Razne novice. * Duhovske vesti. Župaijski izpit delajo čč. gg. kaplaai: Jožef Trafeaik, Hajdina; Vid Janžeko vič, S7. Jakob 7SI07. gor.: Iyaa Kaasky, Sy. Lo7reac 7 SI07. gor.; Janez Lorbek, Griže; Martia Roškar, S7. Barbara 7 Halozah; Fraac Adlasnik, Sobota; Jožef Florjaačič, S7. Jarij ob Tabora; Hearik Hrašo^ec, Peraice; Jakob Krajac, S7. Križ tik Slatiae; Antoa Ko^ačič, daho7Bik 7 začasnem pokojn; Gregor Potokar, Št. Janž aa Drav. polja; Frid. Volčic", Sli^nica; Jožef Paaič, S7. Ana aa Krempergn. * Sv. birma oziroma kanonična vizitacija. S7. birmo bodo delili premilostljivi knezoakof letos 7 sledečih farah: dekaaija Maribor levi breg Dra7e: 24. maja pri Sv. Petru pod Mariborom, 27. maja pri Sv. Barbari pri Mariboru, 31. aaaja samo kanoničoa vizitacija 7 predmeatai fari pri S7. Mariji 7 Maribora, 3. juaija 7 stolai ia meatai župaiji Maribor, 4. junija 7 Selaici, 5. juaija pri Sv. Marjeti ob Peaaici, 10. jnaija 7 Kamnici; 7 dekaniji Šmarje: 17. junija 7 Šmarju, 18. junija 7 Sladkigori, 19. jaaija 7 Zibiki, 20. jaaija pri S7. Štefaan pri Žnsmu, 21. juaija 7 Sli7aici, 22. jaaija 7 Ponikvi, 23. jaaija 7 Dramljah, 24. juaija pri S7. Jariju ob juž. žel.; 7 dekaaiji Celje: 1. julija 7 mestni župai cerk^i v Calju, 2. jalija 7 podražflici Marije Vaebo^zetja 7 Cclju, 3. jalija 7 Petro^čah, 4. julija 7 Grižah, 5. juhja 7 Polzeli; 7 dekaniji Braslovče: 6. jalija blagoslo?ljeaje altarja ia 7. jalija »7. birma na VraBskem, 8. julija 7 Braslovčah, 9. jalija 7 Št. Jariju ob Taboru, 10. julija 7 Št. Pa^la pri Prebolda, 11. jalija pri Sv. Martinu ob Paki. * Poštni nradniki na deželi hočejo strajkati, če se jim ae zboljsa ajib plača, tako poročajo aekateri listi. MariborsM okraj. m Slovensko društvo 7abi na občai zbor, ki se bo vrsil dne 13. maja ob 3. popoldae 7 Narodnem doma 7 Maribora. Ob tej priliki boata poročala gg. državni poslanec F. R 0 b i č 0 političaem položaja, deželni poslaaec I. Roškar pa 0 delovaaju aloveaskih poslance? 7 deželaem zborn. m Maribor. S tiralaico isče mariborsko okrožao sodisče 26 letaega kovača Vida Veagušt iz Celja, ker je obtožea zaradi javnega nasilstva. m Hoče. Dne 27. je iz osebaega 7laka, ki vozi okoli 5. nre popoldae, padel 21. letnemn Matiji Ejlecu klobuk. Skočil je za njim ter tako aesrečao padel, da je dobil na glavi ia aa rokah hude poškodbe. Cavaj, ki ga je opazil, je vlak ustavil. Raajeaega so spavili 7 vlak ia ga pri prihoda 7 Maribor dali prepeljati 7 bolaišaico, ker ma je bilo 7edao hajše. m Fram. Nadnčiteljag.FraacaPirkmajerja je imenovala občina za svojega častnega občaaa. m Orehova vas. V OrehoTi 7aai so 26. aprila pri občiaakih 7olit?ah 7 I. ia III. razredu zmagali Slovenci siiajno. Naskok nemčurske straake bil je grozo7it. Vsled mlačaosti aaših ia 3 izdajalce? so zmagali 7 II. razredn pristaši štaje/čeve straake, za katero straako si je Martia Sašec in krčmar Primetz zaalažil red čraega aemškega orla. m Častni obfiani v Poljčanah. Obžinski zastop 7 Poljčanah je imenoval aledeče častue ob- č'.ne: dr. Urbaa Lemež, od^etaik 7 SI07. Bistrici, Peter No7ak, ^eleposest. ra^aotam, Fraa Mlakar, -.e!epfse8taik 7 Laporji, ia IvaaŠtumpf, posestaik 7 Ko^ači. Vsi imeao^ani so za narodai ia gospodarski napredek slo^eajebistriškega okraja 7elezaslažai. Poljčaaski nemškutarji se zaradi teb imenovanj silao jeze, zlasti ker ao ti ča-tni občaai volili 7 prvem razreda, katerega so aemškntarji hoteli 7zeti Slo7encam. Poljčaae ostanejo 7 78eh treh razredih slovenskel m Oplotnica. Vtopil ae je 26. m. m. Biaž Kokol, prejšaji žnpaa oplotaiasi ia sedanji svetovalec. Na potn iz Koajic pri domn je aajbrž padel 7 potok, ob katerem vodi pot, ia se zadaail. m Slovenska Bistrica. Pri aabora je bilo 7sega skupaj 389 fantov, od teh je sposobaih za 7ojaski staa 78. m Izlet na Boč priredi Podra^ska podražaica 7 aedeljo dae 6. maja. Odbod iz Poljčaa ob 8. ari zjutraj čez S7. Mikla^ž. Z Boča pujdejo izletniki 7 Studen'ce, kjer ae sklene, kako aaj ae koča na Boču preaaredi oziroma popra^i. m Sv. Anton v Slov. gor. Mladeni^Va z^essa si je ustanovila 7 pretekli zimi tamburaSki zbor, kateri šteje petaajst člaao7. Vaje se 7ršijo pra7 pridao ia ae amejo prenehati, dokler ae pojde gladko pogrebai marš aemčurjev, pa aaj ^Štajerc11 aaproti reglja ali laja! m Št IIj y Slov.gor. Iz nemake kobača ae je že zopet poslo^il gostilničar. Ne 7emo, ali je 7 tem kratkem času tako bogat postal, da labko živi kot zasebnik, ali ma je pa tako hado šlo, da je moral drngod iskati zaslažka. Ssdaj bode imela »Kelereigeacsensaft" samo gostilno. Vsak daa bo drngi odboraik gostilaičarja ^spilal". Tadi mesarijo bodo sami skrbovali. Za mesarja bo pa aemara g. Helčl. Ker tadi sedaj ue bo šla gostilaa, kljab bobaaaja Marbnrgerce, smo radovedni, kako dolgo bo imela BGeao8enšaft'1 to 7 lastni oskrbi. Ia kaj bo potem ? Potem pa naj kobačo prodajo Slovencem, kakor smo že eakrat predlagali. ib Dvojezični napisi. Okrajai zastop S7. Leaart 7 SloFeaskih goricah aa Štajerskem je poslal drž. poslaaca Robiču prošaje, aaj b"i se pri pcštaih uradib Sv. Lenart, S7. Jarij, 8>v. Aaa ia Sv. Birbara napravili poleg nemškib tudi sloveaski aapsi. Za drojezičai <napis 7 St. Leaartu ao prosili: Okr. zastop, župaijska nrada Sv. Leaart ia Sv. Rnpert, okr. braailaica ia posojilnica. notar Stupica ia odvetaik dr. Lesčaik, ysi 7 Št. Leaartu, obč. zastopi Gočo^a, Spod. Voličiaa ia Selce, kr. šol. 87et ia iol. 7odat7O 7 Št. Rnpertu. Za d^ojezičai pLŠtni aapia pri Sv. Juriju: Oič aradi Malaa, Žitaice, Juro^ski dol m PartiDJe, kr. šol. S7et ia solsko 7odst7o 7 Št. Juriju. Za d^ojeaičai napis pri Sv. Birbari: Tamosaji žapaijski nrad, kr. sol. svet ia šol. yodst7o, obč. aradi Koreaa, Žikarce, Rogozaica in Jablance. Za d^ojezičai aapis pri Sv. Aai: Taraosaji žapnijski nrad ter obč. zastopi: Ledinek, Žice, Kremberg ia Gor. Ročica. Vse te prošaje je posl. Robič izročil s priporočilom trgo^akema mia*. ftrstvu. Eer 7 vseh imenovamh krajih in občiaa^ bi^ajo izključeao le Slo^enci, je goto^o po^sem opravičena zahteva, da imajo poštoi aradi tadi slo76Bske napise, da jih more prebi^alstro razameti. Pri tej priliki pripomaimo, da imajo se maoge čiato sloveaske občine samoaemške pečate, kar moramo odločao grajati. Edor 86 8sm zaničuje, podlaga je tujče^i peti. m Sv. Anton v Slov. gor. Ali si že bil pri nas? — Nisi se bil! — Omilajem te torej, da sodia o Sv. AatoBU pristransko, kakor ravno aaletia na boljše ia malovredae dopiae. Pouči ae o razmerah po zaae8li7ejših 7irih. — Pridi ia preprtfal ae boa na lastae oči, da ne prevračamo samo političaib kozlo^! . . . Ear za cerk^ijo je pra7 ži^ahao gibaaje. Z malimi prealedki je celo leto videti 7ečje ali manjše ste^ilo dela7ce7 7 deželaih nasadib. Pra\a vinorejska sola so ti aaaadi za one, katerira je mar, da se aaučijo, kako je treba ravaati z amerikansko trto. Obče kmečki fant niiaa časa, da bi celo letu izostal 7 7iaičarakem tečaja 7 Maribora - ta si labko ogleda vsako delo za amerikanske aaaade kar doma, ae zamadi maogo, povrh pa ae zaslaži kako kroaico. — Eer bo treba obao7iti y kratkem yae 7iaograde 7 Slovenskib goricab, ia je treba k tema veščih delavce7, ga meada ai več človeka, kateri bi ae apal reči, da je aemodro ravnal aas žapoijski arad, ko je oddal za te nasade kos naičenib cerkvenih 7iaogrado7 za nekaj let deželi 7 aajem. — Preteklo Boboto (28. aprila) je bil sejem. Če pride maogo kapce7, ai živioe, drngokrat pa zopet aarobe. Vsaj domačiai bi se aaj bolj pobrigali za te aejme ia postavili maogo živiae, da si ne odžeaemo kupcev. — Okrajai zastop lenarski je svoj čas obljubil cesto skozi BreBgovo. Edaj jo dobimo? Ptnjski okraj. p Ptuj. Po nasem mesta je še 78e premalo nemsko ia premalo hajlaaja, zato je Ornig po^abil nemške ^tarnarje" naj pridejo hajlat. Od 14. do 16. julija bodo imeli 870J ])Gauturatag1'. Miaimamo aič proti tema, če pridejo ti ljudje 7 Ptuj, aamo izzivat ae smejo, kakor je to .njih navada. p Odbor nSlov. pev. društva" v Ptuju 86 iskreuo zabvaljuje p. n. čianom ptnjskim za blagohotBO podarjeno društ7eniao 7 zaeaku 41 kroa. Bog daj 7eč posaemovalce^! Nabiralae pole ao se že razpoalale ter ae proaijo tem potom p. n. prijemBiki, da blago^olijo pobirati člaaarino. Kakor je že bilo obja^ljeao, bo letos 15. jalija 7 Rušah pevska slavaost združena z veliko ljudsko veselico, na kar se opozarjajo vsa slavna diuštva. V kratkem čaaa obja^ijo 8e tudi peami, katere bodo po 7ečiai po polaoma narodaega duha, iz naroda za aarod, z aljudaim vabilom k mnogobrojnemu aodelovanju. p Vurberg. Ako opazujemo, kako 7zgojajejo nekateri starsi svoje otroke, se pač ni čaditi, ako 80 pozaeje kot odrasli faatje ničvrcdneži. Hvala Bogu 80 pri nas 7ečiaoma mladeaiči pametai ia miroJjabfli ter niso pretepači ia razgrajalci. Pra^im večinoma, a ae vsi. Rekel sem že, da je vzgoja Baj^eč kri^a, ako se mladiaa izpridi. Težko bodo dajali atarsi odgo^or, kateri s a7ojo odgojo ia slabim vzgledom pobnjšujejo in zapeljujejo svoje otroke! Učitelji a^arijo otroke 7 soli pred žgaBJem, dnbovniki opomiajajo 8 prižaice starše, pa žalibog pri nekaterih starših 786 nič ae pomaga. Ako že sami ae morete paatiti žganja, ae dajajte ga otrokom! Strnp daje vsak otroka, kateri ma daje žganje, 7iao ali pi70, aploh kako opojno pijačo. Telesno 86 ae vaove razvijati, a tudi duševno ae, mnogokrat poataae iz ajega bebec. Nekateri, ki imajo malega, mladega psička, dajo mn yežkrat močaega žgaaja, ker bi radi imeli, da bi oatal majhea. Ako je torej žganje aaredilo, da je pes zaostal v raati, mialite morebiti, da je pri otrocih drugače, ako jim dajate opojne pijače? Otrok trpi aa teleau ia daha! Brez^estni, aensmiljeBi \n bedaati so starši, ki za8trapijo 87oje Bedolžae otročiče z opojaimi pijačami! Sramajejo ae naj starsi, ki jemljejo 87oje otroke y krčmo, jih aapajajo ter ae smejejo, ako se abožčeki valjajo pijaiii po tleh. Strasno škodlji^o je tudi otrokom kadeaje. Učitelji ia kateheti s^arijo ia opozorajejo dečke na skodljivost tobaka, a očetje pripasiijo 87ojim paglavcem kadeaje! Spametajte se 7endar, slo^easki atarsi, ter ae uaičajte z opojaimi pijačsmi ia tobakom 87ojih vam cd Boga izrcčeaih otrok! p Središče. Pe7aki ia gledališki 7ečer tukajšaje solske mladiae, 0 kojem ste priaesli a^oječaano 7zpored, ia ki ae je 7rail na ^elikoaočfli poaedeljek, obaesel se je 7 vsakem ozira izborao. Izvirna spevoigra: BSla7a domo^ifli", igrokaza nCaro^Bik" ia BUkradeaa klobasa" — 7ae je občiast7n zelo agajalo. Petje s 8premlje7aBJem glasovirja, je bilo zvečine triglasno in je pričalo 0 7elikem trndn ačitel.je^em ia 0 7ztrajao8ti solske mladiae. V oaem dela ape^oigre, ki poveličuje krasoto slovenske zenalje, amo siišali že zaaae napeve 7ečaolepih, poaarodaelib pesmi nLepa nasa donumaa", rPo jezera" i. dr. — 7se drago je 7 8pe7oigri B070, po^aem iz^irno. Spevoigra, prirejena po takajŠBJem učitelja g. Antona Kosi-ju, je domorodaega značaja ia bo kaj dobro služila, ako se objavi, raznim patriotičaim slavaostim, ker^lepih Dapevih ia primernih deklamacijab vceplja 7 mlada arca ljubezen do rodue zemlje in do naj7isje 7ladarsŁe hiše. Med posamezaimi točkami Tzporeda aas je kratkočasila 8 svojim igranjem aa gosli aeatletaa bčerka orglarja Braadla iz Maiibora. Ljudstro je bilo kar očarano, čadeč ae neaa^adai apretaosti male, srčkane nmetaice, kojo je spremljala na klavirju njena sestra. Želimo 7ečkrat eaakih prireditev aase mladine, ki jo prav radi gledamo aa odru, še raje pa poalusamo njeae mile glaso^e. — Emet Matija Zadravec je dae 22. m. m. nmrl. Vrlemu moža aaj sveti 7ečna lač! p Ključarovci. Urmla je dae 23. m. m. pridaa deklica Marija Mahič. Svetila ji 7ečnalnč! p Št. Janž na Drav. polju. PosestBiku Abtonu Med^edn je zgorelo gospodarako poslopje ia svinjski hle^i. Eako je ogeaj aastal, jenerazumlji^o. Okoli poldae je bilo, mati ia dva maajša otroka sta bila 7 sobi, starejsi otrcci so bili v soli ia gospodar je delal 7 kolarnici, ne da bi bili opazili prej ogeaj, ko da je že bilo celo poslopje 7 plameaa. Resili 80 komaj svioje, vse drngo je zgorelo. p Zetale. Redkokedaj dobite, gospod aredaik, kaksen dopia iz Žetal. Vzrok je ta, da naša obsežna župaija, kakor 7 verskem, tako tadi 7 aarodnem ozirn še precej dobro atoji. Tako je a. pr. precej iztiso? BSlo7. Gosp." ia še 7eč nNašega Doma". Sedaj vam pa moram nekaj poročati 0 volitvah, ki 80 se 7ršile dne 28. aprila. Napovedane so bile ob 8. ari zjutraj. Mi žetalski volilci amo biteli skoraj eao nro daleč po grdem vremenu aa 7oliade. Pa glej, ker se je sedaaji odbor zaradi obilnega števiia 70Iilce7, ki 80 priali iz Zetal, preslabega čutil, je odlasal do pol 9. are, da so med tem agitatorji 70lilce aa kup priganiali. Ia aa ta aačin smo propadli za tri glase oziroma dva. Pa ae več: iz volilaega imeaika 80 izpnstili dva velika davkoplačevalca. Omeaiti moram ¦, da je oče volil svoja dva siaa ia siflovi očeta Sioro polo7ica odbora je žlahta. Stari osiveli značajm možje so se prezrli, ia mladi, komaj polaoletai so prisli 7 odbor. V celi žetalaki župaiji ni ne enega Nemca, kljub tema se araduje nemški. Med celo volitvo ao agitirali ia ailili volilcem svoje kaadidate. Vobl je tudi neki ogrski državljaa. Ža žetaUke občiaake ceste ae stori sedaaji odbor nič. Toliko za danes, če bo potrebao, se bomo marsikaj na svetlo spravili. Zoper volitve se bomo pritožili. Eden 7 imeau več 7olilcey. p Sv. Miklavž pri Ormožn. Poaosai smemo biti vsi Miklavževčarji, da imamo tako narodao dela7B0 učiteljstvo. Ceajeai g. uSitelj Piatarič je zadnjo nedeljo pri Be lahki, a smešai igri BTrije tički" pokazal s^ojo 7eliko požrt707alaost, isto g. Earbaš 7 petju. Vaakdo 76, da ni maleakost dajati vaj bodisi 7 igri ali petju, a vendar seje končalo oboje 7 popolao zado7oljaost 7seh aa^zočih. SrfJaa h^ala tudi cenjeaemu učiteljstvu iz sosednih župnij za tako obilo ndeležbo. Ista hvala g. alikarja Čehu iz Ljntomera za njegov trad ia vrli obitelji Simoaiče^i za pripravo proste zaba^e. Nasemn bralaemn in pevskemu društvu nZ70Ba pa želimo še več takih moči za probndo vere ia aaroda sloveaskega! Eaa izmed množice. Ljutomerski okraj. 1 Castno darilo, oziroma premijo za aapravo vzoraib vinogrado^ z ameriskimi aasadi so dobili faatje Fraac ia Jožef Vojak pri Maliaedelji ia J. Klobasa pri S7. Jarju ob ŠčaTBici, ediai obdaro7aaci 7 ljutomerakem okrajaem glavarstvu. Naj bi to odliko^aaje izpodbudilo oae po8estBike, ki ae se doslej vkljub živi potrebi aiao odločili za obaovljenje svojih po trtni nsi popolaoma opustoaeaib vinogrado7. 1 Zaupni shod obC. predstojnikov, svetovalcev in odbornikov gorajeradgoaskega okraja se vrši 7 Bedeljo dne 6 maja popoldne ob 2. ari pri Eapeli 7 gostilni g. Divjaka. Na ta 7elevažai shod je povabljen med drngimi tadi dičai naš drža7Bi in deželai poslaaec g. dr. Mirosia^ Ploj. 1 Boračeva pri Ljutomeru. V Gradcu se je dae 22. m. m. nstrelil 7 mestaem Trtu sem pristojai če^ljarski pomoČBik Martia Filipič. E temn ga je gnala neozdravljiva bolezen. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Meada ae že čudi čitateljst^o BSlo7. Gogp.", da že celo 7e6aost ai bilo nobeaega dopiaa 0 našem drastvenem življeaja. nBržČas spijo" bi meail kdo! Ne, nismo apali, aa tihem smo delali! Javno aastopati aiamo mogli, ker delj Casa nisni) imeli nikakib oziroma primeraih prostoror. Od 1. sašca je nČitalaica" n^staajeaa 7 po8lopja g. Jož. Čeha 7 Vidmu. Tekom mesca 876čaaa ia anšca se je aa novo sestavil aezaamek udov razaih diuštev oz. zvez. Ob tej priliki se je za BMladeniško Marijiao družbo" oglasiio 132 člaao7, ki 80 si dae 19. sušca izvolili sledeči odbor: Vajs Jaaez (za Marsčak, Eapetiace, Rački ia Hraseaski vrb); Eorošak Earol (za Jamao, Videm ia BiserjaBe); Gregorec Martia (za Grabsiace, Grabs. 7rh, Eutiace in Riako^ce); Domaojko Fraac (za Okoslavce m Okoslavski 7rh); Trnovec Jakob (za Staaetiace ia 7rb); Vak Martin (za TerbegO7ce ia Starogoro); Slaaa Jaaez (za Blagaš, Brezje ia čako7o); Nemec Fraac (za Dragotiace ia Trb); Šprinzar Ludvik (za So^jak); Vršič Viako (za Eokolajašak); Hraša^ec Jaaez (za Grabonos ia 7rh); Pelcl MartiB (za Rožički vrh ia Eocjaa); Rantaša Tomaž (za Seliače); Grabar Fraac (za Slaptiace ia Žiblavo); Erajac Fraac (za Bolehaece). — BMladeaiska Z7ezau ima zdaj 98 članov. Pri občaem zbara dae 25. suaca so bili 7 odbor izvoljeai: Stranjsak Franc iz Slaptinec, predaednik; Eolbl Fraac iz Bolehaečic, aamestaik • Meglič Anton iz Rožičkega vrha, tajaik; Hrašovec Jaaez iz Graboaoaa, blagajaik; Postražaik Janko iz Selisč, knjižničar; Vak Mart a iz Terbegovec, Žaidarič Alojz iz Dragotiaec, Hribarsek Lovro iz So^jaka, Raatasa Martia iz Okosla^ec, Eosar Ivan iz Vidma; VrsiS Viako iz Eokolajašaka * Krajac Aatoa od Stare gore, Gregorec Martia iz Grabsiaec. — Dae 8. aprila je nMiad. z^eza" imela shod; aavzočib je bilo 68 člauo7. G. dnb. 7odja je govoril 0 splosni ia eaaki volilni pravici, poaebej ae 0 pluralaem sistemu. Predsednik Strajašak je navdase^al za delo za 7ero ia dom. — Dae 22. aprila ae je pri odborovi aeji doložil prihodnji sbod za dae 6. maja. Eer je kajižuičar Jaako Poatrnžaik župnijo zapustil, 86 je meato ajega kajiŽDičarjem izvolil Fraac Hor^at iz Soyjaka. — nDekliaka Marijina dražba" šteje okoli 350 članov. V aačelaiatya80: Urša Topolaik, 7oditeljica; GeraTišlar iu Alojzija Topolaik, potnočnici. nDekliaki Z7ezia se je prijavilo 154 deklet. Na občaem zborn dae 1. aprila so si izvolile sledeči odbor: Kosar Ivaaka iz Jamne, predaedaica; Mikl Alojzija iz Slaptiaec, aameataica; Nemec Terezija iz Dragotinec, tajaica; Horvat Marija iz Sovjaka, blagajaičarka; Čagraa Marija iz Biserjan, kajižaičarka; Ilrašavec Alojzija iz Gr^bDaoša; Holc Terezija izOkosla^ec* Aadraaič Franca iz Eokolaajaaka; Žnidarič Jozefa iz Bolehnečic; Gregorec Aatoaija iz Grabšiaec; Slaaa Jozefa \i Čako7e; Vakl^aaka iz Terbego^ec; Evas Marija od Staregore; Elobaaa Marija iz Biagnsa; Topolnik Marija iz Selišč; Janžek Marija iz Brezja; Meglič Marija iz Rožičkega 7rha; Jnrkovič Ana iz Stanctiaec- Znaič Fraaca iz Mnrsčaka; Gomzi Marija iz Kupetinec; Vajngerl Neža iz Kralovec ia Zorm&u Fraaca iz Žihla^e. — Pri sbodu dae 22. aprila je Jozsfa Žnidarič deklamovala Gregorčiče?o pesem BPrebiral sem pratko", g. dab:>7ai 7odja je pa preda^al 0 ,Syobodai šoli". — Dae 29. aprila je nBralao drašt7oa priredilo veselico 7 ao7i ati g. Trstenjakove. Na^zočih je bilo aad 250 oseb. Obiskali 80 aas tadi sosedje, posebno maogobrojno Križe^čani, dasi se je veselica bolj stiboma pripravljala. Pe^ci so se poaebao cdlikovali 8 nfciabljenkou ia X8ijaj, sijaj BolBčice". Vprizorjali 8ta se šaljivi igri BBratranec" in nNe kliči 7raga". Prvi se je odkrhnil zadnji prizor 7 originalu, tako da se je igra zakljačila z dej8t7om, da 80 ^farbarja", ki ae je izdajal za bratraaca, Trgli aa sveži zrak — vsem dekletom 7 poduk, aaj ne verjamejo sladkim besedam, marveč naj takim ljadem yrata pokažejo! Barka nNe kliči vraga" ima Banea, svariti pred kletvico, ker se rada izpolanje. Sicer pa igri ravao aista kaj poaebaega ia aič ae bo skodilo, ako sa izločita od sloveaskih odro7, zlasti BBratraBeca. Igralci 80 87ojo aalogo dokaj precizao izvrsili; želeti bi bila samo tniatam večja točaoat 7 besedilu! Pred predstavama je mladeaka Jozefa Nemec iz Dragotiaec 7 aa^dušeni beaedi go^orila 0 Barodflosti. — Dae 29. maja ae bo predgta^ljala igra nNa Marijinem Srcn". Vao 7eselica aprizori takrat nDekliška Marijiaa drnžba". Igralo se bo že na no^em odra. Tadi ata bo dotlej gledaliskemn proatoru primerno opremljeaa. Na to že zdaj opozarjamo slavno domače občiaat^o in soaedat70. — Dae 24 jaaija 86 bodo aepreklicao aprizorili ^Rokovnjači". Zaaimaaje za to igro nam aaj pri^ede mnogo obiskovalce^! 1 Občinski odbor ivanjski je 7 seji dae 25. marca 1906 imeao^al 7isokorodaega g. dr. Miro- slava Ploja dvornega svetnika aa DuDaju in preč. g. Fraaa Bratko^iča župaika 7 Nego^i, avojim čaataim občanom za aju zasluge. Slovenjegraški okraj. b Slovenjgradec. Pri aabora dae 25. m. m. jih je oatalo od 190 samo 7 in naslednji daa od 115 samo 12. s Šoštanj. Dae 23. in 24. m. m. smo imeli pri naa aabor. Prvi daa ao obdržali od 115 zavezancev 8amo 15, drugi rian pa od 117 samo 18. 8 Družmirje pri Šoštanjp. Dae 29 aprila se je spet pokazalo, da rcdi boj, katerega so asm nsilili soatanjski pcsiliaemci, lepe sadove. Zavednost Ijudstva raste vedno bolj ia bolj ia ž ajim tadi želja po izobrazbi ia zdinžeDJu Sijajea dokaz za na^edeno je bil ustaEOvni občai zbor bralaega draštva za ŠGŠtaajsko okolico. M adeaič Rotaik, kateri je že 7e6 mesece^ aeamc>rao deloval za uslaao7ite7 tega prepotrebaega druatva, je 7 prisrčaih besedab pozdra^il okrog 100 aa^zočih kmetO7, mladeniče7, obrtnikov iz razaih sosesk okolice Šaštaaj ia izobražencev iz trga Šcstaaj ter zaatopnike bralaib drustev Št. Ilj, bkak ia Velenje. Razložil jeglavae točke pravil, pojasail, da je 73 odov javilo pristop k drust^u; izmed prija^ljenib ndc7 je takoj 54 udo7 plačalo letnino. Pri \oltvi odbora so bili soglasao izvoljeai aledeči gg.: I^aa Topolaik, Fr. Rajster, Al. Trobej, Jož. Eosaa, Earol Eosar, Jož. Rotaik, Miba Raalea, Val. Hr.bersek ia I^aa Eorea. Pri slnčajaosti je go^oril g. Tcpolaik o 7ažaosti zdražeaja kmetov in pozival navzoče, da delajo na to, da ae bo diuštvo dobro razvijalo ia aapredovalo. Zastopaik šeatiljskega bralaega društva mladeaič Verde7 je go7oril obširao o nalogi bralaih draste7, zastopaik 7eleajukega bralaega drnštva je očrtal delo 7 bralaih drustvih ter povdarjal, da je veselo dejst^o, da delajejo 7 bralnem drnat^a bIožbo 7si staaovi skapaj ia še zlasti slovenski trgo^ci in oblaiki, iati, ki podpirajo 7edao težaje kmečkega stana * Laruen bralaega društva bodi Ijndstvo pripeljati do tega, da začenja spoznavati avoje prijatelje ia aeprijatelje in da podpira le one, kateri imajo srca za kmeta. G. Rajater se 7 imeaa odborniko7 zahvali za iz^olitev ia obljabi, da bo odbor po od odbornikov začrtani poti vedno hodil in delal na to, da se r&zsiri izobrazba, stanovska kakor tadi aarodna zavest kmečkega prebivalstva 7 loštaajski okolici. Najmlajšemu bralnema društvn aa Slovenakem kl;čemo: Neastrašeao aa delo 7 prid šoštanjskib ok< litanov! b Skale. G. Adolf S^arc izjavlja, da ni ob tiati cerko?aik krčniar, ki daje ^Štajerca" ia BNarod*1 gostom na razpolago. — Veselilo nas bo, če ae bo teh Iiato7 7e<5 iz drugib rok dobi^sl ia za ngoto7eu goete 7 mizniei skiival. Je pač težko d^ema gospcdcma služiti. Po^ejte ludi g. urednik nekaterim naših delavcev pri tej priliki, ali je rŠtajerc* prijatelj Bplosae ia enake 7olilae pra7ice, sploh prijatelj delavce7. Potem 86 bodo mBOgim oči odprle, da ga bodo spozaali. a Kmetijska zadrnga za Šaleško dolino 7abi kmete ialeške doliae ts. pcaČaeaia zborovanjn, katero priredi 7 nedeljo dne 6. maja (po raai službi božji) ob pol 9. ari zjatraj 7 proatorih braluega drast^a y Škalab. Spored obsega 1. razgo^or 0 poldnevnem poaku 7 Ijadaki soli ia preosao^i ljadske sole; 2. predavanje 0 blagovnem prometu kmetijske zadrage. Radi važnih točk, katere se bodo obra7na^ale, ae pričskuje obilna adeležba. Odbor. s Št. Ilj pod Turjakom. ŠeJe šest let de!ujcča posojilnicaiabraBilca, astano^ljeaa za slo^enjegraski sodflijski okraj, ka.j 7rlo aaprednje. Leto za letom ima 7eč prometa in dobička. Laasko leto ai je naredila (¦¦iatega dobička že čez 600 kroa, ia po letošajem dosedanjem štirimesečnem delovanju smemo za gott>70 pričakovati prometa za 40 do 50 tisoč vefi kakor laai. Tega agodaega raz^oja 8e posebao adeležaiki veselijo, kar 80 tndi 7 dejaBja doe 29. aprila, ko so pri 7olitvi aačelst7a in odborništva v zn»k bvaležnosti za izvrgtno gospodarstvo eaoglaaao ia z vzklikom zopet izvolili prejsaje načelaišt70 in odbor. Splosao 7ai gospodarji 7eselo prizna^ajo veliko koriat tnkajsajega dobrega deaaraega zavoda. Če napra^i ph lesn ali živini dobro kupčijo, labko hitro kar doma caloži deaar, ki se ma z lepimi obrestmi daa aa dan množi. Če pride v zadrego ia iače pomcči, mu ai treba premišljevati, kje bi aasel bogatega ali sebičaega prijateljs, da bi ga amel prositi posojila aa prelepe obreeti. In lepo bi moral prcsiti deaarao srce. Pogosto bi Be zadosto^alo, roki povzdigniti; lahko bi bilo celo brezijspesno, koleni pripogaiti. Ia če se ma je posrečilo omehčati mramorBO7o srce, je bil od ajega od^iseB. Ni ai apal ia ne smel niti voliti po svoji vesti ia pameti, ce mogotca to ai bilo ljabo; kajti dragače ,je moral aemadoma brez vsega asaiiljeaja povrniti izposojeai deaar, naj ga vzaire, kjer hoče. In sedaj je 7sled posojilnice dragače, boljae. Z»to pa todi 78em denarnežem se ni k srca prirasla. V svoji veliki ljubezni do abogih ljudi trdi.jo, da se zdaj kmetje bolj zaddžajejo, ker lažje dobi^ajo posojilo. Če bi tako gO7oričeaje mogoče bilo resaičao 0 kakem nespametnežu, tega ai posojilaica kriva, marveč labkomiaeljai človek sam. Poglejmo pa aa drugo Htran, če ao deaaraeži zgolj iz ljabezai dajali ia iz asmiIjenja odrekali posojila. Vsakikrat ao p( sojali, kadar se jim je zdelo za nje same varno in zelo koriatao. Najbolje je seveda, da je deaaraa moč 7 rokah dobrih aarodaih gospodarje?. — Eoacem posojilaičaega zborovaaja pa so zbraai gospodarji modrovali se takole: Takaj že imamo bikorejsko zadrugo, mlekarsko zadrago ia trdea deaarai zavod, treba aam je ae brslaega ia izobraže^alaega društva. G' to7o 78ak pozdravlja to misel ia željo, ki bi ji aaj kmala ustanovitev sledila. Eonjiški okraj. k Čadrani. Kat. političao drnštro nSloga" bo imelo 7 aedeljo dae 6. t. m. popoldae po litanijah zboro7aaje, 7 katerem se bo razgo^arjalo 0 volitvi državnega poalaaca za V. akapiao aamesto f gosp. Žičkarja. Vsi volilci gte po^abljeai! k Za 1 liter hroščev placa 4 v okrajai odbor koniiski. S tem hoče 7 svojem okraja naičiti ta skodljivi mrčes. Celjski okraj. c Gelje. S akalo^ja Pečovaika ao padli trije dečki. Edea se je budo pobil, druga dva ata pa odaesla bolj celo kožo. Obeinske 7olit76 bodo takaj dae 10., li. ia 12. maja 1.1. c Celje. Zaradi prehoda čez železaico ae^erao od mesta je iaterpeliral pcslanec dr. Dečko 7 zadajem zasedaaja deželnega odbora stajerakega aamestaika. Zatvoraice ae namreč odpirajo iz mesta ia ker se zapirajo vedno deset miaat pred pribodom 7laka, 6aka marg-;krat cela 7rsta 70Z07, ker je promet po tej cesti jako ži^ahea. Ako bi pa bil aas'avljea tam poseben aalažbeaec, ter bi udpiral ia zapiral zatvoraice, bi lahko aepoaredao pred prihod( m vlaka zaprl. Dne 24. m. m. se je vrsil tozadevai komisijski pregled. Sklenilo se je, da se skrajšajo zatvornice, da bo osebni promet aeoviran, za zatvoraice pa se postavi tam posebai ču7»j. Upamo, da se to kmalo uvede in da ne bo vse le aa papirja ostalo. c Rudosledba. Do^oljenje ?a rudcaledbo 7 celjskem okraju do 12. aprila 19<7 je dobil Jožef Binder, ekcnom 7 Egenbergu pri Gradca. c Imenovanje. G. kr. okrajai solski nadiornik za okraj Lasko, g. Gnstav Vodušek, doslej aadaČitelj 7 Trbf)7ljah, je imeao^aa ra7Bateljem. c V Št. Pavlu pri PrebOldu je cmrl pre tečeai teden Radeckije7 7eteraa, 7pokojea orožaik Jakob Rupnik 7 94. leta 87oje dobe. Bil je starosta faraD07. V tej časti mu aledi Pa7el R"gl, ki kljab 87ojema 93. letu ae trdnh korako7 prihaja 7 cerke7. c Marija Nazaret. Dae 16 aprila 1.1. smo pokopali pn vseb priljubljenega, 7rlega mladeaiča Aatoaa Vidraja. To 7am je bil pra^i mačeBik. Eot iz^rateB mizar je zapustil Celo^ec radi vaetja plač ia reberne mreae. Iskal si je ljubega zdravja pri 87ojih atarisih 7 prijazni gornji Saviajski dolini. Ta se ga je lotila jetika, katero je pa 7 kratkem odpodil. Mcsto nje je pa nastopila aeizprcaaa srčaa vodenika. Iskal je zopet zdravja po raznih bolaisaicab. Prestal je šest težkib operacij, med temi eao aa kliaiki 7 Gradca, kjer so ma odžagali tri rebra pri arca. Poleg tega so mu 42 krat 7odo izpusčali iz prsi. Na njem ni bilo več cele kože, radi česar 80 ga že tudi zdravniki od se odvračali. Končno ga je se obiskalo firevesno vnetje in 7 16 arab je mirao 7 Gospoda zaspal. Ni imel 7esele nrice 7 87oji mladeniški dubi. A bil je vedno zadovoljen, dajal aam je akozi 786 življenje pravi vzgled poaižaosti ia zlaati za svoje stiri leta trajajoče hade. nadležae bolezai 7zor potrpežlji^ega kriatjaaa. Vrlema Barodajakn, krščanskemu mladeniču ia ada našega katol. izobraževalnega društva hvaležen spomin. N. 7 m. p.! c Trbovlje. V Sa70 je akočil 25. m. m. Fraac Haaptmaa, ker se nia je zmesalo. Brežiški okraj. b Polit. društvo ,,Sava" za brežiaki in 867uiski okrftj priredi 7 kratkem javae političae sbode 7 Brežicab, Eapelah, na Blaaci ia 7 Artičah. Pr7o javao zboro7aaje 86 \rai dae 13. naaja t. 1. popoldae ob 4. uri 7 veliki d^oraai BNarodnega doma'1 7 Brežicab z dnevaim redom: 1. splošni politični pokžaj, katero točko vsled pocabila najbrž prevzame gosp. drža?ai pcslaaec dr. M. Ploj. 2. 7olilBa pren8ao7a, poroča dr. I?aa BeBko^ič iz Brežic. 3. Sv^ji k svojina. 4. Slučajaosti. b Pišece. Okoli 6. ari zjutraj dae 24. m. m. je popoim ma zgorela leseaa ia a slamo krita hiaica Marije Cizel. Pra^ijo, da 80 ae saje 7aele. Narodno gospodarstvo. Pozeba. Branite se je vinogradniki! Piše potovalni učitelj Ivan Belle. a) Pogoji za pozebo. Baš sedajni čas trepečejo zlasti 7iaogradniki ia sadjarji 7 strahu pred pozebo. S.ij pa zaa ta tadi kaj globuko poseči 7 gospodarake razmere. Nekaj aric zaa v največji obseinosti uničiti ap, premaogim sredstva za obstaaek za celo leto. Kaj toča! Ta je bolj lokalarga pomena. Pomladaaski mraz peče pa po celih deželab. Rizne rastline ia raatliaski deli pozebajo 7 različai meri. Cim bolj aočae oziroma sočai 80, čim manj so od aarave prilagodeai dotičaim razmeram, tem boij. Sahema semeaa, ki lma aajmaaj vlage 7 sebi, ae zamore kaj niti bndi mraz. Trs ali drevo, ki je po ngodaem poletju ia dolgi lepi jeseai dobro dozorel, 870jo zalogo dobro aapolail z rezervnimi snovmi in ae razmeroma maogo 7lage znebil, se ae vstraši zlahka zime. Vzrok zimake pozebe tiči zlaati 7 Beagodnih razmerab prejsnjega leta. Raatliae južaega, toplega podnebja nimajo zmožaosti ae aa ta Bačia za zimo pripra^iti. V 87oji domo^iai ae najdejo 7zroka za to. Pri aaa preaasajo zimo le pod 7arat7om. Drevesa severnib krajev so pa tamoaajim razmeram tako prilagodeaa, se tako pripra^ijo za zimo, da preaasajo še mraz celo čez 40°. Proti pomladi, ko se začae sok pretakati, ko postaja mazga (kanabij) sočaa, tedaj poskodaje pa tudi lesena dela, na prim. trsa razmeroma majben mraz. Tako lmeaovaDa goba, kreataaost aa trsji ali takoz7ani pereči cgeflj na dre^ji itd. ao poaledice z)a8ti pozaega vpliva mraz* proti pouiladi. Najobčctlji7eji, ker aajs >čaeji, ao pa raatoči deli rastlia, zlasti mladik z vsetni svojimi deli Tem zadostaje že, da pade topkta aekoliko pod aičlo ia proč so. Vce rastliae pa aiso 7 tem ozira enako rab'e. Oae južaih krajev ao mehkažne in se zaajo že cela pri toploti aekol<ko nad aičlo tako pokvariti, da 80 pruč. Rastliae Dašega podaebja preaasajo pa že Bekaj več. Listi traa n. pr. prenašajo celo še mraz do 4 ° stopiaje pod aičlo. Pri 2—3° pod Bičlo je ie malo kvara. Seve, da so 7 tej zadevi, kakor so skuŠBJe pokazale, ae le poaamezae vrste, temveč tadi posamezni trsi in njih pos^mezni deli glede stalisa, stopaje raz7oja itd. zelo razlikajajo. Mraz ne nmori protoplazmo, 7ir 78ega ži^ljeaja, aeposredao. Oa ji odtegae od^eč 7ode, jo tako rekoč osuši. Oa tadi ne raztrga stanic. b Učinki pozebe. Čim rastliussi deli zmrzajejo, izstopa iz ajib ataaic akozi kožico voda, ki ae 7 medstaaičaih prostorčkih kristalizaje liki ledene igle. Sok staaic pa ai čista 7oda, temveč roztopaifla mifleralaib ia orgaoičnih snovi. Raztopaiae pa ae zmrzujejo tako zlahka, kakor čista voda. Potrosi aol na aaeg ali namaži okao z raztopniao knbiajske soli, pa se ti bode sneg oziroma led raztopil, okao ti ae bode zlabka zamrzailo. Vzrok, da ae zmrzaejo aočai rastliB8ki deli že pri 0°, kadar začae 7oda zmrzo^ati, je delom* tadi ta. To je p* dobro za aas! Da ai tako, bi aaše raatliae že pozebale, če aam toplomer 88 aekaj stopiaj celo nad aičlo kaže. Mladice, liati itd. imajo precejšao po^rsje ia to je kri^o, da raatliae maogo toplote iz^emajo. To je pa tadi 7zrok, da se rastliBaki deli po 3 ia 7eč stopinj pod toploto zraka oblade. Ravno radi tega močnejega ohlajeaja te Dapravlja b. pr. aa travi rosa, slaaa itd. Če so razmere ža izžemavanje agodae, bi nam bilo 786 proč že pri 2° nad ničlo. Ledene iglice, ki stoje navpično na staaicah, iz katerib ao dobile vodo, iz katerib so tako rekoč izrastle, obstoje le iz čiste 7ode. Iz ataaic pride torej le sama čista voda. Pri dolgotrajaem mraza a. pr. po zimi te iglice čedalje bolj rastejo, vedao 7eč 7ode iz staaic dobivajoč in sok 7 staaicab če  dalje bol.j zapista^ljajoč. Led pa tadi hlapi. Če ao rastline dolgo v tem staaa, ae izsašijo, ker ae dobivajo staaice nove zaloge vcde od koreaifl, 7oda le>ieaib kristalov pa hlapi. Zategadel je zimska pozeba aajhajsa, če mraz dalj časa vztraja. Za aekaj <ma, a. pr. preaRHa trs mraz tudi do 20° pod ničlo. Č<j pa vztraja mraz, ki niti ae doaeže 10 ° pod ničlo po celi tedea, tedaj je zimskj. pozeba najhujša. Te ae boje posebao po krajih, kjer so razmeroma bolj mile zime b. pr. aa jnžnem Tirolskem. V zelenib delih so razmere nekoliko dragače. Pri pomladaaski pozebi 78trajajo te razmerao le kratek čaa. Čim ai t plota prenizko padla, čim aiso atanice zamrzjeae, '/.najn ae tadi zeleai deli rastlia, ki 86 bili popolnoma zamrzjeni, še popolaoma popra^iti. Nekatera^ zelišča p > zimi večkrat do trda zmrzaejo, a to jim aič ae de. Tadi zmrzajeai deli traa lahko zopet okrevajo. Nagel, neposredea 7pli7 toplote aa zmrzajeae doie rastliB je aa^adno pogabea. Naj poaije toplo s »Ince neposredao aa zmrzajene dele. 7 kratkem ao lsti rujavi in voda se cedi iz njib. Led ae prebitro stali, staaice ali kožice staaic ne morejo tako naglo 7ode zopet popiti, targor odjenja, položaj kakor pred pozebo se ae Trae 7et4. Pri počasaem otajaaju se led le polagoma tali, ajega vodo sprejemajo kožice atanic zopet po malem aazaj in dotični rastliaski deli pridejo 7 položaj, 7 kakoršnem so bili pred mrazom. Viaogradniki 7ejo, da se je mraza najbolj bati baš v legah proti jutrajnem aolaca, 7 ¦•zbodaih, vejo, da ai maogo škode, če se napravi megla ali če OTirajo oblaki nepoaredai 7pli7 solaca aa če tndi že precej zmrzle mladiae trsja. Maogokateri, ki je držal že zmrzlo jabelko 7 roki, ae je že preprščal, da se pokažejo 7 kratkem ra^actam, kjer je imel tople prste, zaačilne, daljni razkroj pospešnjoče rujftvkaste lise. Mnogokateri je opazil, da čim deaezmrzBjea krompir Beposredno aa toplo, pokaže iati kmala 7se zaake zmrzliae. Paatimo pa zmrzli krompir ali jabelko 7 mira aa hladnem, da po malem ostali, ali ie boljse, če jih denemo 7 7odo, ki ima 0° toplote, se pozneje na ajih aiti ne pozaa, da so bila zmrzla. Pomladi pride topli čas ia BO7O ži^ljenje se začae, rastliae požeaejo. Hndomasai april priaese še marsikako preaeaečeaje zlaati glede toplote. Po puletno toplih due^ih pride kar naeakrat zopet mrzel s pozebo preteči čas. Z aekako posebao redaostjo 86 pa pojavlja neaa^adno zaižaaje toplote proti aredi majaika. Ledeni možje. kakor se imeaujejo 87etaiki Paakracij, Seiracij ia Boaifacij, prinesejo z nekako cudno aataačaostjo bladaeji čas. Nevaraost pa tndi po teb ni popolnoma miaula, a aajhajaa je pa le mej tem časom. Vzrok je močm izžarivanje toplote iz zemlje pri jaanem aeba 7sled severnega hladnega ¦•etra. Pomladi se pač po daljaem toplem čaaa La Ogrikem in aa Balkaaa 87et naglo in močao ogreje, kar povzroči aekako ataajšanje tamoaajega zraka, nižji zračai tlak. To pa 7pliva aa zrak iz severozabtda, kjer vlada višji zračai pritisk. Poaledica temu je splosao ahlajeaje zraka, jasao nebo in močno, večkrat p> gnboaoano izžarivanje zemeljske toplote, poacbao izžarivaflje rastlin. D»lje prih. Prvi avstrijski zadrnžni shod se priredi ta Danaja od 28. maja do 1. juaija. Na shoda bo predaval mdi uradni 7odja BZadružae z^eze" 7 Ljabljaai g. Ivaa Rožmaa. Edor se hoče shoda udeležiti, naj to aazaaai nZadražai zvezi" 7 Lljubljaai vaaj do 10. maja. Eako gineva kmečki stan je dokazal učenjak Jnraček 7 posebni knjigi. Tako je odišlo od leta 1880 do 1900 do 16*5°/? kmečkega prebi^alHtva 7 mesta ia trge k obrtaiškemu ia tovarniskemu deln. Torej ie izgubil kmežki ataa 2,283.000 87O.jih ljadi. Na Štajersko odpade od te šte^ilke 21.493. Jako zaaimive so tudi stevilke, ki kažejo, kako 86 je zmaajšalo ate^ilo kmečkih dela7ce7, hlapce? ia dekel. V denetletja 1890 do 1900 je padlo njih šte7ilo od 6,498.037 na 6,095.044, torej za 404.331. Torej 7 deaetih letih akoraj za pol milijoaa! Te atevilke kažejo žalostea položaj kmečkega staaa, ki se bo pa vedno slabsal, ako ae ae bo kmalo začela aaaa drža^a bolj brigati za kmečko 7prasaaje. Drobtinice. d Največja avstrijska vojna ladja. Letos se adeleži vaj avstrijske moraarice tadi aajrečja avstrijska 7ojna ladja BNadvojvoda Karol" kot admiralaa ladja. Ladja MNad7OJ7oda Earol" je dolga 118, airoka 22 metro7, ia ae potopi 7 morje 7 ia pol metra, ia ima 10.600 toa. Oklop meri 210 milimetrov in obdaja ladjo 1.45 metro7 pod in 1.2 metro7 aad morjem. Oklopi, ki za^arujejo topove, merijo 120 do 240 aiilimetrov, ia tebta 786 oklopje 3000 toB. Sredi ladje 86 dviga kasemata, ki jo obdajajo stirje premikalai stolpi, 7 katerih so stirje 24 cm br/.ostrelni topovi, ki tebta vsak 28 toa. Iz teh topov mečejo 215 kg težke kroglje 16 km daleč. Poleg teh štirib topo7 je pa še 12, ia sicer 12 tua težki 19 cm brzostrelai topovi, ki ustrele na minuto štirikrat 90 kg tež&e kroglie. Poleg teb topov je pa 14 brzostreluih topov malega kahbra ia 16 mitraljez. Ladja je atala 8 topovi vred 26 milijonov. d Kako jedo in pijejo na carskem dvorn. Nobea e^ropaki dvor ae lnora tekmovati glede razkošaosti z ruskim dvorom. To 7elja posebao glede carake mize, ki leto aa leto požre velikanske 7dote. Eabinja aa ruskem dvorn je popolaoma francoska ia marsikateri panški restavrater je bil že p ¦klicaa za d^oraega kuharja 7 Petr Jgrad, od koder se je bogat vrnil 7 Pariz. Rnaka dvoraa kuhinja jč podrejena dvornemu marsalu. Pravi vladar aad knbinjo je vendar takoz^aai ^komorni foarier", bi^si knbar, ki ima dostojaostvo polkovnika, nosi nniformo in meč, dočim ma prsa difijo z^ezde ia križi. Prejsaje čase je moral priseči tadi posebno zvestobo. Kubinjsko osobje sestoji aajprej iz pisarae, kjer delnje 12 tajnikov in katerim so podrejeni 4 podkuharji in 24 Badstrežaje7, 34 sirežaje7, 18 podgtrežaje^ia 54 strežajakib pomočnikov. Na krmiln kabiaje sta dva aačelaika, oba Fraaec za, ki imata plače kakor iaiaiatri. Na strani jima stoje ea podnaeelnik, 38 kubarjev, 20 pomočnikov ia 32 vajencev. Posebai kuhinjski oddelek je pekarija za pastete, kjer delaje en nadpekar, 2 aadslaščičarja ia 20 pomočnikov. Pri vsem tem pa je car Nikolaj II. prijatelj preproste kahinje ter aajbolj ljubi aekatera aarodna ruska jedila. Pije ae pri carski mizi le fraacoaki sampaajec ia bordo. Posebaa potrata pa se ugaaja z delisatesami ia neaavadnim aadjem. Spomladi n pr. se kupujejo za carakomizo nmetnovzgojene breskve po 50 K komad. d Nekaj 0 japanskem poljedelstvu. Japoaska drža^a steje 1901 — 48 mibjoB07 cius. Za poljeielstvo sposobne zemlje je 54 milijoae raskjh desjatia, torej 30krat maaj, kakor 7 Rnsiji, ia aa 7aakega človeka pride 0.14 dcsjatia, torej manj kot 71-t za zeleajad, ki obdaja hiso vsakega ruskega kmeta. Pri vsem tem pa se prehranjaje japoaski kmet s 87ojimi laataimi pridelki dosti dobro, se ae pritožaje nad revnostjo svoje zemlje in ne zahteva Bnacionaliziraaje" dežele. Izjeme 80 le ob časih alaba lttine. V takih slnčajib se uvaža skromaa mn žiaa riža. Oe preiskujemo vzroke, vsled katerih poljedelstvo aa Japoaskem tako 7spe<*a, tičijo* vsi 7 7pelja7i ob^ezne ljudske solske dolžaosti. L. 1901 je obisko^alo ljndske šele 4,900.000 cčeace7. Ka Ruskem aa primer, kjer je števAo prebiva^stva še enkrat 7ečje, obiako^alo je aole 4,i:50000 uieace^ in nčenk. Drngi vzrok pa obstoja 7 tem da amo Japonec ga Jiti svoja polja. Ear je bilo v ta namen pri aa8 splosao u^tdeno pred dogledaim časom, to že dela japoaski kmet iz davnosti. Japonec skrbi, da pride gnoj vselej 7 zemljo. Gnoji posAmezae rastoče rastliae, da tem potom bolj vspavajo in buljse rode, ravno tako pogaoji mesta, koder seje seme, ali sadi rastline. To je aajprakt čaejša metoda ia zato so japoaske letiae od leta do leta večje ifl obilnejše. Japoaci s» tečiaoma 7egetarijaaci ia zato rede malo živiae. Živalski gaoj pride torej komaj 7 poste?. Gnoje 8 človeskim gaojem, ki ga prodajajo ia razpeljnjejo posebna dru^tva. GnojC seveda tudi z različnimi poljedelskimi odpadki, tako z rževimi ple^ami, z riže^o slamo ia pepelom. Eot gaojno srestvo jim služi aadalje kaliž, ki ga dobivajo pri knbanja rižaega žgaoja, tropiae od pi7a, odpadki gviloreje itd. Eot izborea gaoj rabijo tudi saperfosfate in razae morske rastline. — Zemlja, katero Japoaec orje, je razdeljena 7 tako, katero poplavijo z 7odo ia imeaajejo BTa", ia tako, kijo puste snho in imenujejo BCbata". Večiaa je poplarljeaa. Eer je riž eaoletBa rastliaa, ga sdo od srede aprila do srede maja in ga žanjejo septembra. V jažaib pokrajinah oaaae zemljo, jo spiemeae torej 7 jChata", ia sejejo ae eakrat ječmeB, pšuaicu, grah, bob, repo, ogrščico ali gorčico. — Japoaska poljedflska orodja ao vaa popolaoma phproata. Zato pa imajo Japoaci spretnejša roke, večje veoelje do dela ia Beprecenljivo potrpežlji^oat. Sejaaje ae vrii pri Japoacih vrstoma. Zemljo malo odgrebejo ia po aetvi 7aejaao žito zopet zagrebejo. Eer aejejo 7 ravaih 7rstab, zrastejo tako tndi vse rastline iu tako jih je mogoče ogrebati, jim prilivati 7 suši in jih gaojiti. Rastline stoje 7 primerai razdalji ia kadar pričao zoreti, sade kmetje po teb. razdaljab aova semeaa. Tako je tndi anilji^a 7ečkrataa žete7. Japoaci ne upotrebljavajo pri aejaaja nikakSnih strojev. Vae kmetije so majhae; velika kmetija je tam izjema. Pridelajo pa Japoaci primeroma daleč ve6, kakor Rasi. To je toroj posledica izobraževalnega aolat7a ia razairjaaja znanosti. d Blazen zobozdravnik. Nekega mladega tajaika 7 Pariza je bolel zob ia je ael zato k zobozdravnika, da ga izdere. ^Sedite", je rekel zobozdravnik in pokazal tajaika stol, njaz sem danes za izdiraaje zob zelo razpoložen ia zato vam bom podrl 78e alabe zobe, ae da bi 7zel od 7aa kaj deaarja zato". Bolaik ai tega hotel ia je zahteval seveda, Baj mu izdere samo tisti zob, ki ga boli. BEaj, to vam ai po volji ?" je zavpil aato zdra7flik ia zgrabil za samokres n0e ae bodeta mirai, 7am razstrelim gla7o!" Nato je izdrl 87oji žrt7i 9 zob zaporedoma ia sele pri desetem aehal. Re?ež je 7ea zatflčea zbežal na policijo, ki je zobozdravn;ka, ki je bil blazea, takoj zaprla. Najnovejše novice. Zaupni shod zaradi kaadidato^ se 7rsi dne 10. roaja predp. ob 11. ari 7 celjskem Narodnem domu. Vsled tega smo odložili se tokrat izjave politidflib draste^. Poučna predavanja. S preda^aajem prof. dr. Poljanca se je zaključila 7 nedeljo 7rsta prodavaBJ, katera je prirejalo pe^ako ia bralao drašt^o ^Maribor11. Ta preda^aaja, ki so se redno 7ršila to zimo vsak^) aedeljo, ao vsekakor 7 čast imeao^aaema draštvu, ki je zbadilo miael ja^nih preda^aaj za kmete ia dela^ce 7 Maribora. Posebno zah^alo pa zaBlnžijo gospodje preda7«telji, ki so tako častao ia vztrajno vrsili dolžaost, da ho labko 7 posaemo slo76B8ki iateligeflci 7 dragih slovenskib mestih. Preda^ali ao aledeči gospodje: Pr. dr. Poljaaec (0 nara7oalo7ja 6krat), dr. Pipua (0 pra^ath at^areh 2krat), dr. Eorosec (0 gospodargkib at?areh lkrai)) dr. Medoed (zgodo^iaa 3krat), prtovalai ačitelj g. Goričaa (gospodarat^o 2krat), Matija Mariaček, ntt. kaod. (pra^o 2krat), Feliks Robič (gospodarst^o lkrat), dr. Dimaik (pra70 5krat), dr. R>žaaaa (aara7oslo7je lkrat). V prvem leta ae aa^eda ae more kazati na pozitivne uspebe. Uspeh je že lep, da so bila preda^aaja 78akokrat b jlj obiakaas, ia da je bilo med temi obiskovalci kakih 20 kinetov ia dela7ce7, ki so redao obiako^ali predavanja. V je8efli 88 aadaljaje započeto delo! Iz naroda za aarod! Vinarsko in sadjarsko društvo za okraj Maribor zboruje 13. maja 1906 cb 9. ari predpuldae 7 soli 7 Lembaba. Umrl je č. g. Lo^reac Dre^casek, žapaik 7 6t. Petra pri Ottersbaha, rojeo lita. 1832. 7 Št. Lo7reacu na Dra7. polja. Duhovske vesti. Premeifieai so čč. gg.: P. Hagoa Lengsfeld iz Podzeoilja 7 Ormož ia P. Rajround Knbinek iz Oraioža 7 Podzemelj. Sodaa imeiiovanja. Imeaovana sta: aodai tajaik g. Earol Grebeac 7 Celja za deželaosidcega sveinika ia okrajnega aodaika v Gouijenigradu, za sodflega priata^a 7 Celja g. O»okar Čerasteifl iz Eoče7Ja. Ložnica pri Makolah. V aodeljo tedea je pri nas tudo ma toča. Na nekatenh krajih je aa tri "do žtiri prste aaletovala. Škoda je velika. Sadno dre/je je maogo trpelo. V ^iflogradih je aaičila tretjiao trsja. Poaajveč je sklestila trsaa očesca. Vas Strage, katera leži aa prijaznem holmcu, je bila pokrita z belim piaččem, kakor z zimsko odejo. Eaj čudno je sla nevihta. V kota velikaaa Boča zbrali so se temBi oblaki že ob 2. ari popoldne. Ear se 7 7ibri zapodijo preko Poljčaa do Pohorja. Od ta se za^ale poleg SI07. Biatrice čez čresao7ce na obe Ložaici ia Stateaberg, daleč tja preko viaopradov Sv. Aae. Drag oblak se je pritepel s Srednje Stajerske proti ptujskemn polja ia ga je atraiao osmukal. Drvil je čez Srednje Halozc ia strnila ata 86 poguboaosaa grozina daleč tam za Doaačko goro. Trbovlje. Sccialaodemokraski rpr7i majnik" je bil letra kiavera. Vsi dragi dela^ci delali. Ti imajo 87oj maJDiski daa 7 aedeljo a cerkveno sla7ao8tjo JB 7eselico 7 Retju. — Odbor moske podražaice 87. Cirila in Metoda za 1. 1906. se je seata^il tako: Predsednikom je iz^oljea g. Erja^ec Peter, tajaikom g. L^nčarič Josip, blagajaikom g. Josip Mol; aameatniki pa gg.: Leeb Hermaa, Velkaverh Josip, Niko Putrib. Društvena naznanila. Bralno društvo v Škalah priredi predavanja po vaseh ob pol 4. popoldne in sicer: 13. maja na Plešivcu, 20. v Hrastovcu, 27. v Pesjem. Predmeti: delavsko vprašaDJe, zgodovina, šole, reforma kat. zakona. To se zgodi na željo oddaljenejših udov, ki hočejo imeti tudi korist od društva. Velika narodna slavnost 7 Šoštanjn bo v oedelio dne 6. majnika v vseh prostorib hotela nAvstrija". Pri slavnosti sodeluje pevski zbor Saleške čitalnice in polnožtevilna šoštanjska nar. godba. Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina 20 v. Eer je čisti dobiček namenjen za ustanovitev ljudske knjižaice, se plačil* bvaležno sprejemajo. Kmetijsko bralno društvo na Ložnioi pri Žalcu pri redi v nedeljo dne 6. maja v prostorih g. Andr. Zagodeti veselico s sledečim sporedom: 1. Dan sprave. Ljudska igra v Stirih dejaajih. 2. Godba in prosta zabava. Vstopnina sedeži I. vrste 80 v, II vrste 60 v, stojifiče 30 v. Blagajn* se odpre ob pol 7. uri, začetek točno ob pol 8. nri. K ubilji adeležbi vljndno vabi odbor.