodo izsuševalna polja v celoti izpustili, namesto njih pa bodo trde dele fekaUj izločevah s pomočjo centrifugalnega aparata, seveda pa bo ta postopek mnogo ekonomičnejši in hitrejši. Investitorja KK Ptuj ter Temeljna organizacija združenega dela farma bekonov predvidevata, da bo nova prečiščevalna naprava, za katero so morali odšteti nad stoštirideset mihjonov, pričela obra- tovati že konec meseca februarja. Ob koncu naj dodamo željo, da bi podobne čistilne naprave namestila tudi druga podjetja, ki s svojimi odplakami zastrupljajo in onesnažu- jejo naše potoRe in reko Dravo. NP Prenovljene preč iščevalne naprave farme bekonov Tumišče, ki bodo pričele delovati že konec tega meseca. 8 stran tednik — Četrtek, 14. februarja 1974 Dominik GLUŠIČ SPOMINI NA PTUJSKE ZAPORE 6 Prve dni nemškega gospostva nisem nikoli opazil, da bi v ptujskih zaporih deUh kakšno hrano. Tudi aretirancev niso zapisovah v zaporne knjige ah kam drugam, čeprav so bili zapori prenapoljnjeni. Mishm, da jih je bUo vsak dan kar okrog devetdeset. Zaprti so bili samo moški. Mučilci so prihajah v zapore navadno okrog osme ure zvečer in opravljah svoj krvavi posel tudi do tretje ure zjutraj. Zapore so zapuščah potni, krvavih rok in utrujeni. Skupine mučiteljev so se menjavale in tudi skupinovodje, ki sta bila Scheicebauer in neki SS-poUcist, majhen in čokat, zaposlen v pisarni dr. Goergerja. Šef zaporov pa v nočnih urah, v prvih štrinajstih dnevih, v zapore ni prihajal, pozneje pa je hodil ob katerikoh uri nadzorovat delo. Tedaj se je znašal nad stražarji, pazniki in seveda najbolj nad jetniki. Včasih je zapore pregledoval tudi po dvakrat na dan. V skupinah mučilcev so novi gospodarji zbrah same mlade ljudi, propadle študente, trgovske in obrtniške pomočnike, uhčne postopače in druge izprijence iz nemških in nemčurskih vrst. V skupinah jih je bilo okrog 12 do 15. Le nekatere izmed njih sem poznal navidez, po imenih ne, ker jih niso navajali, le voditelja, ki sem ga že večkrat omenil, sem poznal. Vse te bande so bile čudno oblečene, bi rekel maskirane. Včasih so si nadeli na obraz maske, ko so trpinčili ljudi. Med mičitelji so se nekateri nekdanji slabi dijaki maščevah nad svojimi bivšimi učitelji. Taka žrtev je bil učitelj Praprotnik, ravnatelj meščanske šole, prof. Jože Babšek, predmetni učitelj Farazin, prost Ivan Grajf, ki je poučeval na meščanski šoli verouk in drugi. Omenjene učitelje je hodil v zapore pretepat s svojimi pajdaši tudi meni znani Franc Kozoderc, trgovski pomočnik v trgovini Heralda Schwaba v Ptuju. Po vojni je dobil zasluženo kazen za svoje nečloveško početje. Prisodili so mu deset let prisilnega dela. obraCun s sodnikom dr. lipičem Sodnik okrajnega sodišča v Ptuju, dr. Lovro Lipič je bil rojen na Koroškem. Leta 1919 je bU pregnan v Jugoslavijo, ker je zanjo glasoval. Na Koroškem j^ zgubil vse svoje imetje. V Ptuju si je ustvaril novi dom. Tu je ustanovU in vodil uslužbensko nabavno in prodajno zadrugo, imenovano „konzumno društvo"., Poslovodja te trgovine je bil Josip Domanjko, pomočnik pa Maks Brunčič, doma na Sp. Bregu, ki so ga ptujski kulturbundovci pridobili za zaupnika. Ker je v trgovini konzumnega društva kupovala večina državnih in privatnih nameščencev, niso bili s tem zadovoljni ptujski trgovci, povečini Nemci ah nemčuiji. 2Laradi tega in seveda zaradi Lipičeve politične preteklosti, so Nemci dr. Lipica takoj po preobratu, aprila 1941, zaprU. V zaporu ga je pretepal Maks Brunčič, katerega je sprejel dr. Lipič v službo. Zaprh so tudi Josipa Domanjka in mu očitah, daje židovski podrepnik, ker je poučeval na večernih tečajih esperanto. Obe družini, dr. Lipica in Domanjka, so Nemci izseUh v Srbijo. še drugi trpini Med prvimi zaporniki v Ptuju sta bila tudi zdravnika dr. Fran Brumen in dr. Matija Mrgole, oba zavedna Slovenca, ki sta vestno izpohijevala svoje zdravniške dolžnosti. V zaporu so ju pretepah, morda tudi zato, ker nista hotela ustreči kakšnemu nemškemu ah nemčurskemu simulantu, ki bi se rad na račun socialnega zavarovanja izognil delu. Mirka Bezjaka, krojača iz Ptuja, je ovadila hitlerjevka Kyssela, njegova hišna sostanovalka. Tudi njega so v zaporih neusmiljeno pretepah. Spominjam se še nekaterih prvih zapornikov, ki so jih hitlerjevske tolpe zločinsko pretepale. Med njimi so bili starosta ptujskega Sokola, odvetnik dr. Franjo Šalamun, odvetnik dr. Ivan Fermevc, gostilničar Grivec pri železniški postaji v Ormožu, Lovro Petovar, kmet, trgovec in gostilničar ter bivši narodni poslanec iz . Ivanjkovec pri Ormožu in dr. Alojz Visenjak, odvetnik v Ptuju. Še veliko jih je trpelo muke, saj skoro nobenemu niso tolpe mučiteljev prizanesle. Naj navedem še nekaj imen prvih zapornikov! To so bili sodniki iz Ptuja dr. Nobert Kramberger, Anton Kancler, Zvonko Dokler in Jože Vidic. Dalje prihodnjič Pisma bralcev Se enkrat o psu v trgovini Odgovor na sestavek tovarišice V. R. v „Tedniku", dne 7. 2. 1974. Najlepše se zahvaljujem tovarišici V. R. katera je dala mene kot poslovodkinjo trgovine v Ključarevcih ter pomočnice v časopis in nas prikazala kot kolektiv, ki vsako stranko oguljofa. Zanima nie, kdaj je ta tovarišica bila v trgovin in sem ji vzela za 15 par nekaj vstran. Želela bi tudi, da pove, kdaj sem jaz kot „srckana" poslovodkinja dajala domačemu psu bonbone in da je pes že prej poginil, preden jih je plačal. Ta tovarišica bi morala vedeti, če hočeš o kom kaj pisati, moraš o njem tudi nekaj vedeti in če že pišeš,, moraš pisati to, kar je res. Povem vam, da pes še danes živi in da pri naši hiši še ni poginil nobeden. Tovarišica V. R. naj pove, kdaj smo koga ogoljufali za 5 din ali več, pove pa naj tudi, kateri otrok je bil oguljofan, da smo si me ,,ključarovske trgovke" lahko za tisti denar kupile ,,tortice", sendviče in še kaj. Podpisala se bom s polnim imenom, ker sem povedala to, kar je res in prosim, da se drugič tudi tovarišica V. R. podpise z celim imenom, da jo bomo, ko pride spet v našo trgovino, boljše postregli. Poslovodkinja trg. v Ključarovcih Erna Munda Pojasnilo tov. V. R. Kolektiv prodajalne Zelenjava Ormož žeh vam in vsem drugim, ki se čudijo, zakaj prihaja do tako razhčnih cen pri zelenjavi, pojasniti naslednje: To blago je takšne narave, da ga primanjkuje in gaje zato potrebno nabaviti tam, kjer se trenutno dobi in po ceni, kijo dobavitelj postavi. V konkretnem primeru vam tov. V. R. pojasnjujemo, da smo vsoboto, 19. januarja, ko ste vi kupili solato po 20,00 din za kg, resnično prodajali itahjandco solato, ki smo jo dobili od Povrtnine Maribor. V ponedeljek pa, tov. V. R., nismo več prodajali italijanske solate, k6t pišete vi v 5. številki Tednika, ker je pošla, dobili pa smo novo pošiljko od varaždinskega podjetja VA-MA. Med prvo in drugo solato je bilo v nabavni ceni skoraj 8 din razlike, zato je razlika v prodajni ceni prav takšna. Iz povedanega lahko sami ugotovite, zakaj je prinesla nedelja 8 din popusta! Ce bi bilo tako, kot pravite vi, da si namreč moramo napolniti denarnice, ki bi naj bile prazne še od novega leta, potem bi morah tudi tisto solato, ki je bila nabavljena po nižji ceni, prodajati po 20,00 din. Kaj takega ni možno že zaradi predpisanih marž, to pa gotovo tudi ne bi bilo pošteno do potrošnikov. Delovni kolektiv prodajalne Zelenjava Ormož Spoštovanu uredništvo Rada bi napisala nekaj k sestavku: Tam, kjer ,,osrani" kmet sede na sedež avtobusa, naredi za 50 juijev škode. Ko sem prebrala ta članek v Tedniku, vam moram priznati, da so mi solze polzele po hcih. Smo mar res kmetje tako zapostavljeni. Morda takrat sprevodnik ni pomislil, da oni lahko živijo predvsem od kmetov, saj industriji tudi mora nekdo dati. Moram vam povedati, da to ni bilo prvič, da je sprevodnik razsajal nad potniki. Poznam sprevodnika, ki je na avtobusni postaji prekhnjal potnike tako glasno, da bi ga takoj vzeU za raznašalca časopisov. Pritožujejo se mi tudi da se šofer KOMPASOVEGA avtobusa in drugi šofer AP Maribor ne- sramno obnašata ter potnike pošiljata tja, kjer se še vam ne bi ljubilo biti. Zaradi povedanega prosimo vse, da s takim obnašanjem prenehajo. Pa ne zamerite, če sem bila predolga, saj tako res ne gre več. Lepe pozdrave vam pošilja vaša zvesta bralka iz Juršinec Marta Z. draga tovarišica marta Kot vidite, vaše pismo objavljamo v celoti, razen imen in priimkov šoferjev in sprevodnikov, saj so v danem trenutku nepomembni. Gre za pojav, ki mu je treba storiti konec. Če objavljeno ne bo pomagalo, potem bomo šh dalje. V prepričanju, da se z nami strinjate, vam tudi mi pošiljamo lep pozdrav in oglasite se še kaj. Uredništvo MARICI KOŽUH V SLOVO Ob vsakem slovesu je težko najti pravo besedo. Ce je slovo zadnje in dokončno, ostajamo nemi. Boleče je, ko v mishh nizamo spomine na skupno delo in doživetja, na iskanju dogajanja In vse, na čemer raste in temelji prijateljstvo. Tako nam za vami draga Marica ostaja v veliki praznini bogastvo spominov, ki se imenuje človek - petje. Učili ste nas kot učiteljica šolske mladine, pa tudi odrasle ste učili peti. Udejstvovali pa ste se tudi na kulturnem polju. Učih ste igre in jih režiraU. Nobena ura vam ni bila prepozna, nobena pretežka, ko smo hodili na vaje. To ni bilo samo . veselje do petja, to je bilo razdajanje samega sebe. Zamudili smo trenutek, da bi vam lahko vse to povedaU, vam stisnili roko in se vam zahvalih za vse, kar ste nam dali. V mislih na zamujen trenutek smo nemo stah ob odprtem grobu. Pesmi so jokale, ker je najboljša izmed njih utihnila za vedno. Nekdanji pevski zbor Dorhava TEDNIK — ČETRTEK, 14. februarja 1974 STRAN 9 Osmi februar v Gorišnici Osmi februar je bil letos v forišnici lepa kulturna manifesta- ^ia ki so jo pripravili učenci Sovne šole Fr. Belšak in APZ iz Ljubljane. Za Gorišničane je bilo to kulturno sožitje enkratno in nepozabno doživetje, saj so se s plemenito dejavnostjo soočili mladi, ki so šele pogledali v svet vseobsežne lepote, in mladi, ki jim je ta lepota je postala sestavni del njihovega življenja in hotenja. Ob trinajstih so učenci in njihovi vzgojitelji toplo sprejeU pevce APZ. I aplavzom so se ujela mlada srca, ki so se prvič srečala, želeč, da tako srečanje ne bi bilo tudi zadnje. S Prešernovo pesmijo Zdravljica, ki so jo zapeU gostje pod vodstvom dirigenta Marka Muniha, seje začela proslava. Člani literarnega krožka 7. in 8. razreda so v besedi orisaU človeško in umetniško podobo velikega Prešerna, ki je s svojim delom ponesel ime naše male domovine v svet evropske in svetovne kulture. Nato se je oglasil APZ s pesmijo Lipa. Učenci 2. razreda so posredovali dramatizacijo Pripovedka o nosku, dekhca in deček iz 3. razreda sta se predstavila z zgodbo Županova hči vre mleko, zborček 4. razreda je zapel tri pesmi učenka 5. razreda pa je recitirala Minattijevo umetnino V mladih brezah tiha pomlad. Kultur- ni program je izzvenel s pesmima Pojdem v rute in Polka, ki sta s svojo umetniško izpovedjo čustveno in miselno razgibali vse poslušalce. Na zaključku prireditve so se trije mladi Lukarji zahvahli pevcem in duigentu: „V imenu PO Ruda Sever se vam toplo zahvaljujemo za vaš plemeniti delež na današnjem slovenskem kulturnem prazniku z željo, da bi s Pesmijo, ki jo širite v slovenskem izročilu, segU do srca vseh ljudi s\eta." Nato so jim izročili cvetje in t^ošaro s sadovi našega večno žejnega polja. Člani pevskega zbora so bili gostje učiteljskega kolektiva gorišniške osnovne šole. Po prijateljskem pomenu so se pevci umaknili k počitku, da so se lahko pripravili na večerni koncert v Gorišnici in Ptuju. Čeprav je bil koncert v rani večerni uri - 17.30 - se je v kulturni dvorani zbralo precejšnje število ljudi Prišli so od bhzu in daleč, želeč doživeti kulturno poslanstvo, ki ga opravljata, ehtni amaterski zbor pri nas. V uvodu je član PD Ruda Sever nanizal mish o pomembnosti slovenskega kultur- nega praznika in se tako oddolžil največjemu mojstru slovenske poezi- je - Francetu Prešernu. Nato je APZ odpel svoj koncertni program. Poslušalci so ves čas z navdušenjem spremljali njihovo pevsko interpreta- cijo in jo nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Tako smo Gorišničani doživeU lepoto, izrazno moč, tehnično dognanost in visoko pevsko kulturo, ki jo prenaša po domovini in izven njenih meja eden izmed naših najbolj uspešnih amaterskih zborov. Kakor je večno mlada, živa, lepa, prešerno fantov- ska in dekliško vabljiva slovenska ljudska pesem, iz katere zakladnice še nenehno jemlje zbor svoj repertoar, tako naj ostane njegovo poslanstvo večno ustvarjaliio in zvesto sporočilo svojega ljudstva, ki je bilo pogumno seči v kri, da je lahko našlo steze, ki so ga pripeljale domov, kjer je ponovno spregovorila in zapela svobodna slovenska beseda. Izšla je Pikapolonica Ponovno so se nam oglasili' pionirji PO šole iz Slovenske Bistrice, ki so nam poslah svojo prvo letošnjo številko svojega glasila Pikapolonice. Svojo prvo številko v letošnjem letu so posvetili slovenskemu kulturnemu prazniku - to je obletnici Prešernove smrti. SREDIŠČE OB DRAVI. PD pred izboljšanjem dela Občni zbor prosvetnega društva Središče ob Dravi, bil je prejšnji teden v sredo, je načel mnogo vprašanj, ki tarejo to društvo že vrsto let. Izmed sekcij društva je vsa leta najbolje delovala sekcija kina, vendar je s porušitvijo stropa v kinodvorani pred dobrim letom in pol ta dejavnost prenehala. Vsa leta je lepo delal tudi pevski zbor, med tem ko je knjižnica zaradi pomanj- kanja knjižničarke delala samo občasno. Najbolj problematično je delo dramske sekcije, saj kl_;ub prizadevanju niso uspeh postaviti na oder ničesar. Udeleženci občnega zbora so glede na znano in tradicionalno razgibano prosvetno delo v Središču sklenili oživiti delo v prosvetnem društvu. Glede na to, ker je dosedanje vodst/o intenzivno delalo na pripravah za popravilo kinodvo- rane in ker je društvo uspelo na natečaju republiške kulturne skup- nosti dobiti skoraj 18 starih milijonov dinarjev za popravilo kinodvorane, so ustanovili posebni gradbeni odbor, ki bo vodil dela in skrbel, da bo dvorana čimprej popravljena. Ob tem naj povemo, da je repubUška dotacija bila dana s pogojem, da se enaka sredstva zagotovijo tudi v domačih virih. Gre torej za investicijo 36 starih, milijonov dinarjev.- To je vse lepo in prav, vprašanje je le, kje bodo Središčani, glede na znano inten- zivno delo krajevne skupnosti, gasilcev itd. dobili ustrezna sredstva. Prisotno je mnenje, da bi nekoliko bolj morala pomagati pri tem delu tudi TKS Ormož. Na področju dela drugih sekcij bodo pričeh z aktivnejšim delom ter tako prispevaU k letošnjemu, jubi- lejnemu XX. krajevnemu prazniku, ki ga Središčani praznujejo vsako leto v začetku aprila. Za novega predsednika PD je bil izvoljen Tonček Marčec, za pod- predsednika pa prof. Zinka Merkoci. K Izšla je januarska številka Metalurga Pred dnevi je izšla letošnja prva številka glasila delovnega kolektiva IMPOL Slov. Bistrica - META- LURG, Glasilo, ki postaja vse bolj brano in privlačno, ne samo za 2200 zaposlenih v Impolu in sodelavcev glasila ampak tudi za njihove člane družin, kakor tudi druge občane, slavi letos že prehod v 11-letno delovanje. Temu dogodku p sveča letošnja prva številka tudi posebno pozornost. Osvetljuje prehojeno pot, ki je bila vse prej kot lahka, predstavlja njegove ustvarjalce in sodelavce skozi vsa obdobja, prav tako pa seznanja bralce z novimi nalogami in r ^tKOvanji, ki pa bodo tako kot Q^ edanja povezana z večjimi ali rr ■ "mi težavami, ki jih prizadevni č. if 1 iredniškega odbora kakor tudi v&: ilani kolektiva IMPOL z,; razumevanjem in v okviru možnosti hitro in predvsem odločno rešujejo glasilo v prid. Med pomembnimi prispevki je mogoče razbrati tudi naslove, kot so: Osnovna določila sporazuma, O predlogu samoupravnega ^ora- zuma, Integracija TGA IMPOL, Kakšna rekreacija v podjetju. Aluminij iz Kidričevega poročal o sosedu. Izboljšati glasilo. Uredniški odbori in sodelavci. Tako nastane časopis. Pismo iz Amerike in Sindikati po novem. Pomembna sta tudi članka Podpisan je ^orazum PROGRES Begorrad-IMPOL Slov Bistrica in V zakupu je triletna proizvodnja. Kot vedno tudi tokrat nista izostaU kulturna in zabavna stran glasila. V. H. F.B. VOJNA IK ZLOČINI 6 (Odlomki iz spominov Ptujčana) >,Gospa, če bi.bil sum upravičen, potem vam moram povedati, da ste prišh z dežja pod ^P- Tudi pri meni ne bo nič." Sem odgovoril. Bua je presenečena in se je hitro odpravila. Kako za tem sem se dogodka zopet spomnil. Bilo " kleti gestapovskega zapora, ko so me pretepali trije čmuharji (gestapovci so biU v cmih uniformah) in mi je eden od njih zatuUl v , .,Sedaj pa ste tudi vi prišh z dežja pod ^P." Torej sem ravnal pravilno, mi je prešinilo "".^'i Celo tako nepomembno malenkost so si za" l^^- ^ekom časa, prebitega v gestapovskih ^Porih, sem doživel še več podobnih spominov, ^kor da so frici hoteh pokazari, da je "^tančnost njihova lastnost, tab zgodovinskih dogodkov se je sprožila n"^^'.ko so v Nemčiji ustoUčih avstrijskega ^. pnika na najvišje državniško mesto. Daje bil lastn ^.^Sačen od običajnih ljudi in da je imel in tudi sposobnosti, ki jih drugi nimajo o tem ne more biti dvoma. Prav tako res pa je tudi, da je svoje nadpoprečne sposobnosti slepo in brezobzirno izkoriščal v škodo drugih. Nihče nima pravice niti znotraj lastnega naroda, kaj šele nad tujim narodom izvajati nasilja, pa naj bi bile njegove ideje še tako idealno zamišljene. Kar velja za posameznika, velja tudi za narod in državo. Dogodki, ki so se vrstili in stopnjevali dan za dnem, so nedvoumno dokazovali, da se orkan nemške prenapetosti in prepotentnosti čedalje bolj napihuje in širi. Da bi utešUi radovednost in čimbolj usmeriH svoja gledanja v bodočnost, smo se zatekali k radijskim vestem, ki so bile seveda tudi že takrat polarizirane na dva svetova. V vesteh iz Modcve je bilo opaziti subtilne, komaj zaznavne znake, ki so sicer sluzih trenutnemu stanju, vendar pa so vsaj v nekaterih odtenkih bile že naslutljive negotovosti. Londonski radijo je s svojimi komentarji, kakor tudi pozneje ves čas med vojno, skušal biti stvaren in objektiven z jasno začrtano in neizprosno antinacistično smerjo. Na podlagi dogodkov in tako pridobljenih vesti smo vsak po svoje glcdah v bodočnost. Eno pa je bilo od vsega začetka jasno in povsem nesporno, da bo vihra prej ah slej, tako ah drugače, zajela tudi nas. NOTRANJA NEENOTNOST Naša notranja politična situacija je bila vse prej kot neugodna. Tudi smernice niso bile neizpodbitno trdne. Na vsakem koraku je bilo videti strankarsko razjedenost. V prostih popoldanskih urah smo običajno malo posedeli v kavarni. Tudi ostali gostinski lokah so bih po svojih gostih čedalje bolj opredeljeni. Ponekod so sedeh sami taki, ki so mishU, da so Nemci, drugod zopet narodno zavedne skupine. Beseda je tekla seveda v glavnem le o evropski politični situaciji, ki se je menjavala takorekoč iz dneva v dan. Kot povsod v pisani družbi, so bila mnenja deljena in noben dan ni prinesel neke gotove zaokrožene celote. Vse so bila le ugibanja in zaključki so ostaU domneve. Napetost se je stopnjevala, dokler končno ni prišla novica iz Beograda, da je vlada pristala na podpis nekakšnega sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki bi naj nas zavaroval pred možnostjo vojaškega napada. Završalo je po ceh Jugoslaviji. Verjetno je bila vehka večina narodno zavednih ljudi, ki ne glede na strankarsko, oziroma ideološko pripadnost nismo bili zadovoljni z dejstvom, da bi se uklonili poniževalnemu pritisku in sprejeli pogoje, ki niso združljivi z občutki svobodnega državljana. Dalje prihodnjič. 10 stran tednik — Četrtek, 14. februarja DR. FRAN BRUMEN: Obolenje žolčnika in žolčnih poti 4. NADALJEVANJE Redkokdaj pride do spontanega izplavljenja kamenčkov. Napad žol- čne kolike je lahko enkraten, aU pa se ponovi večkrat. Kronično vnetje žolčnika, ki je najčešče posledica kamnov, vodi v okrnitev in končno v skrčenje nicgovih sten. Sčasoma nastane tudi posledično vnetje jetrnih žolčnih vodov, ki vodi v sekundarno jetrno cirozo. Po- membna je tudi že omenjena možnost nastanka vnetja trebušne, slinavke. Statistike kažejo tudi, da TRIJE ODSTOTKI OBOLENJA Z ŽOLCNIMI KAMNI VODIJO V RAKASTO OBOLENJE ŽOL- ČNIKA. Pri ceUh 80 % prvotnega raka na žolčniku najdemo žolčne kamne. To potrjuje domnevo, da moramo žolčne kamne prištevati med vzročne dejavnike pri nastanku rakastega obolenja na tem mestu. CHOLANGITIS - vnetje žolčnik cevk je navadno povzročeno po bakterijalni prisaditvi. Zelo težko je ugotoviti ali gre le za vnetje izvenjetrnih žolcevodov, ali pa tudi že za vnetje žolčnih vodov znotraj jeter, ah pa za oboje obenem. Važno in pomembno pri tem obolenju je to, da obstaja nevarnost, da bolj ali manj prizadene visoko kvaUficirano in specifično tkivo jeter. Pogoj za vnetje žolčnih vodov je skoraj izključno OVIRANO ODTEKANJE ŽOLCA v DVANAJSTERNIK. Ovire, ki zaprejo odtekanje žolča, lahko ležijo znotraj žolčnih poti - zataknjeni kamenčki, razhčni para- ziti (ghste i. p.) ter narashne; ali pa izven žolčnih poti v neposredni okolici - bulaste narasline, tumorji, brazgotine, ki se krčijo, ki s pritiskanjem ali pa zadrgavanjem preprečujejo normalno odtekanje žolča ZAOSTALA ŽOLCNA TE- KOČINA PA SE ZELO RADA PRISADI po bolezenskih kaleh, ki se kaj lahko naselijo iz črevesja po cevkah navzgor, ali pa po krvi, oziroma iz neposredne okolice. Razločujemo predvsem dve obhki vnetja žolčnih poti, kronično se ponavljajoče in akutno vnetje - CHOLANGITIS S ACUTA. Tudi pri akutnem vnetju žolcevodov kUnična shka s svojimi znaki ni nezmotno izražena. Večinoma nastopajo bole- čine v desni polovici zgornjega trebuha, pač v predehh jeter. Toda podobne bolečine se pojavljajo pri vseh obolenjih, ki so v zvezi z jetri, oziroma z žolčnimi organi. Jakost bolečin je lahko neznatna, ali pa se stopnjuje do neznosnih krčevitih bolečin. Pojavlja se splošna zlate- nica, ki povzroča značilno srbenje kože. Pri posebno akutnih prisadih bolj napadahiih bolezeriskih kaU nastopi mrzUca s tre sliko ter visoko temperaturo. Pri tistih primerih, ki potekajo z zlatenico, so jetra natečena in otipljiva Pri razpo- znavnem diagnosticiranju mero- dajno pomagajo nekatere laborato- rijske preiskave. V slučajih, ko se žolčne poti z^nojijo, se je posebno bari zelo nevarnih komphkacij jetrnih abscesov. Včasih je razpo- znava napram ostalim akutnim obolenjem, posebno trebušnih orga- nov, zelo težavna in zahtevna, ker JE MNOGO BOLEZNI, KI SE LAHKOSSKRIVAJO ZA PODOB- NIMI GLAVNIMI SIMPTOMI. ZDRALVJENJE je v bistvu isto kot pri akutnem vnetju žolčnika. Važno je čimprej zajeti vzroke oviranega odtekanja žolčne tekoči- ne. Sledi 5. nadaljevanje Dr. MIRKO VENGUST: Prehrana v starosti Nadaljevanje Po teh izvajanjih lahko pridemo na bistveni smisel prehrane v starost'. Danes lahko zavzamemo dvoje važnih stališč v prehrani ostarehh ljudi. Predvsem služi zdrava prehrana po možnosti čim dalje trajajočemu telesnemu in duševnemu ugodnju, ter relativni storilni sposobnosti. Nadalje ima pravilna prehrana velik pomen, ki ga ne smemo podcenjevati, pri prepre- čevanju bolezni, ki jih spremlja normalen proces staranja. Tu bi omenili predvsem obolenje obtočil. Dalje ima prehrana pomembno vlogo pri zdravljenje razhčnih bolezni, ki nastajajo ah ki že obstojajo. V takih primerih so določena standardna navodila za pravilno prehrano, sam sem pa bolj za individualni posvet, ki pa žal ni vedno in povsod možen in izvedljiv. Tako se pač v posameznih primerih poslužujemo priložnostnih že tiska- nih navodil, na primer za diabetike itd. Po svetu imajo organizirane posetovabiice za pravilen način prehrane, kjer delajo posebni strokovni svetovalci. Cesto, posebno v socialnih zavodih in domovih ni mogoče vedno idealno zagotoviti smotrne prehrane, pa tudi pri zasebnikih je to zmeraj vedno več ali manj onemogočeno. Tukaj je naloga zdravnika, ki svetuje in v svojih zahteva ne popusti. Družba nas v naših prizadevanjih vsestran- sko podpira in čim večja je skrb za ostarelega človeka, toUko je večja kultura te družbe. Po drugi plati pa sama in nolna denarnica še ne pomeni pra/ilne prehrane. Tudi v tem primeru dosleden in pravilen nasvet in posvet odtehta svoje. Preden pristopimo k posameznim nalogam, si moramo biti na jasnem, da ni vse za vsakega in, da bi bilo potrebno za vsakega posameznika individualno pravilno obhko hrane predpisati in preveriti. Prehod namreč na drugo obliko hrane je za ostarelega, ki je bil celo življenje navajen določene hrane, cesto zelo težaven. Okusni in slastni obroki so za ostarelega pogosto edini užitek v enohčnem življenju oskrbovanca v domu - zavodu, kjer je le več ah manj poskrbljeno še za razvedrilo. Dietetika je le en sam, čeprav tudi zelo važen faktor pri splošnem zdravstvenem varstvu in posebni in skrbni negi nam zaupanih ostarehh ljudi. Zavedamo se, da so ostareU ljudje pri vsakem ekstrem- nem experimentu v prehrani nevar- no in nadvse ogroženi. Stari ljudje prenašajo dolgotrajni post kot tudi nagle poskuse debeljenja zaradi popuščajočih regulacijskih sposob- nosti mnogo slabše kot ljudje srednjih let. V vseh takih primerih je nujno potreben zdravstveni nadzor. Tak nadzor naj ugotovi najprej dejansko stanje v prehrambnosti oskrbovanca in tudi sicer njegovo zdravstveno stanje, šele nato ukrepa; mo. V določenih primerih moramo ostarehm ljudem, ki so podvrženi odrejenemu načinu prehrane proti njihovi volji pojasniti, daje način in oblika prehrane, ki ga žehjo izzvati, za njih trajno škodljiv. To je pogosto zelo nehvaležna zadeva, saj ■ so oskrbovanci s cerebralno (mož- gansko) sklerozo, atrofijo možgan ipd. neuvidevni in tudi sicer je njihova sposobnost kritične presoje zmanjšana, če še sploh je! Ravno tako oskrbovanci pa so pogosto žrtve „raznih strokovnih svetoval- cev", sorodnikov in drugih obiskov, ki na te v pravem pomenu besede, bolnike negativno vplivajo in ne tako redko pri zdravniku zahteva- joče ,,intervenirajo" namesto, da bi konstruktivno z njim sodelovah. Pri vsaki dieti moramo računati z individualno intehgenco ostarelega bolnika. Diete naj bodo čim bolj enostavne. Naloga diete ni v tem, da nekaj prepovemo, pač pa v tem, da nudimo bobiiku tisto hrano, ki mu jo tudi po občutku prisodimo. Bolnik mora biti sam prepričan o koristnosti neke diete, pa tudi o njeni možni škodljivosti. Seveda moramo najprej in predvsem biti seznanjeni o problemih splošne prehrane, šele nato lahko razmišlja- mo o dietetiki. Je pa tako, da se pravilna prehrana le v malem razlikuje od te v mlajših in srednjih letih, za dieto pa velja nekje tudi pravilo, da če predolgo traja, je lahko nevarna za telo, kot je osamelost nevarna za dušo. To pa velja za vse! Dalje prihodnjič. NEDOREČENOST OCENE JAVNE RAZPRAVE (Nadaljevanje s 1. strani) otroško varstvo, osnovno in srednje šolstvo, stanovanjskega gospodar- stva, modernizacija lokalnih in regionalnih cest ipd. Toda za večino teh področij že imamo izdelane in sprejete srednjeročne ah dolgoročne razvojne usmeritve, ki jih občinski program le povzema, ne more pa jih bistveno spreminjatL Večina razprav se je bolj omejevala na ozka območja krajev ah področja posameznih panog g ospodarske dejavnosti, kjer je pač tekla razprava, kar je tudi razum- ljivo, saj je vsak navajal tiste probleme, kijih pozna, s katerimi se dnevno srečuje. Vsi taki predlogi, stahšča in pripombe pa bodo dobra osnova za sestavo programov razvoja posameznih krajevnih skupnosti in tudi organizacij združenega dela. Splošna ocena javne razprave je tudi v tem, ker so se v njej delovni ljudje in občani seznanili s širšo razvojno problematiko občine, kar bo priteg- nilo ljudi k večji aktivnosti, ki bo sledila pri uresničevanju v programu začrtanih nalog. Povedano je tudi bilo, da bodo sestavljavci posa- meznih poglavij načrta razvoja pregledah in ovrednotili vse pri- pombe, predloge in staUšča, dah o njih strokovno mnenje, kaj bo možno dodati v srednjeročni raz- vojni program, česar ne in zakaj ne. Poročilo k) misije razpravljavcev na seji ni povsem zadovoljilo, saj poročilo tu ^, ni moglo biti popolno, ker komisija zaradi kratkega časov- nega roka ni dobila niti vseh poročil iz javnih razprav, kaj šele, sa bi lahko strokovno ocenila vse pred- loge in pripombe. Zto tudi konferenca ZKS ni sprejela končne ocene javne razprave, temveč je zadolžila komisijo za družbe- no-ekonomske odnose, da zbere poročila iz vseh razprav in skupaj strokovnimi službami pripravi q^ vore. Občanom in delovnim Iju^ je treba dati konkretni odgovor vsako njihovo vprašanje, predlogi pripombo, izrečeno v javnih razpj vah. Občinska konferenca ZKS tudi pooblastila svoj izvršni orgaj komite, da oblikuje končno och javne razprave, z njo seznani javin in pristojne organe. Takšno stahšče občinske koni renče ZKS kot političnega organa bilo edino pravilno in logiij Konferenca ZKS se ne nio konkretno zavzemati za to alioi investicijo, za gradnjo tega ali oj» objekta, temveč mora začrtati osrednje strateške cUje, ki i moramo doseči, teh pa v osnutl srednjeročnega načrta razvoja ni, so ugotavljah tako poročevalcu razpravljavci. Ptujska občina spada med lu razvite občine v Sloveniji. Stališ ZKS so v doslednem uveljavlja načela pohcentričnega razvoja Sloveniji. To pa pomeni hita razvoj gospodarske in družbe! infrastrukture na manj razvit območjih, za smotrno uporabo izkoriščanje naravnih možnos obstoječih proizvodnih in delovi zmogljivosti, pomeni zavzemanje za to, da bi se zaposhh za de sposobni prebivalci tam, kjer živj To v osnutku družbeno-ekonomi ga razvoja ptujske občine ni do* prisotno, predvidena letna stopi rasti zaposlenosti za 1,6 9^ dejans pomeni zaostajanje. V osnutku resolucije sedmi kongresa ZKS je med diu? zapisano: „Za hitrejši razvoj m razvitih območij so najbolj odi vorni delovni ljudje in družbi dejavniki na teh območjih." Ti smo se doslej premalo zavedi Treba je najti odgovor na vprašaj kaj pospešuje hitrejši razvoj rE razvitega območja: ah vlaga: sredstev v odpiranje novih delov: mest, seveda ekonomsko oprav Ijivo in družbeno racionalno, - pa vlagati v osnovna sredstva, povečujejo stopnjo produktivnoi ne da bi odprla eno samo nc delovno mesto? Ce se zavedamo morajo delavci, ki delajo doma svojih bruto osebnih dohodkovlc večino potreb družbenega stani da, potem odgovor ni težak! Prav gotovo bo moral biti gl^' strateški cilj ZK ptujske občin: programu družbeno-ekonomsk- razvoja - v odpiranju delovnih mest, v vključeva: čimveč za delo zmožnih Ijuii^ združeno delo. Komunisti tako odgovornih položajih kot v « temeljnih družbenih ceUcah morajo dajati pobude m si priz^ vati, da bomo to dosegli razvitejšimi oblikami gospodaisk; sodelovanja in povezovanja. V; prizadevanjih bodo imeh vso pO"? ro v stahščih Zveze komuni*^ Slovenije. F. FIDER5 tednik — Četrtek, I4. februarja 1974 stran 11 Hajdinčani so zašli v Večna lovišča Le brez strahu. Nič posebnega se ni zgodUOi razen tega, da so v nedeljo po nekaj dolgih letih spet zaškripale odrske deske, ko so nanje pred nabito polno dvorano stopili mladi igralci amaterji in se predsta- vah z veseloigro „Večna lovišča". Udeležeili smo se ponovnega come-backa nekdanjega prosvetne- ga društva, ki je pred leti aktivno) delovalo na kulturnem področju in prebivalcem predstavilo nekaj uspe- lih odrskih del. Vendar je tudi tokrat nekaj zaškripalo in hajdinski oder je ostal sam, samcat, prazen. Dvorana je skoraj že propadla. Tako je bilo vse do lani, ko so na pobudo vaškega odbora SZDL ustanoviU Kulturno prosvetno društvo „Stane Petrovič", ki je sklenilo oživeti kulturno dejavnost na vasi, ki zaradi vala tehnike vse bolj izumira. V nedeljo smo se prepričaU, da zanimanje za kulturo v Hajdini še vedno ni izumrlo. Mlade igralce (nihče nima več kot 20 let) je s ploskanjem pozdravila polna dvora- na, občinstvo pa je bUo nad njihovo igro silno navdušeno. Večna lovišča so satira na današ- nje življenje. Dogajanje se odvija na drugem svetu, v nebesih. Avtor - Miro Štefanac je z dobrim poznava- njem odrskih zakonitosti v 10 slikah razgrnil pred nami življenjsko zgod- bo o Tonetu Vogelniku, ki se zaradi prometne nesreče preseh v ono- stranstvo in zaide v neverjetno podobne okohščine kot so na Zemlji. S svojim prevarantskim načinom si pridobi prebivalce „ne- beškega kraljestva" in jih tudi pošteno izkoristi Ko na koncu vsi podležejo njegovim spletkam in ga fazkrinkajo, ga izločijo iz svoje življenjske skupnosti. Ne preostane mu nič drugega, kot to, da se osramočen spet vrne na Zemljo, kjer so ljudje še tohko kratkovidni da njegovih načrtov ne spoznajo. Igralci: Marta Brlekova, Suzana Firbasova, Danica Rodoškova, Dra- gica Robinščakova, Branka Kokal, Srečko Hauser, Srečko Slameršek, Milan Vratič in Štefan Mlinaric so pod spretnim režiserskim vodstvom ~- Marjana Kovača in njegovih pomočnikov Maksa Kampla in Jo- žeta Skoka poskrbeh za dve uri^ prijetnega razvedrila, ki je dalo tudi marsikaj koristnega, marsikak živ- ljenjski napotek. Ce se ustavimo še ob igri mladih debitantov, lahko odkrito priznamo, da so nas presenetili. Nihče ne bi od mladih začetnikov pričakoval toliko razgibanosti, ki so jo bih sposobni ustvariti na svojem prvem javnem nastopu. DokazaU so, da so. poleg svojih vsakdanjih skrbi našh čas tudi za kulturno udejstvovanje, da cenijo odrsko umetnost in da so se sposobni predstaviti tudi s komedi- jo, ki jo je težje naštudirati kot pa tragedijo - že zaradi vsebine same. Igralci so bili zelo dobri, pred- vsem, če pomislimo, da so prvič nastopili pred domačim občinstvom in povrh vsega z delom, kije vse kaj drugega kot igra z ljudsko vsebino. Vendar moram ob tej priložnosti posebej poudariti igralske sposob- nosti mlade Marte Brlekove, ki je izstopala s svojo zelo lepo izgovor- javo in rutiniranim nastopom, kar pa je seveda posledica njenega udejstvovanja v dramskem krožku na ptujski gimnaziji. Prepričani smo, da bodo mladi igralci svoje delo še naprej razvijah, se izpopohijevali in se poskušah še v drugih zvrsteh gledahške umetnosti In tako je edino pravilno. Ljubezen do gledahške umetnosti ljubezen do tovrstne kulture jim naj bo vodilo pri njihovem nadaljnjem delu. Uspeh, takšen kot je bil nedeljski in tudi še večji, tako ne bo izostal. To pa je tudi vse plačilo in- nagrada mladim igralcem, ki bodo morah skoraj ves izkupiček odšteti za kritje stroškov dvorane, kostumov in dru- gih izdatkov. Vendar, mladi igralci, nikar ne mečite puške v koruzo. Zavedajte se, da je vsak začetek težak, da po vsakem dežju posije sonce. Zasijalo bo tudi za vas. Tekst in Foto S. Spolenak Zaradi velike gneče sem se uspela preriniti do garderobe šele takrat, ko so igralci že sneh svoje maske. Da jih ne bi še jaz zadrževala, smo hitro napravili spominski posnetek na njihov prvi in upajmo da ne zadnji nastop. XI. tradicionalni maturantski ples ESš Pod pokroviteljstvom SO Ptuj in Mercator-Panonija Ptuj je bil v soboto, 2. februarja tradicionalni maturantski ples ekonomske srednje šole - enajsti zapored. V dveh četrtih letnikih je letos natanko štirideset maturantov, z veliko večino prevladujejo seveda ženske. V skrbno pripravljenem programu so brihtne glavice letos uvedle precej novosti, ki doslej niso bile v navadi na plesih te vrste. Seveda so najbolj presenetih s plesno točko, ki so jo pripravih skupaj s priznanim plesnim učiteljem Sandijem Glatzom iz Ptuja. Tudi skupinske recitacije in priredbe znanih verzov so vžgale. Najbolj pikre so padale seveda na račun profesorjev, šole in mature same, da ne govorimo o rdeči kapici in strastnem volku. Maturantom, njihovim staršem in sorodnikom je igral ansambel Žibrat iz Ptuja tja do pete ure zjutraj, zadnji gostje pa so zapustili dvorano šele po šesti uri. lxpoje bilo. .Maturant v pokoju! V prihodnji št. Tednil«veda nama tudi kokšna svinjska 'lobosa z vinom doj zaleta ne škodi. Ker zaj v naših krajih kure še ne kvočejo no ne valijo piščanec, mi je to prejšji tjeden rekla Mica: ,,Čuješ pje Lujs idi na Ptuj no nama tan v listen stacuni od ptujske Perutnine kupi 5 0 enodnevnih picekov. Vutro že okoli 5 vure sen si vzeja pot pod noge no se v 19 kilometrof oddaljeni Ptuj odprava. Seveda nesen še celo pot peš pač pa sen se z aftobuson pela. Pred stacunon bla je tak duga vrsta kak, da bi samo zlato tolaU. Sprava sen se v vrsto no eno vuro pa pul čaka. Malopret kak sen priša na vrsto so piščanci sfalili, prijazna gospa me zapisala v zvezek med evidentirane kandidate, da mo doba piščance drugi petek, te pa sen lehko z dugin noson domu vandra. Drugi petek se |e moja pot na Ptuj ponovila. Drgoc sen potrpežljivo čaka v vrsti no drgoč nesen doba niti enega piceka, saj jih niti tisti, ki smo naročene no rezervirane meli nesmo vsi dobili. Lidje so fse povprek preklijali pa nič neje pomogalo. Gso sen priša domu ba je drgoč ogenj v strehi. Mica se je drla nad menoj kak lintvort: ,,Prekleti ded, zaj mo tebi jajca pod r.t djola, da nama boš piščance zvola . . ." Jas ali ne ven kak te to more biti, če mamo na Ptuju najvejkše valilnice piščancov v Sloveniji, nazodjo pa clovik še 5 0 picekov nemre kupiti. Vena de tudi v toten primeri drža tisti pregovor, da je kovočova kobila najpret bosa . . . Zaj se mi lehko resen zgodi, da mo moga namesto kvokle^ na kurečjih jajcah sedeti no piščance valiti vse do tistega cajta dokič nede začela okoli voglov prva kura kvok, kvok delati. V zvezi s ten van naj še en hec poven: Dvo turista mož no žena sta se a Afriko odpravla. V šmi sta najšla eno vejko jajce. Ugotovlala sta od kerega ftica bi naj bilo, no sta nazodjo pogruntala, da je jajce od slona. Žena je predlogala nioži: „Veš lubi mozek, najbojse bo če ti na toten jajci sediš, jas pa mo ti lepo jesti priprovlala . . ." Za tri dni je žena poslotala moži med noge, če se je že kaj zvolilo no je vsa presrečna rekla: ,,Joj, možek pri miri sedi, nekaj ti že miga med nogami." Za dvo dni je žena drgoč poslotala, skočla v luft no se zdrla: ,,Joj, slonček seje že zvola z jajca, gUh zaj sen ga za rilec prijela . . ." Ha, ha, ha . . . Te pa srečno. Lepo vas pozdrovla .Luis.______________.________......„ , ......___... 198,5 m-1511 kHz radio PTUJ ČETRTEK, 14. februarja: 16.00 - Napoved sporeda; 16.05 ~ Poročila in pet minut za volitve; 16.15 - Obvestila, za vas in vaš •lom; 16.50 — Gospodinjam v pomoč; 17.00 — Z mikrofonom med gimnazijci; 17.30 - Kar ste Izbrali, predvajamo. PETEK, 15. februarja: 16.00 - Melodija dneva; 16.05 - Poročila ^ pet minut za volitve; 16.15 - Obvestila in reklame z zabavno ?lasbo; 16.40 - Obisk v otroškem ^tcu Ptuj; 17.00 - Ptujsko gledališče v Kranju; 17.30 - Na ^fednjem valu 198,5 metra. SOBOTA, 16. februarja: 16.00 ~ Napoved sporeda; 16.05 — foročila in pet minut za volitve; '6.15 - Obvestila; 16.20 - ■Rezervirano za poslušalce; 17.00 . Javna razprava o statutu občine u'uj: 17.15 - Za vas in vaš dom; 17.40 - Spored v prihodnjem tednu; 17.45 - Za vsakogar nekaj. NEDELJA, 17. februarja: 11.00 - Odmevni tedna; 11.15 - Pet minut za volitve; 11.20 - Obvestila in reklame; 11.35 - Delegatska razmerja, opredeljena v občinskem statutu; 11.45 - Priprave na kurentovanje; 11.5 0- Spomladanska dela v kmetijstvu; 12.00 - Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 18. februarja: 16.00 - Melodija dneva; 16.05 - Poročila in pet minut za volitve; 16.15 - Obvestila in ekonomsko- -propagandna oddaja; 16.50 - Vi in vaš avto; 17.00 - Reportaža iz komunalnega podjetja Ptuj; 17.20 - Z domačimi ansambli; 17.30 - Vedro v novi teden. TOREK, 19. februarja: 16.00- Napoved sporeda; 16.05 - Poročila in pet minut za volitve; 16.15 — Obvestila in zabavna glasba; 16.30 - Za vas in vaš dom; 17.00 - Na obisku v KS Markovci in Gorišnica; 17.30 — Kar ste izbrali, predvajamo. V ostalem času prenašamo prvi program radia Ljubljana. RADIJSKI PROGRAM NEDELJA, 17. februarja: 6.00-8.00 Dobro jutro! - vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 EP; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.5 0 EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.47 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite, tovariši. . .; 9.5 5 EP; 10.00 Poroči- la; 10.05 Prvi aplavz; 11.00 Poročila; 11.15 - 14.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.5 0 Pogovor s poslušalci; 12.00 - 12.15 V nedeljo opoldne; 13.00 Poročila; 13.15 - 13.30 Obvestila in zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 Humoreska; 14.50 EP; 15.00 V nedeljo popoldne; 15.10 Športno popoldne; 17.00 Poročila; 17.05 Reportaža; 17.25 Operne melodije; 18.00 Poročila; 18.03 Radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvesti- la; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila. VSAK DELAVNIK JE ZJUTRAJ NASLEDNJI PROGRAM: 4.30 - 8.00 Dobro jutro! - Poročila - Vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Poročila - Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 Poročila; 6.5 0 Rekreacija; 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci!; 7.15 EP; 7.2 5 Poročila - Radijski in TV spored; 7.45 Pet minut za EP; 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 18. februarja: 14.00 Poročila; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Poslušalci čestita- jo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pavel Šivic: Dve narodni; 16.00 „Vrtiljak"; 17.00 PoročUa; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Mihe Dovžana; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik - in vremensko poročilo; 20.00 Ti in opera; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. TOREK, 19. februarja: 14.00 Poročila; 14.10 Srečanja z glasbe- niki; 14.40 „Na poti s kitaro"; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Schvverdt: Simfonija; 16.00 »Vrtiljak". 16.40 Naš podhstek; 17.00 Poročila; 17.10 Koncertni oder; 17.45 Svet tehnike; 18.00 Poročila; 18.15 Orkester Boston Pops; 18.30 V torek nasvidenje!; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Mojmira Šepeta; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V pesmi in besedi; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Melodije; 22.00 PoročUa; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni koncert; 24.00 Poročila. SREDA, 20. februarja: 14.00 Poročila; 14.10 Mozart: ,J="igarova svatba"; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 ' Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Dva kontrabasista; 16.00 „Loto vrtiljak"; 17.00 Poročila; 17.10 Naj narodi pojo; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Poročilaj 18.15 Pop ansambli; 18.30 Nas razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 Komornoglasbe- ni studio; 22.00 Poročila; 22.15 Jezz; 23.00 Poročila; 23.05 Literar- ni nokturno; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 21. februarja: 14.00 Poročila; 14.10 Za mlade; 14.40 Mehurčki; 14.55 EP; 15.00'Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni inter- mezzo; 15.40 Poje sopranistka Maria CaUas; 16.00 »VrtUjak"; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poro- čila; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Poročila; 18.15 Plesni or- kester; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 Obvesti- la; 19.15 Ansambel Bojana Adami- ča; 19.25 EP; .19.30^ Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbe- ni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Komorni koncert; 23.00 Pri tujih radijskih postajah; 23.30 Popevke; 24.00 Poročila. PETEK, 22. februarja: 14.00 Poročila; 14.10 Iz mladih grl; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermez- zo; 15.40 Švara: Trio 1972; 16.00 „Vrtiljak"; 17.00 PoročUa; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 PoročUa; 18.15 „Signali"; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 ObvestUa; 19.15 Kvartet ,,Do"; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Top-pops 15; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 PoročUa; 22.15 Iz logov domačih; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 PoročUa. SOBOTA, 23. februarja: 14.00 PoročUa; 14.10 Po Jugoslaviji; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Operni pevci; 16.00 »Vrti- ljak"; 16.40 Glasbena medigra; 16.45 S knjižnega trga; 17.00 PoročUa; 17.10 Kitara v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.00 PoročUa; 18.15 Ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.10 ObvestUa; 19.15 Ansambel Atija Sossa; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Radijski radar; 21.00 Zabavna glasba; 21.15 Radijska igra; 22.00 PoročUa; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.00 Po- ročUa; 23.05 V novi teden; 24.00 PoročUa. LJUDSKA VEROVANJA Danes, bi spregovorili nekaj besed o ljudskem verovanju o pustu. Gospodinje nastavgo na pustno jutro, še pred sončnim vzhodom, obroč od soda in vanj nasujejo hrano za kokoši. Tako vse kokoši jedo iz enega obroča ter zato vse leto nesejo jajca na skupnem mestu. Na pustno jutro posadijo gospodi- nje v lonec tri koruzna zrna. Prvo posadgo še pred sončnim vzhodom, drugo opoldan in tretjo zvečer. Katero koruzno zrno od teh ima najlepšo rast, tisto potem to leto sejejo. Prva koruza pomeni zgodnjo setev; če je namreč ta najlepša, se seje od Jurijevega do 1. maja. Ce je opoldan posejana koruza najlepša, pomeni, da bo najlepša koruza srednja. Sejemo jo od 1. do 10. maja. Ce pa je najlepša zvečer vsajena koruza, pomeni, da bo to leto najbolje obrodila pozno sejana koruza. Sejemo jo okrog 15. maja, a najpozneje do 25. maja. Kmečke gospodinje ne moremo pripraviti, da bi na pustni dan šivala, zakaj s tem bi zašila zadnjice svojim kokoškam, da ji vse leto ne bi nesle jajc. O kurentih, plesačih, oračih, ploharjih itd. na tem mostu ne bi pisal, ker je o njih poučen že vsak otrok. A. Cestnik