OBVEZNI IZVOD OKTOBER 2007 V svojo ali tujo pokrajino? Odprte bivalne enote VDC Častni občan Stane Jarm Gostili Evropsko prvenstvo mažo ret Škrabčeve štipendije tudi za tujce Najboljši SLO Ironman Ribničan GLASILO OBČINE RIBNICA 29. oktober 2007, letnik XI REŠETO BIVALNA ENOTA RIBNICA ŽE SPREJEMA VAROVANCE Konec leta 2006 se je začela gradnja objekta za varovance z motnjami v duševnem razvoju, ki naj bi jim bila tako zagotovljena celodnevna oskrba, in 23. oktobra, ravno na občinski praznik, so se tudi uradno odprla vrata naše nove pridobitve. Rasla je skupaj z domom za ostarele, ki je v neposredni bližini, gradnjo pa je financirala država, zato je na samo odprtje prišla ministrica za delo Marjeta Cotman. Investicijo je v Ribnico dejansko pripeljal bivši minister in sedanji poslanec Janez Drobnič, za kar so se mu zahvalili vsi po vrsti, a projekta sploh ne bi bilo, če se ne bi za osebe z motnjami v duševnem razvoju že v 80-tih letih posebej zavzela Majda Vrh in Vinko Mate. Leta 1989 je bil ustanovljen Varstveno delovni center Ribnica in z njim so se začele intenzivne priprave na gradnjo bivalnih enot. Center Dolfke Boštjančič z Iga je namreč naročil vsem občinam, da naj se vključijo v mrežo bivalnih skupin, najsi bo domov ali stanovanj, saj je bil škofljiški dom za odrasle prepoln. Prostorna, prijazna, domačna stavba je zgrajena po najsodobnejših standardih, strokovni delavci pa bodo stanovalcem nudili stalno pomoč in usposabljanje. Bivali bodo lahko v eno- ali dvoposteljnih sobah, kjer jim je na razpolago tudi pisalna miza, dnevni prostor s kuhinjo pa jim omogoča tudi družabno življenje. Kuhinja je sicer organizirana tudi v pritličju, osebe pa se bodo lahko po stavbi prevažale z dvigalom. Ribnica je takoj omogočila zemljišče in plačala vso dokumentacijo za gradnjo, je povedala direktorica Valerija Bužan in verjame, da bo okolje še naprej z naklonjenostjo gledalo na nove prebivalce: Tatjano, Primoža, Branka..., ki se bodo vselili že te dni ter še ostalih, saj jih objekt sprejme 24. Med 67 osebami z motnjami, ki jih vključuje ribniško društvo Sožitje, jih je sedaj 24 vključenih v domove, največ na Ig, 20 oseb z lažjo motnjo obiskuje VDC v Ribnici, ostali pa so v oskrbi staršev, ki so tudi najbolj zaslužni, da so bivalne enote zgrajene, je povedal predsednik društva Jože Košmrlj. Posebej se je, poleg Drobniču, zahvalil še Alojzu Marnu, Jožetu Tanku in Majdi Vrh, ki so s projektom neposredno živeli od leta 1997, ko je Občina naročila projekt, po katerem bi bile na isti lokaciji nameščeni dom za ostarele, VDC in bivalne enote, a žal ni bil potrjen. Tako je preostalo le to, da gremo v izgradnjo samostojnih enot, je povedal župan Jože Levstek. V prihodnosti upamo tudi na to, da bo v bližini zrasel VDC, ki je zdaj v najemniških prostorih v Lepovčah in tako bi Ribnica, čeprav po kosih, vendarle uspela uresničiti prvotno idejo, da bi bile te socialne institucije tudi fizično najbližje sosede. Odprtje spremljala in fotografirala Alenka Pahuue OKTOBRA PIŠEMO: Dogodki meseca Pokrajine - vroči kostanj 4 V središču Podeljena občinska priznanja 6 Kulturne drobtinice 8 novih Skrabčevih štipendij 8 Moška pisma, ženska srca 9 Kulturna ropotarnica 9 S plesom do mamografa 10 Razpisi 13 in 24 Zabavne strani 22 Vandramo po svetu Peš na morje | S&325 Bralci pišejo Pravica vedeti (II) Spremembe v šolstvu Obnašanje na pogrebih Pornocerkev Po dolini tfw n Fižol Ribničan v Arcevii 30 Športni utrinki Šilc uspešen na Havajih 32 DODATNE ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE ZA OTROKE Zaradi velikega povpraševanja po zobozdravstvenih storitvah otrok in mladine smo se v ZD Ribnica odločili, da staršem, ki bi to želeli, ponudimo v obsegu zdravstvenega zavarovanja dodatno ambulanto ob četrtkih popoldne, od 15. ure dalje. V ambulanti bo delala Linda Ganič, dr. dent. med. Z delom prične 8.11. 2007. Prosimo za vnaprejšnje naročilo na telefon 837 22 26. Zdravstveni dom Ribnica RIBNIŠKA DOLINA VOLILA PETERLETA, GRČARICE PLEMENITEGA! Ribničani smo vedno med bolj pridnimi volivci in če je Slovenija letos v 57 odstotkih odšla na volišča, smo ljudje Ribniške doline v 63,30 odstotkih! Alojzu Peterletu smo podelili kar 3.444 glasov oz. 48.85%, ostala dva protikandidata pa sta si tudi pri nas bila zelo blizu: Danilo Türk 15,90% in Mitja Gaspari 15.45%. Peterle je od skupno 50 volišč, kolikor jih zajema volilna enota Ljubljana - Bežigrad oz. volilni okraj Ribnica, zmagal kar na 43 voliščih, oz. 44, če prištejemo sem še glasovnice iz predčasnega glasovanja. Najbolj so se zanj potegnili na Sv. Gregorju, v 80% , podobno je bilo tudi v Globeli; najslabše pa seje pričakovano odrezal v Grčaricah, kjer so ljudje takoj ob zapletu z morebitno naselitvijo Strojanovih napovedali, da si bodo to potezo vlade zapomnili in jo 'kaznovali' na naslednjih volitvah. Peterletu so namenili borih 6%, so pa zato nagradili Zmaga Jelinčiča z 41,48% glasov! Plemeniti jih je namreč obiskal v tistem kritičnem času in jim izrazil podporo, ko so jim jo po njihovem mnenju vsi ostali odrekli. Jelinčič je dobro zapisan tudi v Loškem Potoku, saj je zmagal na dveh voliščih. Povsod drugod so mu prebivalci Doline namenili tako dobro poprečje kot ostala Slovenija in Jelinčič je nazadnje pristal na 2. mestu z 17,12% in 1.207 glasovi. Če pogledamo mesto Ribnica, kije tradicionalno bolj levo naravnano, vidimo spremembo. Mitja Gasparije zmagal le na treh voliščih (Gasilski dom Ribnica, Občina Ribnica in TD Ribnica; glasovalo 487 volivcev), medtem ko so Lovski dom Ribnica, Športni center, gostilna Mihelič in Knafljev trg (glasovalo je 1033 ljudi) volili Peterleta. Danilo Türk ni zmagal na nobenem volišču, a mu je vseeno uspelo prehiteti Gasparija. Ribniški volilni okraj je spet pokazal dva ekstrema: v največjem odstotku v Sloveniji je volil Alojza Peterleta in v najmanjšem Danila Türka. Volilne podatke strnila alenkapahuue R fA Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje odgovorna urednica Metka Tramte - članica Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net E Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Vesna Horžen, Benjamin Henigman, 29. november 2007 3 E Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektura: Jelka Mate in Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si T KVM Grafika, Ribnica. pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v Naklada: 3.200 izvodov našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 18. november 2007 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Marko Burger): Mažoretno prvenstvo 2007 ■■ rxi i>er><> o Ui Istanavljanje pokrajin je predramilo ribniško-1 kočevsko področje, ker vladni predlog predvideva, da kot nikogaršnja zemlja postanemo del dolenjske pokrajine s sedežem v Novem mestu. Strokovnjaki pravijo, da smo številčno premajhni in nas je treba nekam 'poriniti', v zavesti ostalih Slovencev pa tudi odmeva naše polno ime: Ribnica na Dolenjskem. Toda mi nismo 'cvičkarji', je na izredni seji, ki jo je SLS, SD in LDS uspelo sklicati 18. oktobra, dejal Benjamin Henigman. Opozicija poskuša pokrajinsko temo načeti že od marca, vendar so se medtem odvijali pogovori županov na Turjaku in nazadnje v Kočevju, kjer so poskušali uskladiti stališče glede ustanovitve nove pokrajine. Do enotnega mnenja niso prišli in na Vlado RS so romali drugačni sklepi, kot so jih župani sprejeli na Turjaku. Ribnica in Sodražica sta ostali pri prvotnem sklepu, da se ustanovi pokrajina, ki bi vključevala občine med ljubljanskim Barjem in Kolpo. Če ta pobuda ne bi doživela zadostne podpore, naj bi se to območje umestilo v osrednjeslovensko pokrajino, kjer smo bili že do sedaj. Po mnenju poslanca Jožeta Tanka so se izneverili Loški Potok, Kostel, Kočevje in Osilnica, ki so sprejeli sklep, da se ustanovi samostojna pokrajina 6 občin. Omenjene občine so sicer pred leti že podpisale namero o ustanovitvi pokrajine, vendar naj bi bila ta zdaj nerealna, ker bi premogla le 30.000 ljudi, medtem ko naj bi pokrajine imele v poprečju 100.000 prebivalcev. V slabost se našemu področju šteje še ekonomska šibkost. Dodana vrednost na zaposlenega je po podatkih gospodarske zbornice precej pod slovenskim poprečjem in tudi poprečna plača na zaposlenega je manjša kot znaša zlata sredina. Problem regije sta tudi brezposelnost, kjer je visok delež žensk in invalidov, ter velika dnevna migracija proti Ljubljani. Ne glede na to, da se župani od Barja do Kolpe ne morejo poenotiti, pa Henigman (SLS) meni, da bi si moral poslanec Tanko (SDS) prizadevati, da bi se omenjena pokrajina uresničila. "Zdaj se moramo odločati kot Ribničani! Z izidom referendumoma bi dobili pomembno pozicijo in Vlada bi morala z Ribnico resno računati!" Mnogi svetniki so bili prepričani, da Tanko in Miha Klun (SDS) bolj zagovarjata vstop v dolenjsko pokrajino, čeprav Ribnica že vseskozi teži k Ljubljani, vendar sta to zanikala. Klunu se referendum vendarle zdi zavajajoč, ker tam igrajo čustva in je zato lahko primerljiv z 'javnomnenjsko anketo'. "Vztrajajmo pri samostojni regiji. Vredno je še enkrat poskusiti prepričati Grosuplje, ker bi bila regija od Barja do Kolpe idealna zadeva, če ne uspe, nam ostaneta osrednjeslovenska ali pa dolenjska pokrajina." Sobivanje z Ljubljano se mu zdi veliko bolj težavno, ker bi DO POKRAJINE Z REFERENDUMOM? Svetniki razdeljeni: ostati v dolenjski pokrajini ali vztrajati pri lastni pokrajini Svetniška skupina SD (levo) je zagovarjala lastno pokrajino, nsi (desno) pa želi slišati še več dejstev glede ustanavljanja pokrajin BENJAMIN HENIGMAN, JOŽE TANKO IN MIHA KLUN MED GLAVNIMI RAZPRAVLJAVCI NA IZREDNI SEJI imeli manjši vpliv odločanja, znašli bi se v nadpovprečno razvitem okolju in še Kočevju bi obrnili hrbet, ker bi moralo ostati z Novim mestom. "Po tej logiki bi mi še zdaj živeli v Jugoslaviji, kjer smo imeli 10 odstotkov moči pri odločanju, ne pa v EU, kjer imamo le še 5%!", je menil Janez Zobec (SLS), ki prav tako hoče referendum, "saj ima 100-odstotni psihološki učinek, mi pa moramo jasno pokazati svojo voljo!" Tudi Franciju Petku (SD) se življenje med bogatimi ne zdi tako slabo, ker bi razviti del gotovo poskrbel za manj razvite, da ne bi bili cokla njegovemu razvoju. Referendum, ki gaje predlagala svetniška skupina, se SDS ne zdi smiseln, dokler se ne analizira vseh prednosti in slabosti priključitve k NM in tako je menila tudi stranka NSI. "Nihče ni proti referendumu, vprašanje je le, kaj bo alternativa, če Novemu mestu rečemo NE?" Poslanec Tanko dvomi, da bi pokrajini 6 občin uspelo prepričati parlament, da jih potrdi kot samostojno pokrajino in predlaga, da se obnovi vsaj njegova ideja o regiji južno od Ljubljane, segajočo od Iga, preko Škofljice do Grosuplja in Ivančne Gorice, Dobrepolja, Velikih Lašč, vse do južne meje. Klun je prav tako menil da je treba dati na tehtnico vse argumente, zakaj nočemo k NM, "referendum pa je vedno opcija." Prva dolžnost občinskega sveta je informirati občane o vseh možnostih, je dejal Željko Valčič (SDS), ki meni, da smo se predolgo ukvarjali s svojo regijo. "Preigrajmo raje obstoječe opcije."K\'\ub temu bo Janez Pucelj (LDS) podprl referendum, ker gre za pomembno in dolgoročno odločitev, pri čemer mora biti jasna volja ljudstva. Predlagatelji bi želeli referendum opraviti že 11. novembra, ko se bo glasovalo o lastninjenju zavarovalnic, toda volilni postopki so dolgotrajnejši. Tako naj bi na redni seji 25. oktobra svetniki analizirali trenutne možnosti ter se odločali, ali bomo šli na referendum ali ne. Sicer pa opozicija meni, da z referendumom le izvaja to, kar je soglasno potrdil občinski svet že 19. julija, ko je sklenil, dav primeru, če se pokrajina od Barja do Kolpe ne oblikuje ali Ribnica ne postane del osrednjeslovenske pokrajine, naša občina izvede referendum. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Rešeto Pokrajine postajajo tema Kljub temu da bo najverjetneje že ta mesec sprejeta polovica zakonov, ki so potrebni za uveljavitev pokrajin, se bo, kot vse kaže, prava razprava šele resno začela. Ob tem je zanimivo, da večine politike skoraj ne zanima financiranje pokrajin, pristojnosti pokrajin ali volitve v pokrajinah. Bolj ali izključno jih zanima predvsem v sklopu, katere pokrajine bodo razvrščeni. Podobno velja tudi za naše področje. Sam sem se že v prejšnjem mandatu in še prej, ko sem bil župan, vedno trudil, da bi se območje med Ljubljanskim barjem in Kolpo čvrsteje povezalo. Pri nekaterih projektih, predvsem pri tistih, pri katerih so se lokalni župani odločili za resen pristop, sem uspel. Naj ob tem omenim samo uvrstitev priključka na Škofljici v avtocestni program ali obnovo železniške proge v sklopu najnujnejših železniških obnov. V proračunske akte se na novo uvrščajo tretji pas Pijava gorica/Turjak ter obvoznici Velike Lašče in Ribnica. Veliko večje težave nastopijo, ko je potrebno združiti in poenotiti moči pri oblikovanju pokrajinskega sistema. Nekajkrat v preteklem mandatu, letos pa že trikrat sem dal pobudo za sestanek županov in poslancev, da bi pristopili k pobudi za oblikovanje pokrajine, v katero bi bilo vključenih 12 občin (poleg 6 občin ribniško-kočevskega konca še Velike * Lašče, Škofljica, Ig, Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje) s ca. 90.000 prebivalci. Zanimiveje, da sta primerni odločitvi sprejela samo občinska sveta Ribnice in Sodražice, deloma še Ivančne Gorice, vsi ostali pa so sprejemali povsem drugačne opredelitve. Še najbolj je presenetljivo, da so občine kočevskega konca sprejele odločitve, ki ne dajejo prav nobene možnosti za dosego cilja, saj izključujejo vsako resno povezovanje in možnosti za dogovarjanje. Predlog, da bo ribniško- kočevski del oblikovan kot samostojna pokrajina, realno nima možnosti. 30.000 prebivalcev je bistveno premalo. Zanj ni možno dobiti zadostne, pravzaprav skoraj nikakršne podpore med poslanci. Res je škoda, da so spregledali moj predlog, ki je edini sploh nudil možnosti za resna pogajanja z "Žagarjevim" (SLS) ministrstvom. Namesto bitke za samostojno pokrajino se bomo sedaj najverjetneje na referendumu odločali o tem, kam bi želeli: ali v Dolenjsko s sedežem v Novem mestu ali v Osrednjeslovensko s sedežem v Ljubljani ali pod Notranjsko s sedežem v Postojni. Nobena od teh pa ni boljša od mojega predloga samostojne pokrajine. Vendar, kar se je zgodilo, se je zgodilo. Realno nam najbrž ostane samo še odločanje za pokrajino s sedežem v Ljubljani ali Novem mestu, Notranjska s Postojno ni izbira. Preden pa se odločamo za eno ali drugo možnost, pa je vendarle potrebno presoditi, kaj nam ena ali druga izbira prinaša ali odnaša. Vsaka ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Resda je in bo Ljubljana bogata, vendar ali bo naš konec sploh lahko uveljavljal svoj vpliv, če bo imel med 55 svetniki 1 ali 2 glasova, Ljubljana pa kar 2 oz. 3. Ali menimo, da se bo Ljubljana kar tako zlahka odpovedala vsemu blišču, ki pripada metropoli? Ali menimo, da bo pristala na to, da lastne dohodke razpošilja na podeželje? Prejšnje mestne oblasti niso prav veliko storile za svoje primestje in podeželje na nobenem področju. Ob tem moramo vedeti, da zaradi nadpovprečne razvitosti Ljubljana sploh ne bo mogla kandidirati za izredno visoka sredstva EU za projekte, s katerimi se odpravljajo razvojne razlike. Novo mesto ni idealna izbira, vendar omogoča bistveno večji politični vpliv (8 od 41 svetnikov, isto kot npr. Novo mesto), dolgoročno omogoča kandidiranje na razvojna sredstva EU, problemi tega okolja so bistveno bolj sorodni kot v Ljubljani... Ob tem pa moramo vedeti, da občanom prav za nobeno storitev ne bo potrebno hoditi nikamor -ne v Ljubljano in ne v Novo mesto. Tako kot do sedaj bomo vse lahko opravili v Ribnici. Uvrstitev v eno ali drugo pokrajino ne prinaša prav nobenih sprememb na področju šolanja, zaposlovanja..., skratka vse bo potekalo enako kot do sedaj. Gre torej samo za to, ali bodo prevladala čustva ali razum. Čustva vlečejo v Ljubljano, razum kaže na Novo mesto. Vedeti pa je potrebno, da kljub morebitnemu referendumu v Ribnici izbira ne bo samo naša. Odločitev bo sprejel državni zbor in zanjo bo potrebnih najmanj 60 glasov poslancev. Jože Tanko RDEČA LUC NA POTI DO RIBNICE Sredi oktobra nas je kar na treh mestih ustavljala rdeča luč na semaforjih: na obstoječem križišču, na odseku pri Žulju ter nato še na Bregu. Križišče pri Žulju, ki ne bo rondo, ampak semaforizirano, naj bi bilo končano konec novembra, tako kot tudi zavijalni pas na Bregu, ki bo del severne servisne ceste skozi obrtno cono Breg. Zanjo je občina del sredstev dobila tudi z Regionalne razvojne agencije Novo mesto, medtem ko je križišče pri Žulju državna investicija. Ribnica že vrsto let ni doživela tako opazne gradnje, kot se dogaja ravno v teh mesecih, saj poleg omenjenih raste še dom za ostarele, medtem ko so bile bivalne enote Varstveno delovnega centra odprte že 23. oktobra. AP, Foto ZM Rešeto s voaisiaisxi *>*<■<>:•><»«* ki) < Podeljena najvišja 8) občinska priznanja za leto 2007 •i—N raznovanje praznika Občine Ribnica se L^je odvijalo 22. oktobra, na slovesnosti JL pa podelila vrsta priznanj osebnostim in društvom, ki so napravili kak opazen premik v našem razvoju. Častni občan je postal kipar Stane Jarm, sicer Kočevec, ki izvira iz Osilnice, a njegova dela ostajajo večen spomin tudi na naših tleh. V Parku najdemo skulpture Pevskega zbora, Obešenega talca in Furije, na pokopališču nas na neizbežno smrt ali pa na pot večnosti pospremita Umirajoči Ribničan in Dekliški pevski zbor. V Parku kulturnikov stoji v bron odet Jacobus Gallus, pred zdravstvenim domom pa dr. Janez Oražem. Žlebič se ponaša z Jarmovo likovno opremo kapelice, ob župnijski cerkvi pa nas v lesu pozdravlja Križani. Vstop v Ribniško dolino je opazen ravno zaradi ribniškega simbola, cerkev pri Sv. Ani pa prepletena z umetnikovimi deli. Prejemnik Urbanove nagrade Hubert Kosler Današnji tempo življenja nam narekuje še hitrejše vključevanje v razvojne tokove na različnih področjih. Tako se na področju infrastrukture preureja križišče pri Žulju, v nadaljevanju pa še Šolska in Merharjeva ulica, na Bregu se izvajajo dela za razširitev cestišča za levi zavijalni pas v obrtno cono Breg, pri križišču v Mali Hrovači se pričenjajo dela za izgradnjo pločnika do Špara z ureditvijo vodovodne napeljave in javne razsvetljave na tem delu. Začela so se tudi dela na Majnikov! ulici in Ulici Jožeta Petka z ureditvijo kanalizacije in ostale infrastrukture. Gospodarstvu želimo danes pomagati s tem, da zagotavljamo pogoje za njegovo delovanje, saj le urejena komunalna in prometna infrastruktura lahko pripomoreta k temu, ali so bodo potencialni investitorji odločili za vlaganje sredstev na naše področje. Nezaposlenost v občini je padla na najnižjo stopnjo po osamosvojitvi, pod 7%. Če želimo pametno gospodariti z našim prostorom, moramo imeti urejene prostorske akte in prav ti se sedaj pospešeno pripravljajo. Nekaj manj kot 400 pripomb in predlogov so posredovali naši občani, kar pomeni, da nam ni vseeno. Popolnoma smo prenovili šolo v Dolenji vasi, ki ji je januarsko neurje odneslo streho, v pripravi je dokončna obnova stare občine na Gorenjski 9, v fazi zbiranja ponudb sta tudi objekta igrišče Sv. Gregor in mrliške vežice na Velikih Poljanah. Posebno pa je pomembno področje sociale in gradbena dela pri izgradnji doma starejših občanov potekajo po načrtih in bo v začetku naslednjega leta že začel sprejemati prve oskrbovance. S posebnim veseljem lahko povem, da bo jutri na dan praznika, otvoritev Bivalnih enot za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. V polnem teku je tudi priprava za izgradnjo Rokodelskega centra Slovenije v Ribnici, ki je v fazi kandidiranja na različnih razpisih. Tudi kulturnih, glasbenih in športnih prireditev je bilo veliko, naj naštejem samo nekatere: Pustni karneval, Grajski večeri, Oratorij, Urbanova noč, Ribniški semenj, Svetovni pokal v preskakovanju ovir na Ugarju, 11. evropsko prvenstvo mažoret in veliko klubskih in društvenih prireditev, ki so še dodatno popestrile dogajanje v Občini Ribnica. (Iz slavnostnega govora župana Jožeta Levstka) S Rešeto Urbanova nagrada je bila podeljena direktorju podjetij Motoman Robotec in Ristro, Hubertu Koslerju, ki je pred dobrimi desetimi leti pripeljal v Ribnico najzahtevnejšo tehnološko opremo, primerno za izdelavo vrhunskih robotskih elementov. Podjetje nenehno vlaga v razvoj, tudi svojih zaposlenih, ki jim omogoča dodatno izobraževanje, da bi lahko konkurirali na evropskih in svetovnih trgih. Z dograditvijo novih prostorov bo delo še lažje, stalna rast poslovnih rezultatov pa vzbuja upanje, da gre za stabilno podjetje, ki je našemu okolju še kako potrebno. Gallusovo priznanje je romalo v roke dveh prejemnikov: Dragice Petelin, ki je zaslužna za ustanovitev ribniške Karitas in skupaj s prostovoljci lajša stiske in težave, ki jih tudi našim ljudem ne zmanjka, ter Nikolu Radiču, dolgoletnemu igralcu, trenerju, vzgojitelju in pedagogu ribniških rokometnih ekip, ki ga odlikuje izjemen občutek za mlade. Kot igralec se uvršča med pet legend ribniškega rokometa, kot trener pa je vodil vrhunske ekipe. Prejemnika Gallusovega priznanja Tudi Priznanje občine Ribnica je bilo podeljeno dvema zaslužnima, a tokrat skupinama: Društvo mažoret in plesalcev Ribnica je letos nadvse uspešno izpeljalo 11. evropsko prvenstvo, mladinska skupina IKS, mladi skavti ter animatorji pa so si priznanje prislužili z večletnim prizadevanjem pri vzgoji, izobraževanju in koristnem preživljanju prostega časa med počitnicami tako za otroke kot za starše - za oratorij. Še en dvojec se je tisti večer pojavil na odru v centru Ideal, ta pa je prejel županovo priznanje. V času enoletnega županovanja sta ga prejela že Bojan Čebin in naš zvesti čistilec g. Skopec. Na slovesni seji občinskega sveta ter prireditvi, na kateri so bili prisotni tudi vsi trije poslanci ter župani sosednjih občin pa je župan Jože Levstek priznanje podelil še Pavlu Hočevarju za prizadevanje pri rasti obrti in podjetništva ter Marku Modreju za promocijo Ribnice izven domačih meja in v svetu. Tekst in foto Alenka Pahuue Kulturni programje najprej odigrala glasbena šola, tako daje solo pevec Simon Kozina odpel Ribniško, nato pa sta imela svoj program trio flavt in sekstet violončel. Mažorete so pripravile točko, s katero so osvojile bron na zadnjem evropskem prvenstvu, na koncu pa je sledil še skeč Okamenelih svatov. Tradicija Mladinskega društva Okameneli svatje sega v leto ... sami pravijo, da lansko, ko so bili vpisani v akte. Društvo premore tri TOZD-e, po novem sekcije, in sicer športna sekcija skrbi za kondicijo članov, gradbena postavlja obeležja vsem skrajnostim v čast - od mlajev do butar velikank. "Stati inu obstati" pa velja še za sekcijo gledališkega obrata, ki uprizarja priložnostne skeče ob vsakršnih priložnostih. Desetino, ki čuva občinsko stavbo smo videli tokrat, še isti teden pa so se odpravili tudi na pomembno kulturno zadevo v Ljubljano, skupaj s kočevsko žensko vokalno zasedbo Deorino. PRIZNANJE OBČINE RIBNICA JE ŠLO V ROKE SKUPINE ANIMATORJEV ORATORIJA ŽUPANOVO PRIZNANJE STA DOBILA PAVEL HOČEVAR IN MARKO MODREJ Občinska priznanja 8007 PRIZNANJE OBČINE RIBNICA JE PREJELO TUDI RIBNIŠKO DRUŠTVO MAŽORET < 9000 evrov za škodo po neurju Združenje občin in Skupnost občin Slovenije sta pozvala lokalne skupnosti, naj darujejo 1 EUR na prebivalca ter s tem pomagajo občinam, ki jih je v drugi polovici septembra prizadelo hudo neurje. Ribnica je tako iz proračunske rezerve namenila pomoč v višini 9000 evrov. .Rešeto p OSEM NOVIH ŠTI £ USTANOVE PATR ŠKRABCA Ü Z R 8 % 0 5 H Govoru zunanjega ministra sledil še koncert Orkestra slovenske filharmonije n a Ustanova patra Stanislava Škrabca je 20. oktobra v ribniški župnijski cerkvi že četrtič podelila štipendije odličnim študentom slovenistike, slavistike, klasične filologije in študentu frančiškanu^ki nadaljuje delo p. Stanislava Škrabca. Prvič so štipendiji podelili tudi dvema tujima študentoma. Slavnostni govornik osrednjega dogodka ustanove je bil zunanji minister RS, dr. Dimitrij Rupel, kije poudaril pomembnost jezika in znanja slovenščine kot temeljne zveze med nami in svetom. Ustanova od leta 2003 spodbuja mlade k študiju in raziskovanju slovenskega jezika, ki ga je največji slovenist 19. stoletja, p. Stanislav Škrabec, imenoval za najlepšega med jeziki. Z jezikovno nagrado, ki jo podeljuje vsaki dve leti, vrednoti in vzpodbuja delo tudi aktualnih jezikoslovcev slovenistov, do sedaj pa sta jo za posebne dosežke prejela prof. dr. Jože Toporišič in Janko Moder. Neprofitna organizacija se financira izključno iz donatorskih sredstev, a ima veliko strokovno podporo profesorskega zbora oddelka za slovenistiko, slavistiko in klasično filologijo na ljubljanski in mariborski filozofski fakulteti, Fakultete za humanistične študije Koper in Šole za slovenske študije -Politehnika v Novi Gorici. Škrabčeva ustanova ima sedež na domačiji v Hrovači, s prostovoljnim delom pa jo vodijo predsednik uprave Marko Škrabec ter člana uprave Rahela Gruev in pater Niko Žvokelj. Vsako leto se število prošenj na razpis poveča, letos jih je prispelo kar 23, štipendijo za študijsko leto 2007/08 pa je prejelo 8 študentov in raziskovalcev, med njimi dva iz tujine (Rusija, Makedonija): Ekaterina Sokorenko, študentka 3. letnika slovenščine na Filozofski fakulteti Moskovske državne Univerze Lomonosova, v Rusiji sodeluje kot prevajalka s predstavništvi slovenskih podjetij in slovenske diplomacije. Anja Benko se posveča študiju slovenskega jezika s književnostjo in filozofije, Urška Zabukovec pa nadaljuje doktorski študij na Inštitutu za Rusijo in Vzhodno Evropo Jagiellonske Univerze v Krakovu na Poljskem. Obe sta že lani dobili štipendijo, a sta dosegli tako vidne uspehe, da ju ustanova finančno podpira tudi letos. Gjoko Nikolovski bo s podiplomskim študijem na Filozofski fakulteti 8 v Mariboru poglobil svoje znanje slovenskega jezika ter izpopolnil strokovni kader na slovenistiki na Filozofski fakulteti Blaže Koneski v Skopju. Sabina Zorčič je absolventka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer študira na Oddelku za klasično filologijo ter Oddelku za splošno in primerjalno jezikoslovje. Jana Volk je mlada raziskovalka na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru, trenutno pa se ukvarja z intonacijo v spontanem govoru govorcev v Slovenski Istri. Karin Marc Bratina se od leta 2002 posveča raziskovanju in pripravi doktorske disertacije na temo istrskega narečja. 11 I V s® - m Slovesnost se je zaključila s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije, ENEGA VODILNIH ORKESTROV V SREDNJEEVROPSKEM PROSTORU, KI SE PONAŠA S SPOŠTUIVO TRISTOLETNO TRADICIJO. ORKESTER JE IGRAL POD TAKTIRKO SVETOVNO ZNANEGA IN KARIZMATIČNEGA DIRIGENTA GEORGEA PEHLIVANIANA. PRVEGA TUJEGA DIRIGENTA ORKESTRA (OD LETA 2005). Tokrat se je predstavil v dvojni vlogi, saj je poleg dirigentske paučice ZAVIHTEL TUDI LOK VIOLINE IN ZAIGRAL KOT EDEN IZMED TREH SOUSTOV KONCERTA. Solista sta bila še violinist Janez Podlesek in trobentač Tibor Kerekes, oba vrhunska in priznana umetnika, doma in V TUJINI. Orkester je izvedel svoj železni repertoar iz baroka in klasike: Koncert za dve violini in orkester v d-molu znamenitega Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za trobento in orkester v D-duru virtuoznega Giuseppeja Tartinija ter "dramatično, bolečo in strastno" Simfonijo št. 40 v g-molu, veukega genija W. A. Mozarta. Frančiškan p. Silvin Marijan Krajnc na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani opravlja doktorski študij na temo Brata Angelika in Romana Tomineva v slovenskem prostoru, sicer pa opravlja službo predstojnika na Brezjah na Gorenjskem. Na slavnostni podelitvi sta spregovorila predsednik Škrabčeve ustanove Marko Škrabec in največji pokrovitelj Janez Škrabec. Poudarila sta pomen ohranjanja našega jezika, ki je ob vstopu Slovenije v EU prerasel meje. Posebni gost, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, je dejal, da bo tudi naše predsedovanje EU potekalo v slovenskem jeziku. "Tako se bo med 1. 1. in 30. 6. 2008 slišalo veliko slovenščine. In veste, kdor dobro govori slovensko, lahko dobro govori tudi druge jezike. Slovenščina, eden izmed evropskih jezikov, je temeljna zveza med nami in svetom. Zato čestitam Ustanovi, ki podpira študije in razvoj našega jezika." Leto 2008 je tudi sicer EU razglasila za leto večjezičnosti, ko bosta poudarjena promocija jezikov in medkulturni dialog. Ustanova bo v tekočem študijskem letu februarja 2008 pripravila še strokovni dogodek o slovenskem jeziku, ki se bo odvijal v prostorih Škrabčeve domačije v Hrovači. Marca 2008 bo že izšel razpis za štipendije v naslednjem študijskem letu, razpisa za jezikoslovno nagrado pa tokrat ne bo. Fotografirala in spremljala Zdenka Mihelič Rešeto MOŠKA PISMA, S sedmimi znanimi Slovenci si je dopisovala publicistka dr. Manca Košir in poskušala iz njih izvrtati to, s čimer se tako rad ubada ves moško ženski svet - razlike med njim in njo. Tako zelo smo si različni, da nas to po malem prav zabava in tudi če kdaj pa kdaj ženske obstanemo z odprtimi usti ob kaki moški neumnosti in moški komaj prenesejo ženska hormonska neravnovesja, se imamo praviloma zelo radi - ravno zaradi teh razlik, ki nas delajo posebne. Zato je bil Škrabčev skedenj 5. oktobra tudi tako napolnjen kot še nikoli, zasedba pa pisana: od Ribničanov do znanih slovenskih obrazov, kot sta Janez Škrabec, nekdanji urednik Direkta Bojan Požar s spremljevalko, nekdanji zunanji minister Zoran Thaler z ženo, novinarka Alenka Arko... Dr. Manca Koširje določila moške, s katerimi si je želela v klasičnem, pisnem slogu, prenesti stare modrosti o obeh spolih, nakar je rezultat dopisovanja objavila v knjigi z istim naslovom. Najbolj atraktivna zadeva večera, poimenovanega 'Kaj ni svet razmerje med moškim in žensko?1 je bil gotovo sam izbor sogovornikov, Matjaža Gantarja in dr. Urbana Kordeša, saj sta moška predstavljala dva povsem različna pola. Redko se pred očmi žensk odvrti tako jasen 'film' o pokončnem in samozavestnem moškem in nežno, romantično dušo - hmmm, le katerega bi izbrala? Dr. Kordeš se je opisal kot tisti, ki ga ženska povsem zasvoji. Ko jo najde, je tako srečen, da se jo povsem navzame in se v njej kar izgubi - česar pa ženske ne marajo. Zato bi si želel biti tak kot Gantar - zanj je vse že jasno, o ničemer se ne sprašuje, stvari sprejema kot so. "Se česa domislim, to dokončam in potem iščem nov cilj," je potrdil Gantar. Medtem ko se Koširjeva in Kordeš v bogati domači knjižnici ali samoti rada sprašujeta o Bogu, življenju, odnosih...Tekom let je Kordeš spoznal, da so ženske superiorna bitja, Gantar pa, da so moški zelo preprosti, brez žensk celo 'brezciljni smrdljivci'. Slednji se deklarira kot moški šovinist in mu feminizem pomeni golo zlo. ZENSKA SRCA Kot tipični falični moški rabi gospodinjsko pomočnico in potem ko žensko osvoji...so vse ostalo samo še tehnični detajli. Filozofa in raziskovalca Kordeša pa najbolj prevzamejo ženske, ob katerih začuti, da so zadovoljne v svojem telesu. Voditeljico je ta misel tako prevzela, da je v njej našla poslanstvo tistega večera, medtem ko je bila iztočnica za pogovor odgovor Mirana Ališiča na Znani obrazi: Bojan Požar Ženske od moških vedno pričakujemo nemogoče - da nam bodo povedali, kar želimo slišati. Ker tega ne dočakamo, jim same polagamo besede v usta, je živo opisala Manca Košir, ki seje ponovno znašla v njej najlepši vasi, kjer je uživala na sprehodih po poteh, ko je pisala spremno besedo h kresnikovemu nagrajencu Feriju Lainščku. vprašanje profesorice dr. Koširjeve: V čem smo si moški in ženske različni? "Razlikujemo se v pogledih na vse stvari." Samozadosten odgovor, ki mu ne najdemo pro-tiuteži ne glede na to, kako globoko filozofsko jih pretehtavamo že vsa stoletja. Mar ne? Tekst in foto Alenka Pahuue Znani obrazi: Zoran Thaler ŠTUDENTJE ZACELI S KULTURNO ROPOTARNICO Ribniški študentski klub je 19. oktobra s prvo izmed nizom prireditev pričel že tradicionalno Kulturno ropotarnico. Najprej so v prostorih Knjižnice Miklova hiša odprli fotografsko razstavo mladih fotografov spomladanske delavnice, nato pa se prepustili poeziji in pesmim pesnika, kan-tavtorja, pisatelja in prevajalca Mateja Krajnca. Na fotografski razstavi je razstavljenih 36 fotografij sedmih avtorjev. Fotografije so plod aprilskega fotografskega tečaja v organizaciji RŠK, vodila ga je Mateja Vesel. Tečaj je potekal v ločenih sklopih, večkrat. flEŠBTO Najprej so se dobili na teoretičnem delu, nato še na praktičnem delu, ko so fotografirali ribniški trg in grad, naslednjič pa se posvetili konjem v gibanju na Posestvu Ugar. Na fotografski delavnici so sodelovali in razstavljali: Matjaž Šega, Martina Tanko, Primož Tanko, Uršula Jaklič, Mateja Vesel, Klavdija Zajc in Neža Tanko. Na prvem dogodku Kulturne ropotarnice sta spregovorila tudi ribniški župan Jože Levstek in gostiteljica, direktorica Miklove hiše Vesna Horžen, ki je ribniške študente podprla: "Kar dela RŠK, toplo pozdravljamo in podpiramo, njegovo delo je zelo pomembno. Želimo si, da bi bil RŠK prisoten v tem prostoru še naprej ter ga s svojimi prodornimi idejami in delom sooblikoval." Župan Levstek se je s fotografijo tudi sam nekdaj veliko ukvarjal, predvsem v gimnazijskem obdobju. "Poanta fotografiranja je ujeti trenutek, ki ga ne bo več. Vsak po svoje je umetnik in tu jih je veliko. Zares sem vesel, da ste se ojunačili in da je k Kantavtor Matej Krajnc 5 i.>i i>ue i t■«»■i r i.i if i>i :■/>■ iNJ i.iy$i<»■<■ rxj>*(i.i:er i>i temu pristopila tudi Miklova hiša," je dejal župan. Najverjetneje bodo naslednje leto spomladi pripravili tudi nadaljevalni tečaj. Mateja, dipl. grafični inženir, prihaja sicer iz Sodražice in se s fotografijo ukvarja že 8 let, profesionalno pa leto in pol. Nedavno je dobila tudi ponudbo iz revije Morse Slovenia, da za njih piše in fotografira. Jezdi namreč že od malega, zato tudi ne preseneča, da najraje slika konje. Zadnji dve leti se je na Naravoslovno tehniški fakulteti posvetila predvsem predmetu fotografija, kjer je s prof. Darkom Slavcem izvedla tudi diplomo z naslovom "Sodražica nekoč in danes", kot spomin na svojega pokojnega očeta. Literarno- glasbeni večer se je nadaljeval nadstropje višje, kjer je s pesmijo, kitaro in orglicami navduševal Matej Krajnc, pesnik, kantavtor, pisatelj, prevajalec... ne nujno vtem vrstnem redu. Strasten navdušenec nad jezikom je začel objavljati že pri sedmih letih, do danes pa se je v njegovi zbirki nabralo že preko dvajset knjig poezije in proze. Prav njemu gre zahvala, da lahko besedila Elvisa Presleya, Leonarda Coeha, Johnnya Casha, Toma Waitsa in drugih prebiramo v slovenščini. Prevedel je tudi odmevne Zapiske Boba Dylana. Glasbeni kritiki so ga že nekajkrat razglasili za kantavtorja leta, redki, ki uspejo slediti njegovi ustvarjalnosti pa ga visoko postavljajo tudi kot pesnika. Leta 2002 je pri 27 letih postal najmlajši član Društva slovenskih pisateljev. Fotografska razstava je nastala v sodelovanju med RŠK, Miklovo hišo in JSKD Ol Ribnica, prav tako tudi literarno-glasbeno nadaljevanje večera, ki je otvoritvi razstave sledilo. Razstavljene fotografije si lahko ogledate do 2. novembra, do takrat pa se udeležite še drugih dogodkov Ropotarnice (program je objavljen v Rešetu). Fotografski tečaj je vodila Mateja Vesel Tekst in foto ZDENKA MlHEUČ Z DOBRODELNIM PLESOM DO Ribniški Lions klub živi tu že od leta 1999 in je bil pogosto eden izmed tistih, ki je pomagal uresničiti tudi večje humanitarne projekte, kot je npr. nakup ultrazvoka za zdravstveni dom (2.7 mio SIT) ali pa letošnji načrt: nakup mamografa - naprave za odkrivanje malignih tvorb na dojkah pri ženskah. Dobrodelni ples, s katerim nabere večino sredstev, ki jih potem lahko daruje, je bil 13. oktobra na gradu Turjak, obnovljena dvorana pa je sprejela 90 gostov in nastopajoče. Lions klub se sicer na razne načine lahko pokaže javnosti, čeprav kaka njegova dela ostanejo skrita zaradi želje obdarovancev - svojo socialno stisko namreč težko razgaljajo pred celotno javnostjo. Od ustanovitve dalje je ribniški klub pomagal 13 družinam ali posameznikom (ca. 4 mio SIT), vsak pa je se je znašel v drugačni stiski. Eni niso zmogli plačevati položnic, drugi si niso mogli privoščiti kuhinje, na nekatere se je zgrnila bolezen, na druge pa naravna nesreča. Klub je financiral tudi delovanje pisarne za svetovanje uživalcem drog (740.000 SIT), daroval denar v zadnjih poplavah, omogočal štipendije socialno šibkim, a nadarjenim študentom ter v tej smeri pomagal tudi pri nakupu inštrumenta za glasbeno zelo nadarjeno učenko Glasbene šole v višini 400.000 SIT. Pomagal je tudi institucijam pri izvedbi njihovih posebnih projektov, kot so oratorij, vesele počitnice ter dnevi okolja. Skupaj z letom 2006 so uspeli ustvariti dobrih 29 mio SIT, večino s plesom in dotacijami, od tega pa so za dotacije in štipendije razdelili 17,4 mio SIT. V letošnje leto so stopili s presežkom 2,8 mio SIT, nekaj pa bo prinesel še zadnji ples. Letos je 25 članov medse sprejelo še tri nove, za rast članstva pa si je klub prislužil priznanje mednarodne Lions organizacije. "Rast članstva ni samo v dobro naše organizacije, marveč ima neposreden vpliv na lokalno in globalno skupnost, ker tako narašča število posameznikov, prostovoljcev, ki lahko spreminjajo svet in služijo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni," je v svojem pismu zahvale navedla organizacija PREDSEDNICA IRENA BEGIČ SKUPAJ Z NOVIMI ČLANI! SIMON LESAR IN Vlado Oražem (Tone Lovšin je bil odsoten). DRAŽBA SUK JE TUDI EDEN IZMED DONATORSKIH VIROV Vodenje kluba je v aktualni sezoni prevzela dr. Irena Begič, ki je pred kratkim postala tudi nova ribniška občanka. Alenka Pahuue Foto Marko Burger Lions klub Ribnica že devet let poskuša s svojimi akcijami pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Vsak primer skrbno preučimo in denar gre vedno v prave roke. Res je, da ne vemo za vse primere, ki bi jim lahko pomagali, vendar se trudimo po najboljših močeh. V čast in zadovoljstvo mi je, da kot članica Lions kluba Ribnica in letos tudi kot njegova predsednica sodelujem v akciji zbiranja sredstev za nakup mamografa za Zdravstveni dom v Ribnici. Mamograf je aparatura, ki pomaga pri zgodnjem odkrivanju raka na dojkah. Več kot četrtina vseh žensk zboli za rakom na dojki. Raka na dojki ne moremo preprečiti, lahko pa ga zgodaj odkrijemo. Zgodaj odkrito bolezen je veliko lažje in uspešneje zdraviti. In tu ima, poleg samopregledovanja dojk, mamograf velik pomen. Zato bo nakup te aparature velika pridobitev za zdravje naših žensk. Rada bi se zahvalila vsem, ki ste že do sedaj pripomogh, da smo del sredstev nabrali. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da smo lahko izpeljali naš dobrodelni ples, ki smo ga imeli na Turjaku 13.10.8007, in vsem, ki ste neodvisno od plesa prispevali sredstva. Hkrati pa pozivam vse tiste, ki bi bili pripravljeni pomagati pri nakupu mamografa, da še vedno lahko nakažete denar na račun Lions kluba Ribnica, odprt pri SKB, številka: 03114 1018788733, z oznako: za mamograf. Vse, ki ste se že in se še boste odzvali vabilu, bomo objavili v naslednjih številkah Rešeta. V nesreči nihče ne želi biti sam. Zato tisti, ki želimo in moremo, pomagajmo! Jutri bomo morda tudi sami potrebni pomoči! Hvala vsem! Predsednica LK Ribnica: Irena Begič /o .Rešem SUHA ROBA IN KROŠNJA V LONDONU IN REUTLINGENU Ribničan Urban po celem svetu znan... Našo ribniško suho robo in šegavost v svetu predstavlja in naokoli raznaša tudi Franc Jaklič iz Sajevca, ki se sicer največ ukvarja s poso-darstvom. Nedavno tega je ribniška krošnja na njegovih ramenih obredla londonske ulice in med številnimi obiskovalci festivala je Franc požel pohvale in predvsem radovedne poglede. Na povabilo Urada Vlade RS za komuniciranje je v London odpotovala sedemčlanska delegacija, ki so jo sestavljali štiri dekleta iz Urada, Ribničan Franc Jaklič z ženo in Semičan Simon Golobič, ki je Jakliča po mestu spremljal v narodni noši in s harmoniko, prav tako pa je igral harmoniko ob ribniški stojnici z izdelki suhe robe. Sicer Golobič spremlja Akademsko folklorno skupino France Marolt. Festival, ki ga župan glavnega mesta Velike Britanije prireja za njegove meščane, je tokrat potekal od 15. do 16. septembra, obiskalo pa ga je kar 1,8 mio ljudi. Povabili so Slovenijo, Romunijo, Češko, Slovaško in Madžarsko ter njihove izdelovalce. Poudarek je bil na rokodelstvu, prepoznavnosti dežele in svetu predstaviti narod in značilnosti. V Londonu namreč ni rase, daje ne bi srečal, le 20 odstotkov je pravih Angležev. "Bila je super promocija Ribnice in Slovenije. Jaz sem izdeloval suho robo, ženske so razrezale 30 potic, razdelili smo 500 brošur o Ribnici v angleščini, pa še 500 bi jih gotovo lahko, s krošnjo sem šel po ulicah skupaj s harmonikašem ter razdelil številne kuhalnice," je razlagal Jaklič. Ostali narodi so večinoma plesali in igrali. "Ne bom pozabil, kako mi je eden izmed obiskovalcev rekel, ko sem imel na stojnici obešene ribniške pajacke na vzmet, da njegov otrok še ni videl igrače, ki ni na baterije."NAo ljudi je zanimalo, kako se delajo suha roba in obroči, ki jih je Jaklič v dveh dneh izdelal preko 100. "V glavnem sem govoril kar po ribniško, no, razumeli kaj dosti niso. Ko pa sem rekel mimoidočemu 'kar vzemi to kuhalnico' in mu jo ponudil, je takoj razumel in zagrabil - ni bilo treba nič prevajati," \e bil hudomušen Jaklič. Že 25. oktobra pa sta z lončarjem Janezom Nosanom odšla skupaj z ženama v nemško mesto Reutlingen, kjer sta 26. in 27. oktobra sodelovala na prireditvi, ki jo prireja Slovensko kulturno društvo Triglav. Prireditev je tokrat potekala pod geslom "Slovenija - neznani zaklad Evrope". Namen projekta je bil predstaviti Slovenijo na različnih področjih; kulturno, umetniško, glasbeno ter turistično in kulinarično. Stike so navezali na letošnjem Ribniškem semnju. Sponzor poti je Občina Ribnica, ostale stroške pa jim krije društvo SKUD Triglav. Zdenka Mihelič Foto: arhiv Franca Jakliča NA VI. RITMU DUHA ZMAGALA PETRA STOPAR Petra Stoparje že drugič zmagala na festivalu duhovne ritmične glasbe Ritem duha, tokrat s pesmijo Največja skrivnost. Po dvoletnem odmoru sije Petra ponovno želela stopiti na oder Maribora in zapeti odlično pesem. Na festivalu, kije bil v UŠC Leona Štuklja v Mariboru SO. oktobra, je sodelovalo dvanajst izvajalcev, ki jih je izmed vseh prispelih prijav izbrala strokovna žirija. Prva nagrada strokovne žirije je že drugič pripadla Ribničanki Petri Stopar. Petra j e s svojo spremljevalno skupino prepričljivo zmagala. Z njo so bili spremljevalne vokalistke Nataša, Damaris in Katja, kitarist Martin, basist Tadej in (tokrat) bobnar Miha. Občinstvo je največ simpatij podarilo skupini POT, kiji je pripadla nagrada občinstva. Zdenka Miheuč ifišero q S JS vabi na KONCERT NAŠIH ROJAKOV IZ ARGENTINE V soboto, 17. novembra, ob 20. uri v župnijski cerkvi v Ribnici Pojeta: basbaritonist LUKA DEBEVEC MAYER in sopranistka ANI RODE Pri klavirju: Diego Licciardi Vstopnine ni, zaželeni pa so prostovoljni prispevki. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA RIBNICA v sodelovanju z JSKD Ribnica VAS VLJUDNO VABI NA 6. PRIREDITEV "VESELO Sl ZAPOJMO", ki bo v petek, 30. 11. 2007, ob 19. uri v Športnem centru v Ribnici. Vaše gostiteljice bodo ljudske pevke "VESELE RIBNČANKE" s številnimi gosti Vstopnice (5 EUR) bodo na voljo že v predprodaji od 20. 11. 2007 dalje: v Ribnici v Turistično informativnem centru, v Sodražici v Trafiki na trgu in dve uri pred prireditvijo v blagajni Športnega centra. Za otroke bo vstop prost. Lepo vabljeni! S* ŠKRABČEVA DOMAČIJA HROVAČA Vabljeni na novembrske dogodke v skednju Škrabčeve domačije: Petek, 9. november, ob 19. uri Predstavitev knjige dr. Roberta Donia Sarajevo: Biografija Pogovor z avtorjem bo vodil dr. Milan Jazbec Predstavitev knjige bo potekala v angleškem jeziku. Četrtek, 15. november, ob 19. uri Predstavitev knjige dr. Bernarda Nežmaha Jelcinova Rusija Pogovor z avtorjem bo vodil Lado Ambrožič. n i >i rxj>* rxj>ii i.i: ■ t i>i ■ >i inj e.e.se<»i<■ >■ ivi>i r i.i: ■ f i>« Nove taktirke v Ribniškem pihalnem orkestru Minile so šolske počitnice in veliki večini tudi dopusti, zato je v društvu mesec september pravzaprav pomlad novega programskega leta. Predvsem tisti, ki so obiskali tekmovanje za svetovni pokal v preskakovanju ovir na Ugarju in evropsko prvenstvo mažoret v Ribnici, so verjetno opazili, da ima Ribniški pihalni orkester novega dirigenta. Taktirko je z novo sezono prevzel prof. Jernej Šmalc z Rakeka. Trenutno poučuje kot profesor v glasbeni šoli v Cerknici in v Ajdovščini, vrsto let je služboval kot 1. solo klarinetist v orkestru ljubljanske Opere. Hkrati je kot dirigent dve leti uspešno vodil pihalni orkester iz Cerknice. Glede na njegove dosedanje glasbene izkušnje, pričakujemo v orkestru kvalitetne vaje in zanimive ideje pri izbiri novega repertoarja. Predhodni dirigent, prof. Matjaž Jevšnikar, je z Ribniškim pihalnim orkestrom sporazumno prekinil strokovno vodenje orkestra, saj, kot že nekateri veste, je postal ravnatelj Glasbene šole Ribnica, in mu na novem delovnem mestu želimo čim več uspehov. Obljubil je, da bo z našim orkestrom še vedno sodeloval, seveda, kolikor mu bo dopuščal čas. Njegova delovna zagnanost in temperamenten značaj sta ga pognala tudi v podiplomski študij, zato je njegova prekinitev še toliko bolj razumljiva. Vsi člani orkestra ne bomo pozabili njegove sproščenosti in optimizma na vajah in nastopih, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. V mesecu septembru smo imeli v orkestru redno skupščino, na kateri so bili v organe društva izvoljeni novi člani, za katere upam, da bodo za nadaljnji razvoj in napredek orkestra prispevali svoje učinkovito delo in nove ideje. Ob tem bi se v imenu izvršilnega odbora zahvalil vsem dosedanjim članom v organih društva za delo in trud, ki so ju vložili v obstoj in delovanje orkestra. Stanislav Grebenc predsednik IO KUD RPO Stanislav Grebenc "GLASBENA ŠOLA NAJ NOSI IME PO RIBNICI" Na javni razpravi za strokovne, ne politične odločitve Nov kotiček! PESUISKjAl ŽILICA Vsa leta j e bilo veliko želja po tem, da bi objavljali tudi pesmi tistih domačinov, ki se s poezijo ljubiteljsko ukvarjajo. Pošiljali ste nam celo cele zbirke, toda za objavo se nismo odločali zato, ker za to obstoja 01 JSKD za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Rešeto pa tudi nima kakega strokovnjaka, ki bi presojal, katera pesem je vredna objave. Zdaj pa smo se odločili, da vendarle odpremo pesniški kotiček, da vnesemo še to plat ribniškega ustvarjalnega dogajanja. Za izbor ne odgovarjamo, nudimo le prostor za objavo. Zaupamo presoji samih avtorjev, da bodo poslali take pesmi, ki bodo vredne objave. Vsakič bo lahko objavljena le ena pesem, prosimo pa, da nam dopišete poln naslov avtorja. Uredništvo BELA PUŠČAVA Neka ptica nad puščavo belo je letela blizu tlem magnetno. Brez kril ji moč nudila je belina, ko pozorno je iskala jekleno moč prozorno. Skrhane kosti in bucika v očesu je vse, kar je ostalo od nekdaj ponosnega človeka. Preobleka, ki stabilnosti ne nudi iz petja, se vetru ne upira. Če ne sprejme, neznosna bolečina ga uniči, če močneje vdihne, razblini ga v vesolje; plitko diha, vetru se prepušča, puščave bele se dotakne. Zaslepe ga vera, laž in hipnoza, ko mu zadnja doza po telesu igra turista. Prepusti se lagodju, ko ga živi pesek bele puščave srka, pošlje in odvrže mu telo lastni duši pokopani. Miha Indihar En sam občan se je udeležil javne razprave o preimenovanju glasbene šole, pa še ta je bil nekdanji dirigent pihalnega orkestra. Občina je razpravo morala izvesti, saj je predlog o poimenovanju glasbene šole po skladatelju Jakobu Petelinu Gallusu sprejel občinski svet na predlog SLS in Janeza Zobca. Tudi predlagateljev ni bilo na razpravo, ki se je odvijala 27. septembra, zato jo je bilo kmalu konec. Župan, podžupan, predstavniki občinske uprave, ravnatelj GS in predstavnica Sveta GŠ so se strinjali, da preimenovanje ni potrebno. Sodraški občinski svet sicer ne nasprotuje preimenovanju, a naj bo ta usklajen z Občino Ribnico. Novi ravnatelj GŠ Matjaž Jevšnikar, ki je to mesto zasedel septembra, meni, da bi nastajali problemi pri delu, saj je šola toliko let gradila svoje ime z raznimi uspehi in postala prepoznavna kot Glasbena šola Ribnica. Igor Kovačič je ponovno poudaril dvom o Gallusovih koreninah, saj se zanj poleg Ribnice poteguje še Idrija. Prav tako bi bilo zanj primernejše poimenovanje po prvem ravnatelju GŠ Andreju Puharju, ki je oral ledino. Tudi župan je prepričan, daje treba povzdigniti domače ljudi, skupaj z Metko Tramte in podžupanom pa menil, da je potrebno upoštevati strokovna stališča, ne pa trenutne politične vzgibe. Smiselnost spremembe imena ni bila jasna tudi predstavnikom glasbene šole, ker jim nihče ni povedal, kaj naj bi s tem pridobili, "če bomo spreminjali ime, naj bo to v korist šole, ne pa zavoljo patriotizma," je dejal Jevšnikar, ki v primeru spremembe želi, da se imenu doda tudi kraj. Po njegovih podatkih je v Sloveniji 53 glasbenih šol, od katerih 44 nima posebnega imena, 9 pa jih ime nosi po skladateljih. Sam pravi, da na mnenje učiteljskega zbora ni hotel vplivati, a vendar so se tudi tam pojavili pomisleki, ker se je Gallus bolj ukvarjal z vokalno glasbo, ne pa z instrumentalno. Ravnatelju se zdi tako bolj smotrno, da se Gallusovo ime počasti čez 2 leti, ko se bo praznovalo 460 let njegovega rojstva in se v ta namen priredi tradicionalni božično-novo-letni koncert. Alenka Pahuue je .ftešem OBVESTILO STARŠEM O UVELJAVLJANJU ZNIŽANEGA PLAČILA ZA VRTEC Obveščamo vas, da boste od 1. januarja 2008 daue uveuavuali znižano plačilo za vrtec po določilih Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. l. RS, št.1 29/06). Znižano PLAČILO BOSTE UVEUAVUALI S POSEBNIM OBRAZCEM DZS ŠTEVILKA 1,82 - "VLOGA ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA" IN IMA OZNAKO VRT/1. OBRAZEC JE NAPRODAJ V PRODAJALNAH DRŽAVNE ZALOŽBE IN PAPIRNICAH v Sloveniji. Vlogo natančno izpolnite v skladu s priloženimi navodili (podatki se nanašajo na leto 2006) in jo Z VSEMI PRILOGAMI ODDAJTE DO 15. NOVEMBRA 2007: - ZA OTROKE, VKUUČENE V VRTEC RIBNICA, NA UPRAVI VRTCA RIBNICA ALI NA OBČINI RIBNICA - ODDELKU ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI OZ. V VLOŽIŠČU OBČINE, - ZA OTROKE, VKUUČENE V VRTCE IZVEN OBČINE RIBNICA, NA OBČINI RIBNICA - ODDELKU ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI ALI V VLOŽIŠČU OBČINE. Vloge oddaste tudi za otroke, ki so bili vključeni v vrtec s 1.9.2007 ali kasneje. Starši, ki nimate stalnega prebivališča v občini Ribnica, otroke pa vključene v Vrtec Ribnica, morate oddati vlogo pri pristojnem občinskem organu v občini, v kateri imate stalno prebivališče. Dodatne informacije lahko dobite med uradnimi urami na Občini Ribnica, Oddelku za družbene DEJAVNOSTI, TEL.: 837 20 23. OBČINA RIBNICA, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Pojasnila za izpolnjevanje vloge za znižano plačilo vrtca Poleg navedbe podatkov o vlagatelju in vseh družinskih članih mora vlogo potrditi sedanji delodajalec, vsebovati pa mora tudi vašo izjavo ali ste oz. niste bili v letu 2006 nepretrgoma zaposleni vseh 12 mesecev. Določitev plačila bo temeljila na podatkih, ki bodo izhajali iz prilog, zato mora vloga vsebovati: - odločbo o odmeri dohodnine za leto 2006 za vse družinske člane, ki so zavezanci za odmero dohodnine v RS, - za samostojne podjetnike poleg odločbe o odmeri dohodnine za leto 2006 tudi davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in potrdilo o višini zavarovalne osnove - vse za leto 2006, - v primeru, da v letu 2006 niste bili zaposleni ali niste bili zaposleni vseh 12 mesecev, poleg odločbe o odmeri dohodnine za leto 2006 priložite tudi potrdilo o bruto plači za obdobje zadnjih treh mesecev, - potrdilo izplačevalca dohodkov oz. prejemkov o višini dohodkov v letu 2006 za družinske člane, ki niso zavezanci za plačilo dohodnine v RS (npr. študentsko delo, avtorsko delo, pogodbeno delo, pokojnina....), - potrdila in dokazila za primer brezposelnosti (za leto 2006 ali trenutne brezposelnosti), ki jih pridobite na Zavodu za zaposlovanje, - ustrezen dokument o statusu polnoletnih družinskih članov, ki nimajo dohodkov (potrdilo o šolanju, potrdilo o prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve...), - potrdilo o letnem znesku preživnin (v primeru, da jih prejemate ali nakazujete), - potrdilo davčnega organa o višini katastrskega dohodka in priznanih oprostitvah brez znižanj in olajšav za leto 2006 za družinske člane, ki pridobivajo dohodek iz kmetijske dejavnosti. V primeru, da družinski član ni lastnik kmetije, ampak soustvarjalec na kmetiji, priložite potrdilo o višini katastrskega dohodka nosilca kmetijske dejavnosti oz. lastnika kmetije. V izjavo o premoženju družine vpišete: - stanovanjsko hišo oz. stanovanje, ki ga poseduje vlagatelj oz. družinski člani, če le-ta ne služi bivanju (stanovanjske hiše oz. stavbnega zemljišča, kupljenega za svoje potrebe, ne vpisujete, če bo to v kratkem času namenjeno lastni uporabi), - poslovne prostore, poslovne stavbe (tudi tisti poslovni prostor, ki se fizično nahaja v stanovanjski hiši, v kateri družina živi, saj služi svojemu namenu in ne namenu bivanja); kolikor je poslovni prostor najet, ga ne vpisujete, saj ni v vaši lasti, - prostore za počitek in rekreacijo (počitniške hiše, zidanice ipd.), - osebna vozila (vsa vozila, ki so v lasti vlagatelja ali članov družine, razen vozil, kupljenih na liz-ing), - kapitalske naložbe, kapitalske deleže (ustanoviteljski oz. soustanoviteljski kapital v kapitalskih družbah, organiziranih kot d.o.o. ali d.d.); ne upošteva pa se delnic, katerih dividende so kot vir dohodnine že upoštevane v odločbi o odmeri dohodnine, - drugo premično premoženje večje vrednosti (počitniške prikolice in avtodomi, motorji, različna mehanizacija...). Vlagatelji morajo pri posameznem premoženju, za katerega označijo, da ga posedujejo, vpisati njegovo vrednost (zadostuje, če vpišete okvirno tržno ceno premoženja). Če obrazec ni izpolnjen v celoti, se šteje, da vloga ni popolna. Vlagatelje naprošamo, da potrebna dokazila, ki so davčna tajnost, v čim večji meri predložite sami; v kolikor boste za pridobitev le-teh pooblastili pristojni občinski organ, mora biti vaša pisna privolitev natančno in v celoti izpolnjena. RESETPRIPNICA SlOUtET RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG MIKLOVE HIŠE Raziskovalne naloge so razpisane za študente, ki imajo v šolskem letu 2007/2008 status rednega študenta ali pa pavzirajo z možnostjo dela preko študentskih napotnic ter imajo naslov stalnega prebivališča na območju Občine Ribnica. Razpisane teme: • Podjetje RIKO v življenju Ribničanov • Ljudsko slovstvo v Ribniški dolini (bajke in pripovedi) Miklova hiša vam bo glede na temo, ki si jo boste izbrali, dodelila mentorja. Način prijave: Na naslov Miklova hiša, Škrabčev trg 21, 1310 Ribnica, pošljete dopis, ki vsebuje vaše podatke (ime in priimek, naslov, leto rojstva, tel. št., na kateri ste dosegljivi), smer študija in naslov raziskave, ki bi jo želeli prijaviti. V roku enega tedna po prejeti prijavi vas bomo obvestili o datumu sestanka z mentorjem. Rok oddaje: Naloge avtorji oddajo najpozneje do 30. septembra 2007 ali pa kadarkoli tekom šolskega leta , v katerem je objavljen razpis. Naloga: Naloga mora obsegati 30 strani ali več. Pisava Times New Roman, velikost črk 12, presledek med vrsticami 1,5. (Oblika in obseg naloge se po potrebi prilagodi temi. O tem odloči mentor v pogovoru z avtorjem.) Postopek poteka v treh delih: 1. Prijava na razpisano temo. 2. Oddaja pisnega izdelka najpozneje do predpisanega datuma. 3. Možnost predstavitve raziskave v Miklovi hiši (po dogovoru). Izdelke bo pregledala in ocenila tričlanska komisija, ki bo imenovana glede na razpisano temo. Za svojo raziskovalno delo dobi študent 835 EUR nagrade v enkratnem znesku po oddaji raziskave in potem, ko jo pregleda komisija. Za vse morebitne dodatne informacije v zvezi z razpisom pokličite tel. 835 03 70 ali 835 03 76. Miklova hiša Vesna HorŽEN, direktor 13 l«-» ■«* Nekje v daljavi slišim glas, da vse enkrat mine, a srce mi govori, da med nami si še vedno ti. Ko zvon ti zadnjič je zapel, si s črno zemljo se objel. Boleče je slovo v večni raj, naj Bog povrne vse ti zdaj. Naj večna luč ti gori, najlepša hvala, hvala ti. Skrbi, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Odšla si tja, kjer ni solza ne bolečin in ne gorja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, dedka in tasta JANEZA PAHUUETA (1937 - 2007) iz Nemške vasi 48 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Še posebej se zahvaljujemo gasilcem PGD Nemška vas, pevcem za prelepo in ubrano petje, Komunalnemu podjetju Ribnica in vsem, ki ste se od njega poslovili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu Acu Jerantu za lepo opravljen pogrebni obred in g. Robertu Friškovcu za somaševanje. Vsem še enkrat od srca hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti naše 95 - letne tete in svakinje FRANČIŠKE PAHUUE iz Prigorice se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, sveče in pevcem za lepo petje. Hvala AVE iz Prigorice, Komunalnemu podjetju Ribnica in gospodu župniku Branku Potočniku za lepo opravljen obred. Hvala lepa tudi osebju Doma upokojencev v Kočevju. Vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, tiho, mirno si zaspal, a v srcih naših boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega ata, starega ata FRANCETA GORŠETA iz Prigorice 77 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala osebju ZD Ribnica, župniku Branku Potočniku za lepo opravljen bogoslužni obred, pogrebcem, pevcem za zapete pesmi, sosedovi družini, radiu Urban in Komunalnemu podjetju iz Ribnice. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sin Ivan in hčerka Darinka z družino IH ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in tasta FRANCA ČEŠARKA Ko poskušamo sprejeti resnico, daje smrt naš večni sopotnik, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, cvetje, sveče in lepe misli, ki ste nam jih namenili. Iskrena zahvala duhovnikoma gospodu Branku Potočniku in gospodu Mirku Turku za pogrebno bogoslužje, osebju ZD Ribnica, še posebno dr. Alenki Nadler Žagar, Območnemu združenju borcev in udeležencev NOB za poslovilni govor, Društvu upokojencev Ribnica, pevcem za lepo zapete pesmi, pogrebcem in Komunali Ribnica. Hvala tudi vsem, ki ste mu v času življenja naredili kaj dobrega, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Imela si težko življenje, a vendar lepo, vse dokler nisi izgubila moža, mi pa čudovitega očeta, ki nas je neizmerno ljubil. Mama, skupaj z očetom sta nam dala čudovito otroštvo, zato hvala vama. In prav zato, ne očka in ne ti, predraga mama, ne bosta nikoli umrla v naših srcih. Sedaj sta skupaj in v miru počivajta. ZAHVALA ODOBRENIH 5,6 mio BUROV ZA PODJETNIKE Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj je zaključil javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje podjetniških projektov. Od 21 prispelih vlog jih je bilo podprtih 14 projektov s skupno odobrenimi posojilnimi sredstvi v višini 5,6 mio EUR z obrestno mero med Euribor + 0,25 % do Euribor + 0,35 %. Z odobrenimi ugodnimi posojili bodo (sofinancirani različni projekti: nakupi zemljišč, strojev in opreme ter gradnje in rekonstrukcije objektov ipd. Sedem projektov ni bilo podprtih zaradi formalnih neustreznosti. Regionalna porazdelitev odobrenih vlog je naslednja: ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre ter tete JULIJANE ŽAGAR, ROJ. POJE iz Dolenje vasi, za Humcem 11 Regija Št. odobrenih vlog Višina odobritve <« ooo eur> pomurska 2 417 notranjsko kraška 2 260 podravska 1 205 koroška 3 1.287 jugovzhodna Slovenija 4 3.204 savinjska______________________2________________241 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, celotnemu kolektivu EKOP, GRAMIZ ter INLES za izrečeno sožalje, za cvetje in sveče ter tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi celotnemu negovalnemu kolektivu DEOS Cerknica in še posebej dr. KLANČAR-jevi, saj so vsi skupaj lepo skrbeli za našo mamo Julko. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo darovano mašo in še posebna zahvala pevkam iz Dolenje vasi, ki so prečudovito zapele tako med mašo kot tudi ob maminem grobu. Res, še enkrat prav iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi. ŽALUJOČI: HČERKA MAJDA, SINOVI! MARJAN, TONE IN BRANE Z DRUŽINAMI, SESTRI MONIKA IN POLONA TER OSTALO SORODSTVO. Rahla naj te zemlja krije, spavaj oče prav sladko. Luč nebeška maj ti sije, mir in pokoj naj ti bo. Pa četudi si od nas obrnil svoj obraz, mi vsi skupaj bomo tukaj pomnili te vsak čas. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka MARJANA GRILA (11. 2. 1914 - 13. 9. 2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala dr. Alenki Nadler Žagar, ge. Veri Lavriv, g. kaplanu Juretu, Komunalnemu podjetju, Območnemu združenju borcev in udeležencev NOB, gasilcem in društvu upokojencev Ribnica. Hvala tudi Janezu Šegi in njegovi družini za vso pomoč in sočutje v trenutkih slovesa od našega očeta. Bil je neverjeten karakter, prispodoba optimizma in poštenosti. Ostal nam bo vzor človeka, ki tudi v starosti ohranja širino pogleda na svet in ljubezen do ljudi. Vsi njegovi RESETQ.RIRNICA SIQL.NET Na drugi rok, ki je bil 10.10. 2007 je prispelo 6 vlog. Ker je Regionalni sklad v začetku oktobra zvišal višino razpisanih sredstev na kar 9.317.224 EUR, lahko vlagatelji še vložijo vlogo za naslednji rok, ki bo 12. 11. 2007. Vlagatelji lahko dobijo tekst javnega razpisa in razpisno dokumentacijo na spletnih straneh sklada http://www.rdf-sklad.si, vse ostale informacije pa tudi na telefonski številki 01/83-61-953. DODATNA SREDSTVA ZA OBČINE ZA FINANCIRANJE PROJEKTOV INFRASTRUKTURE Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj je zaključil javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne infrastrukture. Odobrenih je bilo 12 vlog v celoti in 1 delno - v skupni razpisani višini 6,259 mio evrov, 4 vlagateljem pa je bil posredovan negativen sklep. Glede na večje povpraševanje občin je sklad zagotovil dodatna sredstva za nov javni razpis za občine, ki je bil objavljen 12. oktobra. Za vloge bosta dva roka, prvi v sredini novembra, drugi pa v decembru. Višina razpisanih sredstev bo 2,150 mio EUR. Tako bo sklad v letu 2007 za projekte občin skupno razpisal kar 8,409 mio EUR, kar pomeni v primerjavi z razpisanimi sredstvi iz leta 2006 kar 5-kratno povečanje. Vrednost Višina Vrednost odobritev (voooeuri: upravičenih posojila Vlagatelj Naložba stroškov RUŠE pokrit bazen v športno rekreacijskem centru, s spremljajočimi prostori v Rušah 3.286,6 492,2 METLIKA ureditev ceste skozi Suhor 288,6 146,0 VELIKE LAŠČE prenova OŠ Primoža Trubarja s telovadnico 1.687,2 564,1 ŠENTJUR PRI CEUU gradnja osnovne šole in vrtca Blaža Kocena Ponikva s telovadnico 4.620,0 1.400,0 OPLOTNICA adaptacija in dograditev OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 1.058,7 545,5 PREVALJE obnova lokalnih cest na turističnem območju Šentanel in Kot 1.016,7 150,0 IG novogradnja knjižnice v sklopu objekta "Center Ig" 1.055,2 134,7 LAŠKO izgradnja kanalizacijskega omrežja Laško 961,1 689,9 LAŠKO novogradnja vrtca Debro 748,4 582,3 ŽETALE izgradnja javnega vodovoda Žetale - Varvasela - Gruškovje 272,4 227,0 RADOVLJICA rekonstrukcija ceste Za verigo v Lescah 781,1 200,0 MEŽICA obnova Osnovne šole Mežica 538,0 127,3 GORNJA RADGONA Izgradnja energetsko varčnega vrtca 1.980 1.000,0 IS 11 x//x i, f; wmMBA NEPREMIČNINE Franc TANKO s ». Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: BOHINJSKA BISTRICA - Ulica Pod gozdom, opremljen turistično stanovanjski objekt, zgrajen leta 1983, vel. 145 m, nahaja se na južnem delu Boh. Bistrice, ob potoku, neposredno ob smučišču Kobla Velikost parcele je 807 m, zgradba ima skupno neto površino ca 600 m, kjer se nahajajo apartmaji s kopalnicami in balkoni. Objekt ima 27 ležišč in lastniško stanovanjsko enoto v pritličju. Vsa infrastuktura Cena je 730.000,00 EUR. Vseljivo takoj. ŽIMARICE - starejša stanovanjska hiša ob potoku (bivši mlin) zgrajena 1930, velikost 594 m, z njivo, v izmeri 292 m, gozd v izmeri 9417 m in njivo v izmeri 1244 m. Cena za celotno posestvo je 31.300 EUR ali 7.5 mio SIT. RIBNICA - Bukovška ulica stanovanjska hiša izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 16,99 x 11,99 dokumentacija urejena sončna in mirna lokacija cena 106.000 EUR. RIBNICA PRIGORICA - kmetija starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v izmeri 464 m, gospodarsko poslopjev izmeri 57 m in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m , ter ca 15 ha zemljišča - pašniki, travniki, njive in gozd, nekaj stavbnih parcel. Prodaja se v paketu, cena 75.113 EUR ali 18 mio SIT. KOČEVJE - Uskoška ulica stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m, dokumentacija urejena CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija delno opremljena možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 163.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica dimenzije 10x9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m, el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca 5000 m, zazidljivega prostora za gradnjo eno družinskih hiš, parcelacija še ni izvedena Cena za vse skupaj je 299.500 EUR ali 71.772.218,00 SIT. SODRAŽICA - blizu centra polovica novozgrajenega dvojčka v izmeri 9 x 8 m, velikost parcele 465 m , zgrajen leta 2007 -druga podaljšana gradbena faza (fasada izdelana elektrika in voda v hiši, okolica delno urejena), dokumentacija urejena, zelo lepa sončna lokacija cena 104.323,15 EUR ali 25 mio SIT. VIKENDI: SODRAŽICA - Travna gora prodamo počitniško hišico, zgrajena leta 1977, v izmeri 6,75 x 8,10 m, s teraso in pomožnim prostorom. Velikost parcele ca 924 m , dokumentacija urejena CK etažna SAT TV, EL, voda iz vodnjaka delno opremljena dve etaži, potrebna manjše dodelave, cena 59.500 EUR. POSLOVNI PROSTORI: KOČEVJE - industrijska cona novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m , 14x12 m, zgraj. 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo mimo dejavnost, 14 park. mest, vsa infrastruktura cena 273.876 EUR ali 63,95 mio SIT, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. RIBNICA - blizu centra, poslovni prostor, trgovina v izmeri ca 220 m' in pisarne v izmeri ca 120 m, pomožni prostor v izmeri ca 100 m, vse v obratovanju, popolnoma obnovljeno, zgradba zgrajena leta 1968. Dokumentacija in vsa infrastruktura ter parkirišča urejena Cena za m 975 EUR oz. 233.649,00 SIT. GRADBENE PARCELE: RIBNICA - HRASTJE, 2 gradbeni parceli, velikosti 1192 m in 1005 m , cena za m 18 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, Pašnik 1667 m, travnik 3416 m in travnik 1355 m, cena za m je 1,24 EUR ali 298,00 SIT. STANOVANJA: Ribnica - strogi center - trosobno. dupleks, nadstandardno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 101,77 m delno v mansardi. Mirna, CK na plin. takoj vseljivo. 2 parkirni mesti, cena 150.707,58 EUR ali 36,1 ImM SIT. KOČEVJE - blizu Zdravstvenega doma, dvosobno stanovanje kompletno obnovljeno, velikost 57,14 m, zgrajeno 1975, etažno urejeno, s solastniškim delom na zemljišču v I. nadstropju, drvarnica. Vsa infrastruktura, klasično ogrevanje (kamin), KT, TEL, cena 63.500 EUR, vseljivo v enem mesecu. LJUBLJANA - ČRNUČE, Cesta 24. junija, prodamo enosobno stanovanje v izmeri 35,72 m, zgrajeno leta 2000, v 1. nadstropju, kompletno opremljeno, vseljivo takoj, mirna lokacija, cena 137.800,00 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA - JURJEVIČA, poslovni prostor za mimo dejavnost v izmeri ca 770 m', z večjim dvoriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m 3 EUR ali 719 SIT. RIBNICA - strogi center, oddamo tri pisarne v skupni izmeri ca 60m , kompletno obnovljene, CK, dokumentacija urejena, takoj vseljive, mesečna najemnina 350,00 EUR, predplačilo, garancija. KUPIMO STANOVANJA: LJUBLJANA - Kodeljevo, Rudnik, Vič, Moste, kupimo garsonjero od 24 do 30 m, prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, 58.333 EUR ali od 14 do 15 mio SIT, vselitev v dveh mesecih. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodni in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje, Zastopnik:Montaža stavbnega pohištva Boštjan Volaj s.p. GSM: 040 313 712,051 370 876 e-naslov: montaza.volaj@gmail.com MODRA ŠTEVILKA (>08010 27) www.simer.si PVC, ALU-PVC in ALU okna, vrata, ZIMSKI VRTOVI, SENČILA SIMPLY CLEVER Škoda HappyBonus Izkoristite HappyBonus do 1.500 evrov za modele Škoda Fabia Combi, Roomster ter Octavia Combi in limuzina! S0Ö Joras Center, Ob železnici 7, Ribnica, tel.: 01 83611 27 Tmtzrmswö RIBNICA Jože Osvald s.p. 1310 Ribnica, Tel.: 01/836-35-48, GSM: 041/719-548 mm - CMM5B Največja izbira avtoplaščev vseh dimenzij. NE POZABITE PREOBUTI . SVOJEGA VOZILA DO 15. NOVEMBRA f M 0 ALU in kovinska aOODßÜTEAR platišča t+BUTeZjOI* K/JFULDA LASS A Odslej so lahko vse poti nepozabno doživetje! S panoramsko streho, naprednimi motorji nove generacije in stikalom Sport Switch, ki avto spremeni v športnika, vam bodo zavoji in pospeševanje v še večji užitek. Poleg priljubljenega petvratnega modela in športnega kupeja GTC vas bo razveselila tudi karavanska različica z izjemnim prtljažnim prostorom, dinamičnim videzom in navdušujočimi voznimi lastnostmi. Testirajte svojo Astro pri trgovcu z vozili Opel, to je lahko vaša naslednjo velika poteza. Nova Opel Astra. Naredite svoj svet bolj vznemirljiv. AvtoHlSO ZOIQT, Male Lašče 105,1315 Velike Lašče 01 78 81 999 Ceno velja za novo Opel Astro 1.4 Essen tia. 1 EUR = 239,64 SIT. Povprečna poraba goriva za vse Opel si blesk čistilni servis • slikopleskarstvo e parketarstvo Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01) 836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Splet: www.blesk2.si. E-pošta: info@blesk2.si slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad, montaža mavčnih plošč izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov (parket, laminat, PVC,...) vse vrste čiščenja (generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog) brušenje ter zaščita naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov ■■■■■ Najdaljši Golf vseh časov. Novi Golf Variant. Pri Volkswagnu smo vedno pripravljeni na nove izzive. Novi Golf Variant v treh različicah Trendline, Comfortline in Sportline se vam dnevno prilagaja z nadvse dinamičnim videzom ter bogato dodatno serijsko opremo: 6 zračnih blazin, klimatsko napravo, velikim prilagodljivim prtljažnim prostorom z do 15501 prostornine, radiem s CD in MP3-predvajalnikom, ABS, EBV, ASR... Obiščite naš prodajni salon, preizkusite novi Golf Variant ter se prepričajte o njegovi prilagodljivi naravi. Porsche Slovenija, d.o.o., Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana. Skupna poraba: 5,2 - 7,41/100 km. Emisije C02:137 -176 g/km. ^ Kontrolni pregled vozila za vašo varnost že za 12,90 EUR + darilo. PORSCHE KREDIT IN LEASING RANDEU A V T CD H ISA Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.si salon in delavnica pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure VOZILA MA ZALOGI VW Golf Si Trendline 1,9 TDI 66kw-90km, pet vrat, klima "climatronic", radio RCD 300 s štirimi zvočniki, usnjen volan, stikalo za dnevne luči, sredinski naslon za roke, barvni paket. VW Golf Plus Trendline Si 1,9 TDI 77kw-105km VW Fox 1,4 55 kw,-75km, meglenke, klima "climatic", barvni paket, dnevne luči, deljiva klop, daljinsko centralno zak. VW Jetta comfort. 1,9 TDI 105km/77kw, klima climatronic VW NOVI Passat Hm. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, večfunkcijski prikazovalnik, radio RCD 300 plus, alu platišča Milwaukee, usnjen volan. VW NOVI Passat var. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, alu platišča Milwaukee VW Polo Si Comfortline 1,4 59kw-80km, 1,2 51kw-70km , 1,4 TDI 59kw-80km VW Sharan Sportline 2,0 TDI 103kw/140km, dva sedeža v tretji vrsti, tehnični paket PREDSTAVITVENA VOZILA VW Polo Si 1,4 59kw-80km VW Golf Var.Trendli. 1,9 TDI 105km-77kw, sredinski naslon za roke, klima climatronic, radio 300 PLUS VW Passat Lim. Comfort.2,0 TDI, 103kw-140km RABUENA VOZILA VW Passat var.1,9 TDI Trendline, 81kw/110km, letnik 1999. VW Crafter FURG0N BMP 2,5 TDI, 100kw/136km, letnik 2007. Hyundai Atos 1,0, 40kw/55km, letnik 1999, pet vrat. '' " ! ';K*:äk: les/aluminij - VARIOTHERM priznana doma in po vsem svetu Vrhunska kakovost Energijsko varčna okna - INLES ZA NIZKOENERGIJSKE IN PASIVNE HIŠE Večji prihranek energije in nižji stroški ogrevanja. Bogata ponudba oken: - nizek koeficient toplotne prehodnosti Uw ='do 0,8 W/m2K, - različni materiali: plastika, les in les/aluminij, - različne drevesne vrste, barve, - kombinacije stekel ter velika izbira dodatne opreme vam na enem mestu omogoča nakup za vaše udobje in zadovoljstvo. i INLES d.d.. Kolodvorska 22, 1310 Ribnica www.inles.si, e-mail: info@inles.si Maloprodaja Ribnica, tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 331 les - ISO I 10 WS MOTOMAN o d.o.o. Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV MOTOMAN ROBOTEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja .varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG) .rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave .strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic) .tlačni liv .čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha .montaže .paletiranja Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja. FRAGMAT Gradbeni materiali Gradbene izolacije Pohištvo Bela tehnika # 'irJ ’ Dimniki Schiedel > Armaturno železo > Tlakovci ZOBEC in OBLAK COMMERCE Vrata iz zaloge Gradbeni sistemi C^W weber '—» 81 terranova Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 836 67 77, 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19. sobota: 7.30 do 12. Trgovina Cerknica Cesta 4. maja 1., 1380 Cerknica tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.00 do 12.00 in 15.00 do 19.00 sobota: 8.00 do 12.00 STEKLARSTVO HREN Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan MOBITEL zastopstvo l/* «■ oarwvv ■ I■ r><>>i>i 11■ rxu.>i.■ ■ ■<> ^ Referendum o lastninjenju 1 zavarovalnic Potrebno je vedeti, zakaj bomo na referendumu glasovali ZA. V nedeljo, 11. novembra, bomo državljani, poleg morebitnih volitev predsednika države, glasovali tudi o zakonu o lastninjenju zavarovalnic, s katerim se prenaša do sedaj še nerazdeljeno premoženje Zavarovalnice Triglav (ZT) na KAD, na družbo, na katero je bilo iz naslova lastninskega preoblikovanja podjetij preneseno upravljanje dela nekdanje družbene lastnine. S prihodki iz upravljanja premoženja KAD se načrtno in namensko polni pokojninsko blagajno. KAD je torej družba, ki jo je država ustanovila zato, da bi s čim boljšim upravljanjem svojega premoženja skrbela za stalne prilive v fond za izplačilo pokojnin. Torej gre za družbo, ki deluje v javnem interesu. Prejšnja vlada procesa lastninskega preoblikovanja zavarovalnice ni uspela dokončati. Zadnjo, občutljivo fazo, ki se nanaša na razdelitev upravičenj fizičnih oseb, je ob kršenju roka iz odločbe Ustavnega sodišča načrtno zadržala in si jo pustila za začetek tega mandata, ko bi lahko po polovični ceni (morda se še spomnite cenitve, ki jo je nekdanji direktor Zavarovalnice Triglav Jože Lenič skrival v predalu) med njej ljube izbrance razdelila veliko premoženje. Takrat se, razen tedanje opozicije, ni odzvala nobena druga politična skupina ali druga institucija. Molčal je tudi Državni svet (DS). Ta koalicija je sledila odločbi Ustavnega sodišča (US), ki nalaga zakonodajalcu, da pri urejanju lastniških razmerij v ZT zasleduje javni interes, saj je US že leta 2002 ugotovilo, da zaradi velike časovne odmaknjenosti in drugih objektivnih okoliščin ne bo možno zagotoviti pravične razdelitve pravic za odkup pripadajočega deleža ZT vsem fizičnim osebam, ki so leta 1990 imele sklenjeno zavarovalno polico pri tej zavarovalnici. Koalicija je na osnovi odločbe US predlagala rešitev, za katero je veliko argumentov, med pomembnejšimi pa so naslednji: - Deleži ZT se ne bodo razdelili, kot obljubljajo predlagatelji referenduma, ampak jih bo potrebno odkupiti. - Okrog 750.000 oseb, ki so leta 1990 imele zavarovalne police ZT, lahko odkupi ca. 35 % ZT, kar pomeni, da bi odpadlo na upravičenca za odkup deleža povprečno ca. štiri stotisočinke deleža ZT (0,00004 %). Praktično nič, zato bo lastništvo ostalo zelo razpršeno. - Od 750.000 tedanjih zavarovancev skoraj ni posameznika, ki bi imel shranjene zavarovalne police izpred 17 let. Ti ne morejo več dokazovati upravičenja do nakupa tega drobnega deleža ZT. Takih je najmanj 90 %. Za vsaj petino tistih, ki bi se našle, pa bi bilo potrebno izpeljati še zapuščinski postopek, ki običajno traja več let. - Zaradi neurejenih lastniških razmerij bi se upočasnil tudi nadaljnji razvoj ZT. - Ker je očitno, da izredno velika večina ne razpolaga več z zavarovalnimi policami iz leta 1990, del tistih, ki jih imajo, pa verjetno ne bi kupili deleža, je jasno, da bo večina deleža ostala neprodana. Za neprodani delež bo v vsakem primeru potrebno določiti upravljavca. - V vseh variantah je najprimernejši upravljavec KAD, ki postaja čedalje pomembnejši dolgoročni "dobavitelj" denarnih sredstev za pokojnine. - V primeru, da bo KAD ostala brez premoženja in ne bo imela zadosti virov za pokojnine, bo za isto raven pokojnin potrebno zagotavljati dodatna proračunska sredstva. To pa lahko pomeni dvig prispevkov za pokojninsko blagajno, ki jih plačujemo državljani in zaposleni. Že iz teh nekaj obrazložitev in poudarkov je razvidno, da je zakon smiselno O Torej glasovati ZA zakon. Odločitev DS za razpis referendum pomeni "kupovanje" časa opoziciji, ki bi po morebitnem uspehu na volitvah prihodnje leto, pobrala tudi ta še nerazdeljeni delež ZT. Podobno, kot se je v preteklih letih zgodilo z večino družbene lastnine, ki je končala v rokah članov LDS, SD ali Foruma 21. Enakost, enakopravnost, preglednost, socialna pravičnost, javni interes in druge besede, ki so jih mnogi politiki tedanjih vodilnih strank delili množicam, so bile zgolj parole. Zato ni slučaj, da je predlagatelj tega referenduma državni svetnik Zlatko Jenko, član SD. Če želimo, da ta del premoženja ZT dejansko ostane v javnem interesu, da bo še mnoga leta namenjeno pokojninam, potem se ga mora prenesti na KAD. To pa pomeni, da je potrebno obkrožiti ZA. Jože Tanko poslanec SDS v DZ Z5 SMISEL POKRAJIN JE? V slovenski javnosti se odvijata dva večja politična projekta, ki občane in državljane spravljata v slabo voljo - oblikovanje pokrajin in volitve v Državni svet. Eden in drugi bosta angažirala veliko politične energije, medijske pozornosti in denarja, vendar bosta prinesla malo ali nič koristi, zanju pa se in se bo namenjalo precej proračunskega denarja. Debata o pokrajinah se je dobro razgrela. Čeprav politična elita in državljani ne vidijo pravih utemeljitev, zakaj bi jih sploh imeli, je videti, da se je slovenska javnost sprijaznila z njihovo uvedbo, ker seje tako odločila politika, vendar si misli, če že moramo imeti pokrajine, potem imejmo vsak svojo pokrajino, zato tudi predlog 14 pokrajin, ki jih je pripravila vlada, ne bo zadovoljil nikogar, še manj pa tiste, ki bodo zvedeli, koliko jih bo to stalo, kje je sedež pokrajine in kam bodo potem hodili urejat svoje probleme z gradbenim dovoljenjem, štipendijami, zdravstveno oskrbo pa še marsikaj, kar prinese vsakdanje življenje. Konkretno povedano: kje bomo Ribničani ali Sodražani imeli center pokrajine? Bo to Novo mesto, Ljubljana ali kaj drugega? In po vladnem predlogu naj bi bil sedež pokrajine naših treh sosednjih občin v Novem mestu: to je tisto, kar nam najmanj ustreza, in temu predlogu odločno nasprotujem (občinski svet se je tudi izrekel proti taki rešitvi), kot iz načelnih razlogov nasprotujem ustanavljanju pokrajin zaradi vrste razlogov, ki sem jih že navedel in jih tukaj dopolnjujem. Poleg velikih stroškov se bodo ljudje še manj znašli v upravnih labirintih, torej - kaj urediti na občinskem, kaj na pokrajinskem in kaj na državnem uradu. Tudi zakonodajna oblast in vlada bosta imeli veliko več dela, saj bosta morali doseči skladnost prepisov in delovanja na lokalni, pokrajinski in državni ravni, ob tem pa upoštevati še evropsko zakonodajo. Ljudje bodo še bolj zasičeni z volitvami in politiko in še manj hodili na volitve. Potemtakem bi naj dobili še 15 nekakšnih malih parlamentov, kar nas utegne stati ca. 10 milijard tolarjev oziroma 40 milijonov evrov letno, za kar bi imeli vsako leto tri nove domove za starejše. Ti stroški se bodo pokazali tudi v povečanju števila uradnikov, svetnikov in funkcionarjev. Pošteno povedano, lahko smo brez pokrajin pa še manj škode in manj stroškov bo za državljane davkoplačevalce. Sicer pa, ne kopirajmo modelov drugih držav, če nismo primerljivi! Nemške pokrajine so bistveno večje, celo bistveno od cele naše države. Samo prestolnica Bavarske München ima za dve Sloveniji prebivalcev! Na koncu se vprašajmo: kdo bo to plačal? Ravno sedanje volitve v Državni svet kažejo nesmiselnost takih početij in nepotrebnost takšnih institucij. Večina državljanov sploh ne ve, zakaj imamo Državni svet, kaj počne, ali je sploh učinkovit. Državni svet je bil zamišljen z ustavo kot drugi dom, predstavnikov javnega interesa in nekakšna kontrola Državnemu zboru. Glede na dosedanje njegovo delo lahko rečemo, da te vloge ne opravlja in ne more opravljati, zato lahko pritrdimo tistim, ki pravijo, da je to slepo črevo brez učinka, brez pomena in še dodatno polje za politično preigravanje strank. Mar potemtakem potrebujemo poleg Državnega sveta še 15 pokrajin, ki bodo nekaj podobnega? Mislim, daje ta trenutek veliko pomembnejših vprašanj, kot so pokrajine in Državni svet, ki bi se jih morali lotiti. In to so nedopustni kartelni dogovori trgovcev, ki so podražili hrano, daje bistveno dražja kot v sosednjih državah, skrb za dostojanstvo delavca tudi s poštenim plačilom, zmanjševanje kriminala in nasilja, učinkovitega šolanja in skrb za našo demografsko prihodnost, kako v Sloveniji vzbuditi več poguma za življenje. Mag. Janez Drobnič .Eešeto PRAVICA VEDETI (nadaljevanje) Iščite in boste našli - trkajte in se vam bo odprlo. Zgodilo se vam bo po vaši veri. Po objavi prvega dela zapisa in napovedi nadaljevanja zgodbe, je reševanje nekaterih problemov steklo hitreje, tako da ni potrebe po njihovem razglabljanju. Potrebno pa je ugotoviti, daje nezakonito in nepošteno delovanje v oblastnih službah družbe, kot je bilo doslej prikazano, dober zgled za zgrešeno ravnanje v poslovanju ostalih dejavnikov v družbi. Tu najbolj izstopa pojav privatizacije družbenega premoženja, ki še traja in je večina upravičencev do svojega deleža odpravljena z drobižem, masa premoženja pa ostaja v lasti posameznikov. Vsakodnevno nas obveščajo o nebrzdani gospodarski kriminaliteti, pogosto povezani z ljudmi v javnih službah. Primer navedbe raziskovalnega novinarja: "...naši roparski baroni ob poslovanju z naivnim prebivalstvom spretno pobirajo denar, ki gre v milijarde. To je za Slovenijo nekaj najslabšega, kar se nam je moglo pripetiti...". Posebno boleče so to občutili tisti, ki so kot "tehnološki presežek" pristali na borzi dela. To je vseslovenski pojav in ni Ribniška dolina nobena izjema. V neki zadevi celo prednjači. Utemeljen sum, da smo nekje ogoljufani, izigrani, za nekaj prikrajšani, je povsod tam, kjer v kakšni za nas pomembni zadevi ne dobimo jasnega odgovora na jasno zastavljeno vprašanje, čeprav imamo pravico vedeti. Seveda pa se skuša nadležnega radovedneža čim prej kakorkoli utišati. Na nekaterih položajih je še vedno preveč ljudi, ki so prava nadloga za družbo. Bilo bi zelo koristno, da se premestijo na borzo dela. Kam plovemo? Živimo v obdobju materialne blaginje, svobode, demokracije, zadostne splošne izobrazbe, vrhunske informatike in drugih ugodnosti, kar omogoča najvišjo kvaliteto življenja v dosedanji zgodovini naroda. A nam se dogaja ravno obratno. Goltamo velike količine zdravil zoper depresijo, smo vodilni v Evropi po številu samomorov, pri kajenju so naši mladostniki na četrtem mestu in so v vedno večjih stiskah. Po rodnosti smo povsem na dnu, pri maloštevilnih družinah pa je vse več ločitev. In domislica o potrošniški naravnanosti: "kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, pogosto z denarjem, ki ga še nimamo, da bi se s temi stvarmi in navideznimi užitki postavljali pred znanci, ki jih ne maramo, pa čeprav v to vložimo vso svojo energijo". Mnogo preveč časa preživimo ob elektronskih zaslonih in v potovalni mrzlici. Ni nam več mar, kako se imamo, pač pa koliko imamo, in kriza vrednot se vse bolj poglablja. Zakaj tako? Odgovor na to najdemo lahko tudi v knjigi našega največjega mednarodno priznanega poznavalca človeka, drAntona Trstenjaka (1906-1996), ki jo je kot zadnjo izmed nad 80 poljudnoznanstvenih del spisal leta 1995 pod naslovom "Slovenska poštenost". V njej ugotavlja, da smo doslej preživeli med večjimi narodi zlasti zaradi posebnih vrlin, kot so marljivost, bistrost, ter zlasti poštenost, ki je naša posebnost v družbi evropskih narodov, saj nimajo v drugih jezikih niti ustrezne besede za ta pojem, ki je mnogo več kot pravičnost. Danes je naša poštenost skoraj izumrla, je pa za nas usodna, saj s poštenostjo živi in propade slovenstvo. Upanje pa je v značaju naroda, ki je v njegovi podzavesti, pa tudi mnogi tuji analitiki imajo F^ISIVIÄ še pozitivno mnenje o nas. Se leta 1991 je tržaški "II picolo" zapisal: "...to je nenavaden narod, bolj trmast od nemškega, skrivnostnejši od Fincev, ponosnejši od Madžarov in natančnejši od Švicarjev..." V petindvajsetih poglavjih knjige podrobno razčlenjuje vrednoto in pomen poštenosti. Ko po enajstih letih ponovno prebiram to knjigo, vidim v njej mnogo večjo vrednost kot takrat, saj sem medtem ob lastnem primeru spremljal razpadanje etičnih vrednot v naši družbi. Menim, da bi bilo to knjigo vredno prebrati še pred njegovo najbolj popularno knjigo "Človek v ravnotežju", ki je leta I959 v 84.000 izvodih vstopila v naše domove in je tudi meni znatno pripomogla k ozaveščanju (ponatis 2007). Brezbrižnost je tista, pohlevnost, strah, občutek nemoči, naša neodgovornost, otopelost in lagodnost, ki nam razkraja temeljne vrednote življenja Vse to in še kaj se je vsidralo v nas v sto letih razpadanja enih in vzpostavljanja novih družbenih sistemov, v dveh svetovnih vojnah, v gospodarskih in drugih krizah, tehnološki, komunistični, seksualni in komunikacijski revoluciji. To je oblikovalo naš novi značaj, ki se kot izvirni greh prenaša iz roda v rod. Saj po domnevi, da otrok pridobi 90 % svojega značaja že do svojega šestega leta starosti od največkrat nezrelih staršev in danega okolja, ne more biti drugačen. Tudi obvezno šolanje še nima v svojem programu pouka, kako do ustrezne kvalitete življenja. Odgovornost je tista ki je napeljala Trstenjaka, da je napisal knjigo o poštenosti, kot to navaja v 22. poglavju. Pa tudi jaz bi imel slabo vest, če bi se umaknil v molk po desetletju spoznavanja stanja v naši družbi in opazovanja negativnih posledic. Ne smemo se zanašati na odgovornost "tistih tam zgoraj, ki so plačani za to". Tisti so zelo izpostavljeni pokvarjenosti. Spomnimo se besed sedanjega premiera Janeza Janše, ki je na mitingu ob prihodu iz zapora dejal: "Ko bomo mi prišli na oblast, bomo postali prav takšni, kot so sedanji, če nas ne boste nadzorovali." Torej jaz, ti, on, vsak ob svoji priložnosti smo dolžni ukrepati. Ali kot je to ubesedil naš pesnik v takratnih krepostnih časih: "Ne le, kar veleva mu stan, kar more, to možje storiti dolžan." Pred nami so ene in nato še druge volitve. Bomo zmogli odgovorno izbrati prave ljudi na prava mesta ali se nam bodo na položaje odločanja vrinili ljudje, ki ne premorejo zadostnega poštenja? Odpira se upanje. Vedno več je društev in posameznikov, ki delujejo na raznih področjih družbenih sprememb. Vedno več je ljudi, ki zavzemajo spoštljivo držo do samega sebe in vedno močnejša so duhovna gibanja. V našem prostoru, zlasti v tistem, ki je nekoliko odmaknjen od utripa današnjega burnega življenja, je še dovolj poštenosti - ljudi, ki živijo po svoji vesti, in ne iščejo dokazovanja svoje pravičnosti v zamotanih paragrafih, ki se dnevno spreminjajo. Naše življenje je v svojem bistvu reševanje problemov. To pa lahko počnemo z optimizmom in sproščeno ali pa se prepustimo malodušju, zagrenjenosti in obupu. Za kar se bomo odločili, tako se nam bo zgodilo po naši veri. Sto izgovorov bomo lahko našli za svojo brezbrižnost in nečedna dejanja, a nobenega opravičila, ko nas bodo mladi spraševali: "Bil si zraven ob razkrajanju vrednot naših prednikov. Kako si opravil in še opravljaš svoje poslanstvo?" Danilo Šilc ODGOVOR NA ČLANEK SPREMEMBE V ŠOLSTVU, REŠETO, 28. 9. 2007 Jože Tanko pravi, da so vzrok za katastrofalno slabe dosežke naših učencev v mednarodnih merilih (TIMMS, PISA) v "šolskem sistemu, v pristopih, v organizaciji, didaktiki in vsebinah, skratka v vsem tistem, kar učencem od zunaj dodajamo v vzgojno-izobraževalnem sistemu." Učencem lahko od zunaj dodajate to, kar ste našteli, pa še mnogo več. A če v sebi ne bodo čutili, da je znanje vrednota in da ima njihovo šolanje smisel, jim nobena didaktika ne bo pomagala. Vprašanje je, kako motivirati učence (in tudi starše). Okolje, v katerem živijo, stvarnost, ki jo sooblikujete tudi vi kot državni poslanec, jim to motivacijo vedno znova postavlja pod vprašaj. Menim, da je delo večine učiteljic in učiteljev v naših šolah strokovno napredno in požrtvovalno. A če imamo pred seboj mlade z že izkrivljenimi vrednotami, moramo vložiti veliko truda, da jim prikažemo znanje kot vrednoto, predvsem z zgledi iz okolja. Jože Tanko pravi: "Ministrstvo za šolstvo je po obširnih razpravah in predstavitvah pripravilo nekaj popravkov Zakona o osnovni šoli (ZOsn) in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Gre za popravke, ki so bili predhodno večkrat predstavljeni na srečanjih ravnateljev, sindikatom, interesnim skupinam..." Učitelji smo imeli en teden časa, da pripravimo pripombe. Prošnjo, da bi razpravo podaljšali z enega tedna na 14 dni, pa ste zavrnili. Se spomnite, kdaj smo imeli teden časa za pripombe? JULIJA, med dopusti! Se vam zdi to obširno in večkrat? Pa tisto, da so številnim popravkom nasprotovali vsi tisti, ki v šolstvu kaj pomenijo, ste pozabili? Jože Tanko pravi: "Ena od možnih izboljšav šolskega sistema so zasebne šole. V vseh državah Evropske unije so zasebne šole pomemben del splošnega izobraževanja, ponekod je njihov delež tudi do 1/3." Natančno morate povedati, kaj razumete pod sintagmo "zasebne šole". Obstajajo namreč: "1. šole z zasebnim financiranjem in javno nepriznanim programom, 2. šole z zasebnim financiranjem in z javno priznanim programom ter 3. šole z javnim sofinanciranjem (koncesije itd.) in javno priznanim programom. Prave zasebne šole predstavljata prvi dve obliki in sta sami po sebi neproblematični, zadnja pa sodi na področje javno-zasebnega ..., pri tretji obliki govorimo o šolah, katerih ustanovitelj je država ali občina, ki pa del dohodkov dobijo na trgu ..." (dr. Ivan Svetlik). Prva in druga oblika staršem in otrokom ponujata uresničevanje določenih izobraževalnih in vzgojnih interesov, če to želijo, a za njihov denar. Če pa kot izboljšavo mislite na 3. obliko, pa morate priznati, da je dolžnost vsake države, da najprej poskrbi za javno šolstvo, šele potem za zasebno. Vsi davkoplačevalci pač ne moremo plačevati 'posebnih" želja in interesov posameznih skupin. Če upoštevamo tako razdelitev zasebnih šol, je tudi delež Rešeto 81 <>■-■*>■«■ ioni "do 1/3" vprašljiv. Jože Tanko pravi: "Prav nikjer se ne obremenjujejo, kdo je njihov ustanovitelj (zasebnih šol, op. Liljana Kranjc Tekavec), nikjer niso zatoženi z ideološkimi predsodki." Še enkrat: nikakršnih težav ni pri 1. in 2. obliki. IH Toda pri 3. obliki je najbolj sporno to, da predlagate 100 % financiranje, čeprav gre za zasebno-javno obliko. Vaš kolega Grims pravi, da ste želeli izenačiti status šol, ker so sedaj ene financirane 85 %, ene pa 100 %. V EU se delež državnega denarja giblje okrog 90 %. Zakaj torej ne znižati vsem na 85 % ali 90 %? Nobenega razloga ni, da bi bile te šole v primerjavi z javnimi na boljšem. Največji interes za ustanavljanje šol ima katoliška Cerkev. Po popravku, ki ga predlagate, bodo imele te šole 3 financerje: državo, Cerkev in prispevke staršev (šolnin ne bo, pravite). Ne gre za ideološke predsodke, ampak za to, da želite najbolj zainteresiranemu ustanovitelju (Cerkvi) omogočiti privilegiran položaj z denarjem vseh davkoplačevalcev. Javne šole pa bodo obsojene na životarjenje oz. propad. Jože Tanko pravi: "Hvala bogu pa so sedaj razmere take, da se lahko kritična misel tudi javno izreče in da se lahko z njo tudi javno sooči." Brez komentarja. Jože Tanko pravi: "Prav rezultat takih soočenj so tudi nekateri popravki, ki jih je pripravila parlamentarna koalicija in ki smo jih v oba zakona vnesli na odboru za šolstvo in s tem dopolnili osnovno vladno besedilo." Ne vem, zakaj se sprenevedate. Zavrnili ste resne predloge strokovnjakov, učiteljev, dijakov, SVIZ-a. Nobenega amandmaja opozicije niste vnesli v popravke, odpravili ste le predlog glavarine v osnovnih šolah. Prav smešno je, kako ste ignorirali utemeljene, strokovne pobude. Bila sem v državnem zboru in videla, kako to poteka. Jože Tanko pravi: "Čudimo pa se, da kljub temu, da so bili Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) in druga združenja pravočasno seznanjeni z vsebino amandmajev koalicije - ti so bili tudi sprejeti na odboru za šolstvo, tudi po tej seji SVIZ-a vztraja z zbiranjem podpisov po šolah na osnovi trditev, ki ne držijo." Kar čudite se, zbranih je že več kot 60.000 podpisov! Se vam tudi to zdi tako zanemarljivo, da jih boste ignorirali? SVIZ ve, kaj dela, in to na osnovi trditev, ki držijo, pa če Grims še tako manipulira (njegova izjava, da so to dejansko podpisi v podporo odboru za šolstvo...). In ne pozabite: SVIZ je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Jože Tanko pravi:" Verjetno se ustvarja podlaga za t. i. nestrinjanje učiteljev, s čimer bi se utemeljevalo razloge za referendum." Nestrinjanja učiteljev z aktualno šolsko politiko je veliko, tako da so te spremembe zakonov samo še en kamenček v razvrednotenju našega poklica in dela. Smo visoko izobraženi intelektualci, opravljamo poklic, v katerega vlagamo srce in znanje. Vedno več zahtevate od nas, po drugi strani pa nam hočete vzeti že pridobljene pravice. Kam pa naj to pelje, če ne v nestrinjanje? In referendum je seveda demokratična oblika izražanja mnenj. Jože Tanko pravi: "Kljub vsemu pa upam, da bo postopno uvajanje sprememb prineslo zaželene pozitivne učinke, ki bodo v korist državi in državl- janov, in upam, da bodo potem končno zadovoljni tudi ideologi." Torej gre spet za to, katera politika bo zmagala! Mislite, da je več kot 60.000 podpisov ideološko obarvanih? Če tako razumete prepričanja podpisnikov, da to, kar se zdaj dela s šolstvom, ni v korist državi in državljanov, si zapirate oči pred resnico. Ne zanimajo nas nobeni ideologi, ministri ali predsedniki odborov, ampak predvsem kvalitetno javno šolstvo, ki se bo še naprej razvijalo ter napredovalo, SVIZ nikoli ni nasprotoval zasebnim šolam, ki ne ogrožajo javnega šolstva, ampak pomenijo zdravo, netekmovalno konkurenco in možnost za tiste, ki si želijo nekaj drugega, drugačnega. Ko pa ustvarjate pogoje, v katerih bodo zasebne šole privilegirane, pa ne smemo biti tiho. In za konec: škoda, da vas ni med podpisniki. Prav zanimivo ste uporabili besede: "menda 13" (poslancev, ki podpirajo SVIZ-ovo akcijo) in "kar 77" (poslancev, ki ne podpirajo akcije). Kar več kot 60.000 zbranih podpisov je menda dovolj za alarm, da nekaj ni v redu, kajne? Sprašujem pa se, s kom. Liljana Kranjc Tekavec, profesorica, ORTNEK NEKAJ MISLI O NAŠIH POGREBIH Kar nekaj časa me že razjeda misel, da bi bilo potrebno nekaj napisati o naših pogrebih. Spoštovanje do mrtvih je bilo v zgodovini vedno zelo veliko. Do kamor sega arheologov kramp, vidimo, kako so ljudje s spoštovanjem in pieteto pokopavali svoje mrtve. Kristjani, ki verujemo v posmrtno življenje, pa smo pokopavanje mrtvih prišteli celo med telesna dela usmiljenja. Pokopališča so za vernega človeka božje njive, kjer mrtvi čakajo vstajenja, in zato so bila pokopališča kraj, kamor ni smela stopiti vojakova noga, kaj šele da bi se na pokopališčih nedostojno obnašali. Ljudstvo Vandalov, ki je prvo skrunilo pokopališča, se je v zgodovino vpisalo kot ljudstvo, ki ni imelo pravega odnosa do mrtvih. Tudi danes govorimo o vandalih, ki ne spoštujejo tega svetega kraja. Danes ljudje prihajajo na pogreb zato, da bi izkazali poslednjo čast pokojnemu in da bi bili žalujočim, ki so prizadeti ob smrti svojega bližnjega, s svojo prisotnostjo v tolažbo. Ob naših pogrebih pa se dogaja, da mnogi s svojo prisotnostjo motijo pogrebni obred. Nekajkrat letos sem moral prositi, da se zaprejo cerkvena vrata, ker so tisti, ki so stali zunaj, s svojim glasnim govorjenjem motili obred v cerkvi. Pa tudi ko odhajamo iz cerkve, se moramo velikokrat prerivati med tistimi, ki stojijo zunaj, in tudi takrat ne umolknejo, ampak s svojim obnašanjem kažejo svoj odnos do rajnega in tudi do svojcev. V svoji duhovniški službi sem mnogo pokojnih pospremil na božjo njivo. Tudi kot ministrant pri sv. Križu na ljubljanskih Žalah sem mnogo let ministriral pri pogrebih, toda takšnega obnašanja, kot ga doživljam v Ribnici, nisem doživel. Ne vem, kaj bi rekli npr. lovci, ki dosledno ostajajo zunaj in motijo cerkveni pogreb, če bi jaz med njihovim govorom in obredom (streljanjem) odšel od groba ali pa začel klepetati s kakšnim znancem. Verjetno bi se vsi zgražali. Nihče pa se ne zgraža, ko ti ljudje, ki prej motijo cerkveni obred, potem govorijo, da bo pokojni vedno ostal Z8 zapisan v njihovih vrstah in kako čutijo in sočustvujejo z žalujočimi. Enak problem je tudi na praznik vseh svetih. Ob 14. uri je sv. maša in nato blagoslov pokopališča ter molitve za rajne. Pokopališče je takrat tako polno, da se komaj prebijemo do križa. In tudi tu klepetanje, kot da smo na sejmu in ne da smo prišli k molitvam. Zato ne razumem tistih, ki jim molitev nič ne pomeni, zakaj pridejo ravno v tistem času, ko pa imajo na razpolago ves dan. Mnogih vrednot danes več ne upoštevamo. Imejmo vsaj spoštovanje do rajnih, do naših korenin, da se tudi mi ne bomo vpisali v zgodovino kot tisti, ki jim ta kraj, četudi mu ne bomo ušli, nič ne pomeni. Mag. Anton Berčan, župnik in dekan Pornocerkev Nedavno sem lahko v tisku prebral naslov "Pornocerkev" in vsebino: 'Tako se nam je zgodilo, da smo danes po logiki "normalnega" kapitalizma in v "skromnem" prizadevanju ustvarili nekaj več denarčkov za dobre namene prek "cerkvenega" podjetja T-2, enega največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Sodelavec Družine pater Branko toži, da slovenska Cerkev podpira razvrat." Cerkev pa sicer druge uči:" Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečavanje pornografskih materialov." Cerkvena T-2 pa že več kot dve leti v Sloveniji razpečava največ poceni plačljivih pornografskih programov. Ali je to "zdrava katoliška pomladna" javna morala? Mar ni to hipokrizija ? Franc Mihič, Ribnica JAVNO OPRAVIČILO Olga Zajc iz Jurjeviče se javno opravičujem za neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper Ano Peterlin iz Žlebiča. Upokojenci! Vabimo vas na veselo MARTINOVANJE V METLIKO. Odhod bo v petek, 9. novembra ob 14. uri izpred centra Ideal v Ribnici. Cena kosila, degustacije vina in belokranjske pogače, dobre glasbe in prevoza je 20 evrov. Prijave sprejemamo do 5. novembra. Ob prijavi bo potrebno poravnati tudi stroške. Vljudno vabljeni! PRIJAVE NA TEL: 8361 277 ALI 031/ 792 694 Obveščamo vas, da gremo na Andrejev sejem v Sorico v soboto, 1. decembra. Odhod bo ob 7. uri izpred centra Ideal. Rešeto NALOGA ZA MOJSTRE: SVEŽE VLEČENO TESTO Med jesenskimi dobrotami kuharskega tečaja tudi polhi in pečena zelenjava BILI SMO NA OBISKU... (in v štafeti odtekli za 2. mesto!) Sami hobi mojstri, ljubitelji kuhanja, so se zbrali v Inlesovi menzi, da bi po spomladanskem uspešnem kuharskem tečaju izvedli še jesenskega. Avgust Miklošič in 30 pomagačev, večina iz Društva podeželskih žena, so pripravili "še en krasen kulinarični dogodek, o katerem bodo po Ribnici spet govorili, kako jim je žal, da niso prišli", je hudomušno dodal Miklošič. Tokrat je bil on zadolžen za pripravo polhov, jesenske dobrote, ki so jo Ribničani letos, tako kot drugod po Sloveniji, po Veliki gori nalovili več kot v izobilju. Slišali smo, da se je nekaterim številka povzpela na stotine. K sreči jih toliko ni moralo smrt storiti, da so prišli v Miklošičevo posodo, kjer jih je spekel na povsem preprost način: v posodo je dal svinjsko mast, na njej prepražil čebulo, nato dodal polhe ter jih pokrite na srednji vročini dušil ca. 45 minut. Na koncu kuhanja je dodal del belega vina. Hobi kuhar se seveda zaveda, da mnogi polhov niti povohati ne želijo, zato je pod točko 2 pripravil popečeno polento na Avguštinov način. Predstavljena je bila v dveh variantah: prelita z Jurčkovo omako ali pa postavljena na solatno posteljico, kamor so bili dodani še popečeni puranji zrezki, krožnik pa okrašen še z gratinirani-mi jajčevci, papriko in vse skupaj potreseno z naribanim sirom. Pečeno zelenjavo, ki so lahko tudi bučke, se solimo že pečeno, da je ne presolimo. Na seznamu jedi je bila tudi priprava pečene paprike, polnjene s skuto. Miklošiči so že doma na električnem žaru popekli olupljeno rdečo papriko, "ker v pečici pri večji vročini hitro nastane ajvar". Potem jih naložimo na pladenj, vsako zarežemo po sredini ter napolnimo s skutinim namazom z jajci ali pa v skuto dodamo čemaž, ki ga še lahko dobite pri g. Avguštinu. Nadevane paprike nato prelijemo s sladko ali kislo smetano ter 5 minut popečemo v pečici, da smetana zakrkne. In to je to. Predsednica DPŽ Marinka Vesel je pripravljala solatno prilogo iz riža in tunine ter jesensko rola-do iz puranjega mesa. Slednja je lahko zelo hitro pripravljena, sploh ker lahko nadev pripravimo že poprej. Popečemo mleto puranje meso, dodamo narezano papriko, por ali še kako nam ljubo zelenjavo in začimbe, malo kisle smetane in jajce. Maso damo v listnato ali vlečeno testo ter ca. 20 min pečemo v pečici. Če smo slučajno pri navajanju sestavin tu kaj pozabili pripisati, čeprav smo tako močno navijali ušesa kot vsi ostali udeleženci, nas ne krivite. Pravi kuharje le tisti, ki se mu navrže le kup osnovnih sestavin in recept, potem pa on sam ustvarja in kombinira. Domišljiji dajte prosto pot! Malo manj pa jo je lahko pri pripravi vlečenega testa, za kar so mojstri naši nekdanji rojaki z juga. Ružiča Dordevska je pristala, da bo pokazala zapleten postopek, ki neizkušenim vzame veliko časa, požre pa na začetku kar nekaj živcev. "Zame je testo živo," je dejala in tudi, "da ni kake posebne recepture, le redno je treba delati." In enkrat bo že uspelo, čeprav mlajše gospodične na kako dobro pecivo iz vlečenega testa raje pridejo kako nadstropje nižje, k mami ali tašči, kjer so tega dela roke veliko bolje vajene. Pomaga pa nam trik: vlečeno testo razdelite kar z rokami na kupčke, vsakega po malem razvaljajte, potem pa valjajte po 3 skupaj, da bo testo rahlejše. Dordevska je pripravila prvi nadev iz pora, drugega pa iz bučk. Narezanemu poru je dodala le čebulo in olje, bučkam pa še skuto, kislo smetano, malo soli in olja. Nadev je nato z rokami položila po testu in testo zavila z obeh strani (bolj rahlo, da je hitreje pečeno), potem zložila skupaj še oba konca in za prenos na pekač ni bilo potrebnega nobenega pomagača. Njeno mojstrstvo je pritegnilo pozornost večine kuharic, ki jim je bil podan marsikateri nasvet iz prve roke. Polno obložena miza in kup novih receptov, domač jabolčni sok in Orehovec pa so bili slastni rezultat tistega oktobrskega večera. Boste tudi tokrat obžalovali, da niste bili zraven? Kuharje spremljala ALENKA PAHUUE V lanskem šolskem letu sem s svojimi učenci začela sodelovati z dvojezično Ljudsko šolo v Bekštanju na avstrijskem Koroškem. To je manjša šola, primerljiva z našima podružnicama v Sušju in Dolenji vasi. Najprej smo si dopisovali, letos pa smo si začeli pošiljati ljudske pripovedke, ki so značilne za naše in njihove kraje. Dopisovanje poteka v slovenskem jeziku. Delegacija koroških učiteljic nas je letos marca tudi obiskala in smo vezi še nadgradili. Na povabilo Ljudske šole so se učenci 5. razreda devetletke 12. oktobra udeležili njihovega šolskega prvenstva v krosu. Na tekmovanju je poleg naše sodelovalo še 22 koroških šol iz okrožja Beljak. Naši učenci so se zelo izkazali in so dosegli odlične rezultate v teku na 1200 metrov. Med deklicami se je najbolje uvrstila Kaja Lovšin na 2. mesto, med dečki pa Klemen Peterlin na 4. mesto. 31 ekip se je pomerilo tudi v štafeti 6x50 metrov. Naši učenci so bili izvrstni, saj so dosegli 2. mesto. Domov smo se vrnili zelo zadovoljni, saj smo prinesli medaljo in pokal. V svojem imenu in v imenu OŠ dr. Franceta Prešerna bi se rada zahvalila Branku Dejaku, kije prispeval darilo - Ribničana. Anica Tanko, učiteljica O polhu Kaj rjačeš pouhe, nas budo Bruslčan' rajšil' stu-lajtne morije, al' buomo podluožn' željan' bratovščin' ostal'? Vajš kaj, bouhačka, taku naj buo kukr do zdaj, pa amen. »AJVJL MZ nJL <■<> i rxj i*«xi 0 Piše DarinkaSuuevič 1. NOVEMBER, DAN SPOMINA NA MRTVE KSmrt je le postaja na poti naše duše k popolnemu življenju. Ko spoznamo, kaj življenje v resnici je, smrt ni več grozna realnost. Življenje se nadaljuje, vendar sami odločamo, kako. V daljni preteklosti, še v poganskih dobi, je bil to čas okoli zimskega sončnega obrata, ko naj bi se v dolgih nočeh duše umrlih vračale na svet. člani moških družb so jih poosebljali našemljeni. Krščanstvo je spremenilo pogansko animistično gledanje s prikazovanjem umrlih kot duše v vicah, ki se morajo očistiti grehov pred odhodom v nebesa. Pri tem jim pomaga molitev živih. Tudi obredno pecivo je še iz predkrščanskih časov. Vzhodna Cerkev je praznovala spomin na vse svete mučence, in sicer spomladi. To je vplivalo na Rim, da so tudi uvedli praznik vseh mučencev v mesecu maju. Ta je v 8. st. postal praznik vseh svetih pod papežem Gregorjem III. Papež Gregor IV. je v 9. st. praznik preložil na 1. november. Cerkev je praznik vseh svetih uvedla zato, ker je bilo število svetnikov tako veliko, da se vseh ni bilo mogoče spominjati pri bogoslužju. Spominjamo se tudi vseh tistih, ki so s svojimi dejanji storili veliko dobrega, a je to mnogokrat prikrito in neopazno. Le redko katera duša umrlega gre v nebesa, še prej mora v vice, da odloži vse grehe in prestopi v nebesa. Za pekel se odločajo s svojim delovanjem že na Zemlji. (Povzeto po Damjanu Ovscu.) Pogosto slišimo vprašanja: Kdo sem? Od kod prihajam? Kam grem? Odgovori niso enostavni niti enotni, četudi jih iščemo v filozofiji, religiji ali kje drugje. Še vedno so prekrita s tančico skrivnosti. Pa vendar se marsikdo zaveda, da življenje niso le leta med rojstvom in smrtjo. Po drugi strani smo v materialističnem obdobju, ko za vse želimo natančne in jasne dokaze, ki jih lahko izkusimo le s petimi čutili in dojamemo z intelek-tom. Človek pa ni le to materialno, fizično telo, saj čuti, sočustvuje, ljubi, sovraži...pa morda tega sploh ne pokaže, ne vidi se mu vedno navzven. Človek je mnogo več kot samo to telo. Poganja ga življenjska energija, ki so jo nekoč zaznavali s posebnimi, ti. duhovnimi čutili. Način življenja in oddaljevanje od narave so jih prekrili s patino in zaprli. Danes so se tudi tu začele spremembe, saj so iznašli aparature, ki posnamejo druge, očem nevidne razsežnosti človekovega telesa, npr. auro. Poleg tega že nekaj časa spremljajo, opazujejo in proučujejo ljudi z obsmrtnimi izkušnjami. Tako vse več ljudi verjame v resničnost življenjskih spoznanj ljudi iz manj materialistično naravnanih dežel, kjer je smrt le postaja v življenju 30 Fižol ribničan predstavljen v Arcevii Na povabilo župana pobratenega italijanskega mesta Arcevia, Silvia Purgatorija, so se štirje člani VETD Hrovača, skupaj z delegacijo naše občine, ki jo je vodil g. podžupan Vinko Levstek, v času od 28. do 30. septembra udeležili njihove tradicionalne jesenske prireditve "Praznika grozdja", že 54. po vrsti. Župan Purgatori je reden obiskovalec ribniškega semnja. Ob letošnjem obisku je bil ob stojnici VETD Hrovača navdušen nad njihovim prikazom priprave starih fižolovih jedi in do povabila na Praznik grozdja v občini Arcevia ni bilo daleč. Menil je namreč, da so tako prikaz kot same jedi mestu Arcevia, ki ima sicer okoli 5.300 prebivalcev, veliko tradicijo. Traja tri dni, v tem času pase napolni z obiskovalci iz sosednjih krajev do zadnjega kotička. Vse je podrejeno praznovanju, celo mesto je en sam kmečki praznik. Posamezne "krajevne skupnosti" (teh je sedem) zasedejo določene dele mesta, meščani jim brezplačno odstopijo garaže, vrtove..., praktično na vsakem prostem vogalu ulice ponujajo dobrote raznoraznih jedi in točijo odlična vina. Kot so nam pojasnili, je to prikaz značilnih jedi za posamezen kraj oz. so pripravljene na način, po katerem je kraj poznan. Kar tekmujejo med seboj, kdo se bo bolj potrudil. Na glavnem trgu mesta pa se od zgodnjega popoldneva in pozno v noč odvijajo različne spremljajoče prireditve, od iger, tekmovanj, koncertov znanih pevcev, gledaliških predstav v znamenitem mestnem gledališču... Vrhunec dogajanja je v nedeljo popoldne. Takrat se odvija tradicionalna parada alegoričnih vozil. Vsa vozila so narejena in prilagojena (bolj ali manj posrečeno) neki temi, ki jo določijo že vnaprej. Tekmovalnost med posameznimi kraji občine pride tu do vrhunca, saj izmed teh vozil strokovna komisija izbere zmagovalca, ki je potem eno leto ponosen lastnik velikega pokala. Posebno čast so izkazali tudi gostujoči delegaciji iz Ribnice, našega podžupana Vinka Levstka pa so celo povabili na enega teh vozil, kar je med množico obiskovalcev sprožilo prisrčen aplavz. V spremstvu g. Purgatorija in ostalih gostov je potem množici delil vrečice z grozdjem, kar je tudi ena od tradicionalnih oblik komunikacije župana z občani, ko ga ti ne kritizirajo preveč. Pozdravi ribniškega podžupana Vinka Levstka na enem od SPREMLJAJOČIH VOZIL V PARADI Ivan Prelesnik skupaj z županom Purgatoruem na naši stojnici zelo zanimiva stvar in da ustrezajo konceptu njihove prireditve. Naslednji dan po prihodu v Arcevio smo si po predhodnih dogovorih uredili prostor, ki so nam ga odredili. Tu so bile razstavljene fižolove jedi in tu so mimoidoči, ko se je prireditev začela, lahko te jedi tudi pokusili. Zanimanja ni bilo malo, že sama oblačila članov in članic VETD Hrovača so pritegnila pozornost obiskovalcev, prav tako fižolove dobrote, od fižolove solate do štrukljev in ostalega fižolovega peciva, pa tudi člani VETD so se izkazali s svojo prilagodljivostjo in iznajdljivostjo v raznih situacijah. Kljub jezikovni oviri ni bilo nobenih težav. Vsi gostje so odšli zadovoljni od stojnice in mogoče tudi z malo boljšim poznavanjem naše Slovenije. Potrebno je pripomniti, da je področje Arcevie poznano predvsem po žitaricah in posredno po testeninah, zato so fižolove jedi vzbujale toliko večje zanimanje. Vsakoletni praznik grozdja ima v občini in samem Da pa bi bil naš "Ribnčan po cajlm svajt znan", smo v Arcevii pustili še nekaj vrečic rdečeličnega možica - fižolčka ribn'čana, kolikšen pa bo pridelek v pobratenem mestu, pa prepustimo drugemu letu. Zalka Gorše Foto: Jože Kirn .Rešeto SREČANJE OB 50. OBLETNICI KONČANJA NIŽJE GIMNAZIJE V RIBNICI Maja je minilo 50 let, kar smo polni načrtov končali takratno Nižjo gimnazijo v Ribnici in 20. septembra smo pripravili srečanje takratnih učencev. Organizacijski odbor srečanja je imel kar veliko dela, daje zbral vse naslove tedanjih gimnazijcev, saj smo se nazadnje dobili pred 20 leti. Pri tem nam je pomagal gospod ravnatejj France Ivanec, ki je v lepo urejenem arhivu zelo hitro našel podatke v dnevnikih obeh razredov iz šolskega leta 1956/57. Pri iskanju naslovov smo ugotovili, da smo se razkropili po vsem svetu: od Kanade, Avstralije, Nemčije, življenjska pot pa nas je peljala tudi širom po Sloveniji. Še posebej pa smo bili veseli, ko smo medse lahko povabili našo razredničarko gospo Dragico Drobnič, ki se je pridružila našemu panju na zbirnem mestu pred osnovno šolo, saj se z nekaterimi nismo videli 50 let. Želeli smo, da bi srečanje imelo res spominski značaj, zato smo najprej obiskali današnjo osnovno šolo. Ravnatelj, gospod Ivanec, nam je pokazal naš razred, knjižnico in kemijski laboratorij, ki je bil ne dolgo tega vključen v izobraževanje današnjih učencev. Ob našemu obisku smo videli gospo Jagodo, ki je kot skrbnica še posebno ponosna na to pridobitev. Sledil je ogled enega najlepših športnih centrov v Sloveniji, ki ga uporablja tudi osnovna šola. V mislih smo primerjali svoje pogoje za telovadbo z današnjimi, in bili veseli, da imajo naši nasledniki tako lepe možnosti, ki jih nudi današnji Center. Srečanje smo nadaljevali z ogledom Škrabčeve domačije, kjer so bili tudi nekateri Ribničani prvič. Sklenili smo, da se odslej dobimo vsako leto. Dobremu vzdušju je prispevalo tudi lepo vreme, ki smo ga pravočasno naročili. FRANC ŠILC Jelendolske žrtve V Hrovači je bila 14. oktobra spominska maša za vse, ki so bili leta 1943 pobiti v Jelendolu, Bavdlah in Grčaricah. Po maši je dekan Anton Berčan, ob sodelovanju župnika iz Dolenje vasi Branka Potočnika in Franca Levstika, blagoslovil spominske plošče. Sledil je krajši kulturni program, pri katerem so sodelovali: župnijski pevski zbor, Jože Lampe, Anton Drobnič in Anica Benčina. Načrt za ureditev vojaškega pokopališča je nastal takoj po osamosvojitvi Slovenije. Ker pa ni bilo dovolj finančnih sredstev, so najprej postavili spomenik, ostalo ureditev pa preložili na poznejši čas. Tistega dne smo prišli, da počastimo spomin na vse, ki so v letih druge svetovne vojne umrli nasilne smrti samo zato, ker niso soglašali z idejami tiste stranke, ki si je prisvojila oblast. .Rešem Tam so pokopani možje in žene, ki so jih zvezane na rokah in nogah, ne da bi jim dovolili, da se branijo, postrelili v Jelendolu, Grčaricah in Bavdlah. To so bili pripadniki vaških stražarjev, ujetnikov iz Turjaka, Grčaric, Notranjske. Bili so v ribniških zaporih v vojašnici, od koder so jih odpeljali v Jelendol in jih v noči na 23. oktober postrelili. Pobitih je bilo 119 ujetnikov . Iz ene jame se je rešil Alojz Zupančič in kot živa priča prisostvoval pri izkopavanju leta 1944. Ko so jih izkopali, so jih položili v 104 krste, v 15 krst so položili po dve trupli. V pogrebnem sprevodu je 14 voz pripeljalo pokojne pred farno cerkev v Ribnici. Ribniška dolina je zavita v črnino in žalost nemo spremljala sprevod. 90 mrtvih so pokopali na omenjenem vojaškem pokopališču, ki so ga prav za to priliko uredili. Ostale so svojci odpeljali na druga pokopališča. Otroci smo z grozo gledali neznansko velike jame, v njih pa krste, zložene druga na drugo . Ta groza je ostala v nas dolgo, dolgo. Vse do danes nismo doumeli, zakaj in kako je bilo mogoče. Čeprav so bili pokopani v blagoslovljeni zemlji, 1. NOVEMBER, DAN SPOMINA NA MRTVE Q posameznika, ko se prične drugačno življenje. Na starem nagrobnem napisu je pisalo: Smrt ni uničenje, ampak spremenjenje. Življenje je energija, ki se nikoli ne izgubi, temveč se spreminja, pretvarja. Tako je tudi s človekom. Ko umre, fizično telo res razpade, ostanejo pa druge kvalitete in lastnosti, ki so se za časa življenja odražale v njegovih mislih, besedah in dejanjih. Vse to je ostalo zapisano in nevidno očem, pri vsakem nekoliko drugače, saj je vsak individuum zase. Pri vseh pa je to duhovna razsežnost različnih kvalitet, je duša. To je knjiga življenja, identiteta posameznika, kjer so naša zavest, napake, slabosti in vse kvalitete. Vse negativnosti dušo bremenijo, vse pozitivno jo osvobaja. Dobro bi bilo, da bi imeli ob koncu življenja več dobrega kot slabega, dušo rešeno vseh slabosti, bremen, zaslepljenosti, odvisnosti...to doseči, naj bi bila naša glavna skrb še za časa življenja, česar ne želimo sebi, naj ne bi storili nobenemu živemu bitju. Večina ljudi se boji smrti, ne želi na to niti pomisliti ali pa trenutno sebe izključuje iz tega, saj je smrt še nekje daleč, je nepoznana tujka. Res je, saj le redki posamezniki vedo že vnaprej, kdaj bodo umrli. Poznala sem osebo, ki je to napovedala za nekaj let vnaprej. Res pa je tudi, da kar nekaj ljudi v zadnjih dnevih čuti prihod drugačnega življenja. Ko se poslavlja od tostranskega življenja, se v kratkem času spomni vseh obdobij od mladosti dalje, pomembnih trenutkov in zna tudi svetovati. Živo se spominjam, ko sem bila še kot otrok priča takemu odhajanju. Vse je bilo običajno, vsakdanjik kot vsi ostali, zaznamovala ga je le spokojna izpoved, iz katere seje širil nenavaden mir, modrost in popolna jasnost povedanega. Tudi otroci smo obnemeli, pozabili na igro in se nismo premaknili. Nismo niti slutili, kaj se dogaja. Ustavilo se je življenje naše stare mame. Ata je ustavil kazalce na stenski uri. Umrla je. Zaprla je vrata zemeljskega življenja in prestopila je na drugo raven bivanja. Darinka Suuevič niso imeli miru. Tako imenovani osvoboditelji so jih umorili še enkrat. Požagali so velik lesen križ, ki je bil na pokopališču, grobove pa zravnali z zemljo. Sedaj živimo v demokratični državi, zato ni več razloga za strah. Če hočemo živeti v miru, moramo izpovedovati resnico in izkazati mrtvim spoštovanje in zahvalo, kot to delajo civilizirani ljudje. Ne gre nam za maščevanje ne za sovraštvo ne za razdvajanje, ampak za spomin na vse, ki so morali dati življenje zaradi zaslepljenosti, sovraštva in maščevanja. Preteklosti ne moremo spremeniti. Poskrbeti pa moramo, da bomo vsi zvedeli in spoznali, kaj se je v preteklosti dogajalo. Le resnica nas bo osvobodila in spravila. Prizadevali si bomo, da bomo to vojaško pokopališče v sodelovanju z občino do kraja dostojno uredili. Anica Benčina 31 irvi ■<><■ nrrxiH cre ii rxjr i i rxj. o Pogled v babičino skrinjo NI c r akupil je lesene ročno izdelane modele, katere je zelo pazil, ker so bili precej dragi. Na police je zložil stojala in lesene modele različnih velikosti in raznih oblik, saj je pri oblikovanju rabil na vrhu okrogle, koničaste ali ravne. Posebej je imel modele za oblikovanje krajcev. Na izbiro so bili tulci iz sivega, črnega, rjavega, temnomodrega in zelenega filca, ki jih je nabavil v tovarni File v Mengšu in pri Šešir v Škofji Loki. Najboljši so bili iz zajčje dlake "zajčjek", ker so bili mehki, lahki in so obdržali formo. Pri delu je rabil deščico za obrezovanje krajev "šnajdbretel" in pripravo za širjenje oglavja. Z vodilom za naravnavanje vrvice "trajbajzel", je zategnil vrvico in določil oglavni rob. Na štedilniku je grel štiri majhne, vendar zelo težke železne likalnike. Pri delu jih je menjaval. Polagal jih je v žerjavico, da jih je razžarel. Vroč ročaj je prijemal z usnjeno prijemalko, ki je imela na notranji strani kovinsko oblogo. Likalnik je polagal preko mokre krpe in s paro obdelal file na "štuli". Polizdelek in izdelek se je z modelom vred sušil na za to pripravljenih obešalnikih. V tistih letih so fantje in možje veliko nosili široke kape s šildom. Tudi te je izdelal iz filca, z ušesniki, ki se jih je dalo zavihat navzgor ob kapi in zavezat na ■ uv sbjF t -X . Tudi mladi fantje so bili pokriti s klobuki. Bratje Gradišar okoli leta 1920 oglavju. Posel in zaslužek sta bila dobra, ker se je takrat pokrivala veliko nosilo. Med bombardiranjem Ribnice je hiša in vse v njej zgorelo. Po vojni je imel oče delavnico v najetih prostorih Bartolove hiše. V času sejma sta oče in vrvar Mate iz Hrovače najela furmana. Robo se je peljalo zloženo v posebnem zaboju s stojali, na katera je oče klobuke in kape razporedil po številkah. Ko je odprl pokrov, je lahko prodajal. Vsi izdelki so bili na ogled, kupec je izbiral med različnimi modeli, potem pa izbral klobuk po svoji meri. V letih po vojni je bilo več popravil kakor naročil za nove klobuke. Zaslužka je bilo vedno manj. V šestdesetih letih se je nošenje klobukov opuščalo. Za zaslužek je bilo celo v mestu težko, saj se je klobučar Pajk iz Ljubljane vozil po vaseh okoli Ribnice in odžiral s popravili in prodajo posel domačemu obrtniku." Jakob Henigman iz Dolenje vasi je povedal: "Klobučar Trampuš je imel po vojni delavnico v Trgu. Pri njem sem dal delat klobuk po meri že prej. Po vojni sem znosil tja premajhne klobuke. Dal jih je na kalup in raztegnil pod paro. Vse je popravil, če se je le še kaj dalo. V času stare Jugoslavije so na sejmih ob žegnanju postavili stojnice. Od drugod so prišli kramarji. Prodajali so kape, baretke in moške klobuke, rokavice, pasove, nogavice, ženske rute, pa še veliko druge drobnarije. Močno široke moške kape iz štofa je šival tudi očetov brat, stric France, ki je bil izučen krojač. Imel je samostojno krojaško obrt. Izdeloval je po naročilu moške obleke, suknje pa tudi sokolske obleke. Delavnico je imel v domači hiši v Dolenji vasi." Henigmanova sestra Francka: "Pri šestnajstih letih sem si kupila klobuk v Ljubljani. Ker je bil narejen s širokimi krajci, sem ga dala popravit h klobučarju v Ribnici. Zmanjšal, prefiksal je krajce. V Gorenji vasi je klobuke izdelovala in popravljala modistka. V hiši je imela eno sobo urejeno kot delavnico." Ivica Gril: "Klobučarska delavnica je bila v Ribnici v hiši, kjer je bila kasneje posojilnica deželne banke. Tam smo naročali fine klobuke iz zajčje dlake po meri. K modistki v Gorenjo vas pa sem malo pred drugo vojno nesla popravit očetov klobuk. Ona ga je razdrla, dala pobarvat in na novo oblikovala. Ko sem bila naprošena za botro, nisem imela nove obleke, vseeno pa sem si v Ljubljani kupila nov klobuk, čeprav je bil zelo drag. Mož Marjan že več kot šestdeset let nosi klobuk picadilli, ki gaje kupil v Ljubljani pri Pajku. Dobro XXV. DEL Piše: Alenka Pakiž ve, da je tam kupovalo veliko ribniških mož, tudi kmečkega stanu." Anica Knol, roj. v Goriči vasi: "Klobučar France Trampuš je imel delavnico najprej v hiši poleg žandarmerije. Pogorela je med drugo vojno. Po vojni je obrt nadaljeval na Trgu v hiši poleg pekarije Vesel. Žena Neža je šivala. Klicali smo jo gospa Klob'öarjeva. Spominjam se tudi modistke v Gorenji vasi. Menda se je pisala Zakrajšek. Po vojni sem k njej nesla popravit klobuk, narejen iz riževe slame. Povečala je krajce z drugačnim materialom, ker ni bilo nikjer več mogoče kupiti riževe slame. Takrat je primanjkovalo blaga in obutve. Ves file, ki je bil pri hiši za klobuke, je moja mati, ki je bila šivilja, porabila za izdelavo copat." Marija Nadler: "Poznala sem družino Trampuš. V Ribnici, poleg Pirkerjeve hiše, so imeli delavnico. Gospa Neža je šivala, zraven pa je gospod France imel na policah še po drugi vojni lesene kalupe in klobuke. Bolj iz veselja kakor za zaslužek je popravljal klobuke, ki so mu jih stare stranke prinašale v popravilo. Pred 45 leti, ko sem si pri gospe dala šivat obleko, sem ga še videla, ko je delal v delavnici." Anka in Fani Mrzeu sta se pokrivali s klobukom. Anka, por. Debeljak, je bila učiteuica, sestra JE KONČALA TRGOVSKO ŠOLO V RIBNICI. N N s m i a Velikih Poljanah so okrog leta 1926 uprizorili dramsko igro Divji lovec. Fotografirani so v kostumih pred osnovno šolo in vaščani gotovo še prepoznate svoje prednike. To je tudi namen starih fotografij - obujanje in ohranjanje spominov na čas, kije vedno neponovljiv. Tole je iz svojega arhiva izbrskal Anton Poljanec iz Žlebiča, zanimiva pa se mu ne zdi zgolj zato, ker je na njej tudi njegov oče, marveč gre za redko videno fotografijo. RIBNICA GOSTILA NAJBOLJŠE EVROPSKE MAŽORETE Slovenke, tudi Ribničanke, so se okitile s tremi medaljami *T* etošnje leto jev Ribnici leto presežkov. Dobili smo sve-.JLmJtovnega prvaka Bojana Cebina, na Ugarju je potekala tekma za svetovni pokal v preskakovanju ovir, imamo državne prvake v duatlonu in triatlonu, plavalci imajo odlične rezultate, prav tako glasbeniki na svojih tekmovanjih. Dogajale so se najrazličnejše odlične prireditve, ki jim ni bilo para. Toda leto se še ni zaključilo in konec septembra je potekalo težko pričakovano 11. evropsko prvenstvo mažoret NBTA-EÜ (National Baton Twirling Assotiation Europe). Evropsko prvenstvo je organiziralo Društvo mažoret in plesalcev Ribnica skupaj s Kulturno-umetniškim društvom Ansambel ljubljanskih mažoret in Kulturno-umetniškim društvom Godba Kočevje Mažoretna sekcija. Odlična organizacija in sodelovanje vseh članov odbora ter mnogih pomočnikov na razno raznih mestih in funkcijah je bila tista čarobna formula, ki je zagotovila uspeh. Seveda ne bi bilo nič brez mladostne zagnanosti, tradicionalne ribniške gostoljubnosti, odprtosti, prijaznosti in domačnosti ter številnih navijačev, ki so ure in ure navijali predvsem za svoje tekmovalce, a vzpodbujali tudi vse ostale. Tu so prednjačili Nizozemci, ki so se vsem vtisnili v spomin kot neumorni in neverjetni navijači tako s ploskanjem, vzkliki, piskanjem in bobnanjem ter kot taki tudi zasluženi osvojili žlahtno nagrado "Naj navijaška skupina EPM 2007". Zares polne tribune, predvsem v soboto in nedeljo, so dokazovale, da je trud poplačan, in organizatorji lahko s ponosom zrejo na EP v Ribnici, ki je potekalo od 28. do 30. septembra. Priprave so bile dolge in naporne, a vse je poplačano. EP se je udeležilo okrog 800 tekmovalk (in tudi par tekmovalcev) iz desetih držav: Belgije, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Italije Nizozemske, Norveške, Švice, Velike Britanije in Slovenije, Poljakinje pa se tekmovanja žal niso mogle udeležiti. V petek zvečer je bila uradna slovesnost odprtja, kjer so se udeleženci EP gledalcem predstavili v mimohodu pod svojo zastavo. Številna je bila skupina Nizozemk in Čehinj, pa tudi soseda Hrvaška je bila dobro zastopana. Na otvoritveni in zaključni slovesnosti se je odvijal tudi kulturni program z glasbenimi in folklornimi nastopi. V imenu sodnikov je zaprisegla mednarodna sodnica Maja Smole iz Kočevja, v imenu tekmovalk pa Ribničanka Eva Gornik. Poželi sta daleč največji aplavz. Spregovorili so župan Občine Ribnica Jože Levstek, kočevski župan Janko Veber, predsednica Društva mažoret in plesalcev Ribnica Tina Jurkovič, predsednica NBTA Slovenija Ivica Knavs in predstavnik NBTA Europe David Creeden. Župan je svoj govor povedal v slovenskem in francoskem jeziku, kjer je med drugim ponosno dejal, da si šteje v čast in da smo Ribničani počaščeni, da smo bili lahko gostitelji. Creeden je bil nad celotnim dogajanjem navdušen: "Ostali mi bodo lepi spomini in občutki. Zagotovo ne samo meni, temveč vsem nastopajočim. Navdušen sem nad deželo in organizacijo. Prepričan sem, da se bo večina še vrnila v to deželo prijaznosti." S pravim občutkom za mažorete in njihova pričakovanja je svoj govor tenkočutno zaključila Ivica Knavs, ki je dejala, da bodo sicer razglašena tudi najvišja mesta, a zmagale so vse. Naslednje leto bo prvenstvo v mestu Brno, od 3. do 5. oktobra 2008. Udeleženci letošnjega EP so nastopili v 50 skupinah; 70 je bilo solistk in 58 duetov. Slovenci smo sodelovali z osmimi posameznicami, petimi dueti in osmimi skupinami. Nastopile so mažorete iz Ljubljane, Kočevja, Sodražice in Ribnice. Dogajanje v petek je bilo sproščeno, sploh po otvoritvi na plesu s Tanjo Žagar, Foxy Teens in Tejo ter ansambloma Zdomarji in Roka Žlindre, sobota in nedelja pa sta bili tekmovalni. Prireditveni prostor se je iz petka v soboto spremenil, mažorete pa so svoje znanje in spretnosti prikazale polni dvorani, predvsem pa desetim sodnikom iz sedmih držav. Kot je povedala glavna sodnica Rita Schrooten, je bila v Sloveniji že večkrat, enkrat ko je bilo v Ljubljani EP in ko je dvakrat v Ljubljani poučevala; prvič pa je v Ribnici. Naloga glavne sodnice je, da vodi sodnike, da se ravnajo po pravilih ter v primeru težkih odločitev sprejme tehnične odločitve. Zagotovo lahko trdimo, da so se v Ribnici zbrale najboljše mažorete Evrope. Nekatere so sicer nastopile na EP prvič, med njimi Bolgarke, ki jih vodi svetovna prvakinja v športni gimnastiki Snejana Ivanova. Domov so odšle prepolne izkušenj, vtisov ter novih idej. Najboljše pa so vendarle pobrale številne medalje. Nizozemke so se domov vrnile s kar 19 medaljami, od tega so zmagale v najzahtevnejših kategorijah, med starejšimi posameznicami in skupinami seniork Parade corps in Exhibition corps pa še v številnih drugih. Vsakič je v dvorani završalo, veselja ni bilo ne konca ne kraja, največje pa ob razglasitvi Exhibition corps senior ter Naj navijačev EPM. Le malo za Nizozemkami so zaostale Hrvatice, ki so zasluženo osvojile 16 medalj, Češka jih je osvoji- la 5, Anglija 4, Slovenija 3, Italija 2, Belgija in Švica po 1, Norveška in Bolgarija pa sta ostali brez medalj. Nadebudne Kočevke so osvojile žlahtni zlato in srebrno medaljo, Ribničanke odlično tretje mesto. Dvorana je eksplodirala od navdušenja in bučnega aplavza. Najmlajše Kočevke so v skupini Parade corps navdušile sodnice in zmagale, za srebrno medaljo so segle Kočevke v skupini Parade corps junior, Ribničanke pa so v zahtevni skupini Acceessories corps senior v originalni izvedbi, pravi predstavi kuharic z velikanskimi ribniškimi lesenimi žlicami, osvojile bronasto medaljo. Vse so čutile, da je njihov trud poplačan. Ribničanke so bile presrečne, takega uspeha pa skoraj niso pričakovale, čeprav so si po tihem želele. Žareči obrazi so povedali vse. Prav tako ostale nasmejane tekmovalke, ki so obogatene z vtisi tega 11. EPM in tudi novimi prijateljstvi, odjahale počasi domov. To evropsko prvenstvo je bilo sodelovanje treh občin - ribniške, ljubljanske in kočevske in dokazali so, da je tako močno sodelovanje zagnanih ljudi in moči vredno imena EP. Spremljala in fotografirala Zdenka Mihelič Ribničanke žanjejo samo uspehe; tokrat so odnesle bron I Holandski navijači so skrbeu za vzdušje na prvenstvu in bili izbrani kotnajbouši ULTURNA ROPOTA NICA Ribniški študentski klub vas vabi, da z nami pogledate na kulturo iz drugega zornega kota od 19. 10. do 10. 11. 19.10. 2007 ob 19:00 LITERARNO - FOTOGRAFSKI VEČER v prostorih Miklove hiše, v sodelovanju z JSKD 26.10.2007 ob 19:00 DOŽIVETJE SVETA ABORIGINOV na Škrabčevi domačiji. Katja se je za namene raziskave pri svoji diplomski nalogi odpravila v Avstralijo in se srečala z Aborigini... 2.11.2007 ob 19:00 gledališka predstava v Idealu "LETEČI CIRKUS MONTY PYTHONA" v sodelovanju z JSKD komedija v stilu humorističnih serij obarvana z lokalnimi značilnostmi 3.11.2007 ob 17:00 plesna delavnica TANGO v galeriji Športnega centra (prijave: 040 890 440) 9.11.2007 ob 19:00 CLOSE-UP MAGIC PERFORMANCE v prostorih Miklove hiše, To bo "magija od blizu", predstava z igralnimi kartami in kovanci. Trenutno najbolj privlačna in vznemirljiva zvrst je zlata sredina čaranja in mistike. Po predstavi tudi interaktivna delavnica. (prijave: 031 555 309) 10.11. 2007 OSMICA Z MARTINOVANJEM Celodnevni izlet po slovenskem Primorju, ki ga bomo zaključili v osmici s tradicionalno kulinariko. (prijave: 041 479 272) več info: www.rsk-klub.si