J&m Izhaja vsako sredo. C e n e i Letno Dio 32,—, i)o!letno Din 16.—, četrt-etno Din 9.—, inozemstvo Din 64—. — Poštno-čekoval račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon inferurban 113, Cena inseratomi cela siran Din 2000.—, pol sira-ni Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, '/s strani Din 250-, '/i. str. Din 125-, Mali ogla. si vsaka beseda Din 1.20, Na podstavi zakona o samoupravnih cestah (»Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti«, dne 10. junija 1929) je komisar oblastne samouprave mariborske oblasti dr. Leskovar razpisal volitve v okrajne cestne odbore na dan 25. avgusta t. 1. (zadnja nedelja v avgustu). Število okrajnih cestnih odborov in odbornikov. Volitve se morajo vršiti na vseh voliščih od 9—12 ure. Pričetek volitev v tem okviru določi župan občine volišča. V smislu členov 50. in 74. navedenega zakona je odrejeno, da se ustanovijo na ozemlju bivše kronovine Štajerske na območju vsakega okrajnega zastopa po en okrajni cestni odbor, v tistih delih mariborske oblasti pa, kjer ni okrajnih zastopov, po en okrajni cestni odbor v sodnih okrajih Prevalje, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Čako-vec in Prelog. V smislu členov 53. in 54. navedenega zakona se bo v posamezne okrajne cestne odbore volilo naslednje število odbornikov: 1. v okrajni cestni odbor Celje 17 odbornikov, 2. v okrajni cestni odbor Čako-vec 15 odgobrnikov, 3. v okrajni cestni odbor Dolnja Lendava 14 odbornikov, 4. v okrajni cestni odbor Gornja Radgona 7 odbornikov, 5. v okrajni cestni odbor Gornjigrad 7 odbornikov, 6 v okrajni cestni odbor Konjice 10 odbornikov, :7. v okrajni cestni odbor Kozje 7 odbornikov, 8. v okrajni cestni odbor Ljutomer 7 odbornikov, 9. v okrajni cestni odbor Marenberg 7 odbornikov, 10. v okrajni cestni odbor Maribor 20 odbornikov, 11. v okrajni cestni odbor Murska Sobota 16 odbornikov, 12. v okrajni cestni odbor Ormož 10 odbornikov, 13. ,v okrajni cestni odbor Prelog 15 odbornikov, 14. v okrajni cestni odbor Prevalje 7 odbornikov, 15. v okrajni cestni odbor Ptuj 18 odbornikov, 16. v okrajni cestni odbor Rogatec 8 odbornikov, 17. ,v okrajni cestni odbor Slovenjgradec 8 odbornikov, 18. v okrajni cestni odbor Slov. Bistrica 9 odbornikov, 19. v okrajni cestni odbor Sv. Lenart v Slov. gor. ¡10 odbornikov, 20. v okrajni cestni odbor Šmarje pri Jelšah 7 odbornikov, 21. ¡v okrajni cestni odbor Šoštanj 7 odbornikov, 22. v okrajni cestni odbor Vransko 7 odbornikov. Način volitev. Člane okrajnih cestnih odborov vo- lijo občinski odbori na seji, ki se vrši dne 25. avgusta 1929. Za člana okrajnega cestnega odbora more biti izvoljen vsakdo, ki more biti občinski odbornik, to je vsaka oseba moškega spola, ki ima v smislu bivšega zakona o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji pravico voliti, ki je dopolnila 24. leto starosti in ki ni po volivnem zakonu izvzeta od volivnosti. Razen tega mora imeti svoje stalno bivališče v okolišu dotičnega okrajnega cestnega odbora. Gleje izvršitev volitev je predpisan na podstavi čl. 74. zakona o samoupravnih cestah sledeči postopek: Pri občinah, ki volijo zase po enega ali več članov okrajnega cestnega odbora, se izvršijo volitve v seji občinskega odbora dotične občine. Sejo skliče župan po predpisih občinskega reda na dan 25. avgusta 1929. Pri manjših občinah, ki so združene v eno volivno okrožje, se izvršijo volitve v uradnih prostorih one občine, ki je določena za volišče. Uro volitev naznani župan najpozneje do 18. avgusta 1929 vsem odbornikom lastne občine ter županom vseh v isto volišče včlanjenih občin. Le-ti obveste o tem vse občinske odbornike s pozivom, da se morajo volitev udeležiti na določenem mestu in ob določenem času. Udeležba je obvezna in se neopravičena odsotnost kaznuje po predpisih občinskega reda. Te posledice morajo biti volivcem na vabilu naznanjene. Volivno sejo vodi župan volišča in naznani dnevni red. Nato mu vročijo župani včlanjenih občin uradni seznam celega občinskega odbora svojih občin. Tudi občina volišča si napravi za dan volitev tak seznam. Iz teh seznamov, ki jih je priložiti zapisniku, prečita župan imena volivnih upravičencev ter ugotovi imena in število navzočih volivcev. Nato ugotovi sklepčnost seje — seja je sklepčna ne glede na število navzočih volivcev — ter imenuje dva skrutinatorja. Službo zapisnikarja lahko vrši občinski tajnik ali tudi od župana imenovan volivec. Na to preda župan vsakemu volivcu po eno glasovnico, ki mora biti opremljena z občinskim pečatom volišča. Na glasovnico napišejo volivci ime, priimek in bivališče kandidata, odnosno ako je voliti več oseb, kandidatov, ki jih hočejo voliti v okrajni cestni odbor. Izpolnjene gla- sovnice pobirata skrutinatorja ter jih pregledata skupno z županom, ki naznani imena voljenih kandidatov in na njih odpadajoče število glasov. Ako je bilo voliti samo enega člana okrajnega cestnega odbora» je izvoljen tisti kandidat, ki ima nadpolovično večino glasov navzočih volivcev. Ako se pri glasovanju ne doseže nadpolovična večina glasov, je izvršiti drugo glasovanje in ako se tudi pri tem ne pokaže potrebna večina, je izvršiti ožjo volitev. Pri ožji volitvi imajo volivci oddati svoje glasove samo tistima dvema kandidatoma, ki sta pri drugem glasovanju dobila relativno največ glasov. Kadar je enako glasov, odloči žreb, kdo pride v ožjo volitev. Vsak glas, ki pripade pri ožji volitvi komu, ki ni bil vzet v ožjo volitev, je neveljaven. Pri tem glasovanju se šteje za izvoljenega tisti, ki je dobil nadpolovično večino veljavno za ožjo volitev oddanih glasov. Ako je pri ožji volitvi enako glasov, odloči žreb. Žreb vzdigne v obeh primerih predsedujoči župan. Ako je voliti dva ali več članov okrajnega cestnega odbora, je smiselno uporabljati gornje predpise. O postopku pri volitvah je voditi točen zapisnik. Zapisnik podpiše župan, zapisnikar in oba skrutinatorja. Takoj po izvršenih volitvah je poslati ves volivni akt po posebnem odposlancu ali priporočeno po pošti oblastni samoupravi. Volivnemu aktu je priključiti tudi uradne sezname volivnih upravičencev, dokazila o izvršenem vabilu na sejo, sejni zapisnik in glasovnice Ako je kdo izvoljen v dveh ali več volivnih okrožjih, mora najkasneje v treh dneh poslati oblastni samoupravi izjavo, katero volitev sprejme. Na ta način izpraznjena mesta se bodo izpolnila z naknadno volitvijo. Izvoljenim članom okrajnih cestnih odborov bode oblastna samouprava vročila potrdilo o izvolitvi in jih bode sklicala na ustanovno sejo posameznih okrajnih cestnih odborov. VoitSfia olirolfa in volišča. Cestni odbori se porazdele v sledeča volilna okrožja, ki volijo sledeče število odbornikov: Okrajni ceslni odbor Celje (17 odbornikov). 1. Celje mesto 2. 2. Celje okolica 2. Po 1 odbor-nika : 3. Dobrna, 4. Škofja vas, 5. Sv. Pavel pri Preboldu, 6. Velika Pirešica, 7. Sv. Jurij okolica, 8. Petrovče, 9. Nova cerkev, Višnja vas (volišče v Novi cerkvi), 10. Vojnik, Šmartno v Rožni doiini, irankolovo (volišče v Vojnikuj. 11. Sv. Ruperi, vetrna, Kalobje (volišče v Kalobjn). 12. Sv. Peter i Gotovlje (volišče v Sv. Petru). 13. Žalec in Gri-s (voližče v Žalcu). 14. Teharje in Sv. Lovrenc pod Prožinom (volišče na Teharjih), 15. Dramlje in Sv. Jurij ob juž. žel. trg (volišče v Sv. Juriju ob fuž. žel. trg). Okrajni cestni odbor Dol. Lendava (14 odbornikov). 1. Dolnja Lendava, Banuta, Dolga vas, Mostje t (volišče Dolnja Lendava). 2. Beltinci, Gančani, akovci, Melinci, Odranci 2 (volišče Beltinci). Po 1 odbornika: 3. Bogofina, Bukovnica, Filovci, Ivanjci, Strehovci (yolišče Bogojina), 4. Bratonci, Dokle-fovje, Lipovci, Brezovica (voliiče v Bratoncih). 5. Nedelica, Mala Polana, Velika Polana (volišče v JieaeliciJ. 6- Centiba, Dolina prj Lendavi, Pete-iovci, Pince (volišče v Čentibi). 7. Črenšovci, Dol. Bistrica, Gor. Bistrica, Sr. Bistrica, Ternje, Žižki 2 edborn. (volišče v Črenšovcih). Po 1 odbornika: 8. Dobrovnik, Genterovci, Kamovci, Radmožanci, Žitkovci (volišče v Dobrovniku). 9. Gaberje, Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš, Hotiza, Kapca, Kot (volišče v Gaberju). 10. Kobilje, Modraževci (volišče v Kc-bilju). 11. Turnišče, Gomilice, Lipa, Renkovci (volišče v Turnišču). Okrajni cestni odbor Gor, Radgona (7 odbornikov). Po 1 odbornika: 1. Drobtinci, Konjišče, Vratja vas, Vratji vrh, Podgorje, Žiberci, Zepovci, Nasova, Grabe (volišče Drobtinci). 2. Črnci, Apače, Se-govci, Piitvica, Plitvički vrh, Ščavnica (volišče Apače). 3. Police, Gornja Radgona, Lutverci (volišče Gornja Radgona). 4. Črešnjevci, Zbigovci, Orehovci, Ivanjševci, Ivanjci, Negova (volišče v Črešnjevčih). 5. Radenci, Šratovci, Boračeva, Rihta-rovci, Kapela, Očeslavci, Okoslavci (volišče v Radencih). 6, Kraljevci, Sv. Jurij ob Ščavcici, Trbe-govci, Galušak, Grabonoš (volišče v Sv. Juriju ob Ičavnici). 7. Murski vrh, Hrastje-Mota, Stanetinci {voliiče Hrastje-Mota). Okrajni cestni odbor Gornjigrad (7 odbornikov). Po 1 odbornika: 1. Luče, Solčava (volišče v Lu-čah). 2. Ljubno. 3. Šmartno ob Paki. 4. Rečica. 5. Mozirje trg, Mozirje okolica (volišče Mozirje trg). f>. Bočna, Kokarje (volišče Bočna). 7, Gornjigrad, Nova Štifta (volišče v Gornjemgradu). Okrajni cestni odbor Kcajice (10 odbornikov). Po 1 odbornika: 1, Konjice okolica. 2. Konjice trg, Tepanje (volišče v Konjicah trg). 3. Žice, Tolsti vrh, Brezovica (volišče v Žičah). 4. Loče, Zbe-lov, Sv. Jernej, Laže (volišče v Ločah). 5. Oplot-nica. 6. Kot, Okoško (volišče v Okoškem). 7, Vrho-le, Grušovje, Bezina (volišče v Vrholah). S. Sv, JCunigunda, Padeški vrh, Zreče (volišče v Zrečah). 9. Vitanje, Paka, Brezen, Spodnji Dolič (volišče v Vitanju). 10. Skomarje, Ljubnica, Stranice (volišče v Ljubnici). Okrajni cestni odbor Kozje (7 odbornikov). Po 1 odbornika; 1. Pcdsreda, Križe. Gorjane, Koprivnica (volišče v Podsredi). 2. Sv, Peter pod svetimi gorami. 3. Kozje, Veternik, Lastnic, Zdole, Buce (volišče v Kozjem). 4. Pilštanj, Št. Vid pri Planini, Planinska vas, Zagorje, Loke (volišče v riištanju). 5. Dobje,' Presečno, Prevorje (volišče v Dobjem). 6. Drensko rebro, Verače, Virštanj (volišče v Drenskem rebru). 7. Podčetrtek, Sopote, Jmeno, Sedlarjevo (volišče v Podčetrtku). Okrajni cestni cdbor Ljutomer (7 odbornikov). Po 1 odbornika: 1. Ljutomer, Presika (volišče v .jutomeru). 2. Cven, Pristava (volišče v Cvenu). . Slamnjak, Kamenščak, Cezanjevci (volišče v Ce-ianjevcih). 4. Stara cesta, Godemarci, Branislavci, iadoslavci (volišče v Branislavcih). 5. Lokavci, •Joršinci, Logarovci, Ključarovcj, Krištanci, Grlava volišče v Ključarovcih). 6. Križevci, Veržej, Ilja-ievci, Bučečovci, Bunčane, Borejci, Vučja vas (vo-išče v Veržeju), 7. Staranova vas, Slaptinci, Bo-ehnečeci, Mala Nedelja, Moravci (volišče Mala Nedelja). Okrajni cestni cdbor Mareuberg (7 odbornikov). Po 1 odbornika: 1. Ribnica na Pohorju, Janžev-aki vrh (volišče Ribnica na Pohorju). 2. Remšnik. S. Kaplja, Brezno (volišče v Kaplji). 4. Trbonje, Gortina, Pernice (volišče v Trbonjah). 5. Sv. Pri-feož na Pohorju, Vuzenica (volišče v Vuzenici). 6. Sv. Primož nad Muto, Muta, Zg. Vižinga (volišče v Muti). 7. Marenberg, Vuhred, Sv. Anton (volišče v Marenhergu). Okrajni ccstni odbor Maribor (20 odbornikov), 1, Maribor mesto 5 odbornikov. Po 1 odbornika: 3. Studenci, 3. Krčevina, Lajtersbcrg, Pesnički dvor, Dragučova, Vosek (volišče v Lajtersbergu). 4 Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv, Peter pri Mariboru, Grušova, Sv. Martin, Spodnji Duplek, Ciglence, Zgornji Duplek (volišče v Sv, Petru pri Mariboru). 5. Spodnji Št. Jtkobski dol, Jarenina, Vukovski dol, Ploderšnica, Zgor. Št. Jakobski dol, Polička vas, Kaniža, Na Ranči (volišče Zgor. Št. Jakobski dol), 6. Št. Ilj, Selnica ob Muri, Ceršak, Sladki vrh, Cirknica, Dobrenje (volišče v Št. Ilju). 7, Zgornja Sv. Kungota, Gradiika, Vrtiče, Sv. Jurij ob P csm-ci, Plač, Špičnik, Svetina, Slatinski dol (volišče v Zgornji Sv. Kungoti). 8. Kamnica, Eresternica, Roš-poh, Sv. Križ, Jelovec (volišče v Kamnici). 9. Slemen, Janževa gora, Selnica ob Dravi, Boč, Gradišče (volišče v Selnici ob Dravi), 10, Sv. Lovrenc na Pohorju, Kumen, Recenjak, Lehen pri Ribnici, Rdeči breg. Činžat, Smolnik (volišče pri Sv, Lovrencu ca Pohorju). 11. Ruše, Lobnica, Vrhov dol, Bistrica pri Rušah, Bistrica pri Limbušu, Limbuš, Pekre Jvolišče v Rušah), 12. Tezno, Radvanje, Razvanje (volišče na Teznem). 13. Spodnje Hoče, Zgornje Hoče, Bohova, Rogoza, Skoke, Pohorje, Pivola, Slivnica, Orehova vas (volišče v Spodnjih Hočah). 14. Fram, Ranče, Loka, Morje, Ješenca (volišče v Framu). 15. Račje, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Podova, Gorica (volišče v Račjem). 16. Pobrežje, Zrkovci, Dogoše, Sv, Miklavž (volišče v Pobrežju). Okrajni cestni odbor Murska Sobcta (16 odborn.). Po 1 odbornika: Bodonci, Novi Beznovci, Po-znanovci, Pužavci, Stari Beznovci, Strukovci, Va-darci, Zenkovci (volišče v Bodoncih). 2, Cankova, Domajinci, Gornji Črnci, Korošci, Skakovci, Krašci, Topolovci (volišče v Cankovi). 3. Gornja Lendava, Kiiipiivaik, Kovačovci, Radovci, Dolnji Slaveči, Vidonci (volišče Gornja Lendava). 4. Gornji Petrove!, Adrijanci, Boreča, Lucova, Otovci, Stanjev-ci, Šulinci, Ženavlja, Markovci, Čopinci, Nerad-novci (volišče Gornji Petrovci). 5. Hodoš, Krpliv-ljik, Šalovci, Veliki Dolenci, Mali Dolenci, Budkr.i (volišče Hodoš). 6. Križevci, Domajinševci, Koča-rovci, Paaovci, Pečkovci, Središče, Mačkovci, Dan-kovci, Kustanovci, Prosečka vas (volišče v Kri-ževcihl. 1. Krog, Bakovci, Satahovci (volišče Krog), S. Kuzdoblanje, Dolič, Matiaševci, Trdkova, Gor. Slaveči (volišče Kuzdoblarije!. ?. Martjanci, An-drejci, Krnci, Lukačovci, Mkjtinci, Noršinci, Še-b-eborci, Tešanovci, Moravci, Volčja gomila (volišče Martjanci). 10. Murska Sobota Černelavci, Ncmčovci, Rakičan, Veščica (volišče Murska Sobota). 11. Pečarovci, Šalainonci, Moščaaci, Dolina, Bokrači, Kukeč (volišče v Pečarovcih). 12. Per-toia, Fikšinci, Gerlinci, Motovilci, Ropoča, Veče-slavci (volišče v Pertoči). 13. Pucinci, Brezovci, Gorica, Lemerje, Markišavci, Polana, Predanovci, Vaneča (volišče v Pucincih), 14. Prosenjakovci, Berkovci, Čikečka vas, Ivanjševci, Pordašinci, Fo-kovci, Ivanjci, Selo, Kančovci, Lončarovci, Rat-kovci (volišče v Prosenjakovcih). 15. Tišina, Gradišče, Murski Črnci, Murski Petrovci, Petanjci, Tropovci, Rankovci, Borcjci, Gederovci, Krajna, Kupšinci, Sodišinci, Vanča vas (volišče v Tišini). 16, Sv, Jurij, Kramarovci, Nuskova, Ocinje, Roga-ševci, Serdica, Sotina (volišče Sv. Jurij). Okrajni cestni odbor Ormož (10 odbornikov). Po 1 odbornika: 1. Ormož, Hardek, Frankovci (volišče v Ormožu). 2. Središče, Obrež (volišče v Središču). 3. Pušenci, Hum, Šalovci, Vitanj, Vod-ranci (volišče Hum), 4. Sv. Miklavž, Jastrebci, Brebrovnik (volišče v Sv, Miklavžu. 5, Kog, Her-manci, Veličane, Žerovinci (volišče Kog). 6. Mi-halovci, Runeč, Lahonci (volišče Mihalovci). 7. Velika Nedelja, Trgovišče, Cvetkovci, Sodinci (volišče Velika Nedelja). 8. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, Zamošani, Bratonečice (volišče pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji). 9. Litmerk, Sardinje, Vi-čanci (volišče v Šardinjah). 10. Sv. Tomaž, Ruc-manci, Savci (volišče Sv. Tomaž). Okrajni cestni odbor Prevalje (7 odbornikov). Bo 1 odbornika: 1. Črna, Koprivna (vplišče Črna). 2. Mežica. 3. Prevalje. 4. Guštanj, Kptlje (volišče v Guštanju). 5. Tolsti vrh, Libeliče (volišče v Tolstem vrhu). 6. Dravograd, Ojstrica (volišče v Dravogradu). 7, Sv. Danijel, Libuče (volišče v Li-bučah). Okrajni cestni odbor Ptuj (16 odbornikov). Po 1 odbornika: 1, Ptuj mesto. 2. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. 3. Krčevina pri Ptuju, Rogoznica, Mestni vrh, Podvinci (volišče Krčevina pri Ptuju). 4, Sv. Lovrenc v Slov, goricah, Pacinje, Sakušak (volišče Sv. Lovrenc v Slov. gor.), 5. Polenšak, Polanci, Slomi, Hlaponci, Mezgovci (volišče Polenšak). 6. Bišečki vrh, Dragovič, Zagorci, Sv. Andraž v Slov. gor., Trnovski vrh, Ločič, Desinci, Trnovska vas (volišče Trnovska vas). 7. Sv. Urban, Vintarovci, Dolič, Janežovci, Drstelja, Jir-šovci, Kicar, Levanjci (volišče Sv. Urban). 8. Vur-berg, Št. Janž na Dravskem polju (volišče Vur-berg. 9, Breg pri Ptuju, Slovenjavas, Hajdina (vo- lišče Breg pri Ptuju). 10, Cirkovce, Šikole, Trnov* cj (volišče Cirkovce). 11. Majšperg, Ptujska gora^ Sv. Bolfenk (volišče Ptujska gora). 12. Jurovec, Gornja Pristava, Dolena, Lancova vas, Pobrežj« (volišče Gornja Pristava). 13. Sv. Trojica v Ha* ložah, Nova cerkev,, Gruškovje, Sedlašek, Pod< lehnik (voliiče Nova cerkev). 14. Vareja, Dravci< Sv. Andraž v Halozah, Veliki Okič, Skorišnjak, Velika Varnica (volišče Sv. Andraž v Halozah)« 15. Sv. Barbara v Halozah, Gradišče, Gruškovec, Slatina, Sv. Elizabeta v Halozah (volišče Sv. Bar«i bera v Halozah). 16. Zavrč, Gorenjski vrh, Turški vrh, Formin, Muretinci, Mala vas, Gajovci (volišč* Zavrč). 17. Sv, Marko, Bukovci, Stojnci, Žab o v 9! (volišče Sv. Marko). 18. Brstje,, Borovci, Prvenci^ Moškanjci, Sv. Marjeta niže Ptuja, Spuhlfa (voi lišče Sv. Marjeta niže Ptuja). Okrajni cestni odbor Rogatec (8 odbornikov). Po 1 odbornika: 1. Rogatec, Sv. Rok ob SotU (volišče Rogatec). 2. Sv. Katarina, Nimno, Plati Sv, Mohor, Brestovec, Rajnkovec (volišče Sv. Ka*; tarina). 3, Slatina okolica. 4. Kostrivnica. 5, Ro* gaška Slatina, Tekačevo, Spodnje Sečevo, Sv* Trojica pri Slatini (volišče Rogaška Slatina). 64 Sv. Florjan, Donačka gora (volišče Sv. Florjan). Žetale, Dobrina, Kočice (volišče Žctale). 8. Sto» parce, Nadole, Čermožišče (volišče Stoparce), Okr, cestni cdbor Slovenjgradec (8 odbornikov)« Po 1 odbqrnika: 1. Slovenjgradec, Stari trg (vo«: lišče Slovenjgradec). 2. Št. Janž pri Dravogradu, Otiški vrh (volišče Št. Janž pri Dravogradu). 3. Vrhe, Pameče, Sele (volišče Pameče). 4. Šmartno pri Slovenjgradcu, Šmiklavž pri Vodrižu (volišče Šmartno pri Slovenjgradcu), 5, Podgorje, Razbor (volišče v Podgorju). 6. Št. Vid nad Valdekom, Št. ilj pod Turjakom, Kozjak (volišče Št. Ilj pod Turjakom). 7. Mislinje. 8. Legen, Golavabuka (volišče Legen), Okrajni cestni cdbor Slov, Bistrica (9 odbornikov). Po 1 odbornika: Slovenska Bistrica, Spodnja nova vas (volišče v Slov, Bistrici). 2, Tinje, Zgor. Ložnica, Spod. Ložnica (volišče v Tinjah). 3. Zg, Bistrica, Kovačavas, Ošelj, Smrečno, Sv. Martin na Pohorju, Bojtina, Frajham (volišče pri Sv. Martinu na Pohorju). 4. Zgor. Polskava, Bukovci, Ri-toznoj, Gabernik, Oglenjšak, Kalše, Šentovec (volišče Zgor, Polskava), 5, Spod. Polskava, PokoSe? Črešnjevec (volišče Spodnja Polskava. 6. Vrhloga, Pretrež, Pečke, Stopilb, Šiatenberg (volišče Pečke, 7. Studenice, Jelovec-Makole, Hrastovec, Sv. Ana, Dežno (volišče Jelovec-Makole), 8. Žab-ljek, Laporje, Hošnica, Vrhole, Modraže, Cigonce (volišče Laporje), 9, Poljčane, Pekel, Stanovsko, Brezje, Lušečka vas (volišče Poljčane). Okrajni cestni cdbor Sv, Lenart v Slov. gor, (10 odbornikov). Po 1 odbornika: 1. Sv. Lenart, Radehova, Se-narska, Spodnji Porčič, Zgornji Porčič (volišč« Sv. Lenart). 2. Sv. Jurij v Slov, gor., Partinje, Za-markova, Zgornji Žerjavci, Spodnji Žerjavci (volišče Sv, Jurij v Slov. goricah). 3. Spodnji Gaste* raj, Žice, Srednji Gasteraj, Malna, Žitnice (volišče Srednji Gasteraj). 4. Sv. Benedikt v Slov, gor,, Sv. Trije Kralji, Trotkova, Zgornja Ročica, Osek (volišče Sv. Benedikt v Slov. gor.). 5. Sv. Trojica, Verjane, Cogetinci, Brengova, Andrenci, Smo-, linei (volišče Sv. Trojica). 6. Sv. Anton v Slov. gor., Župetinci, Čagona, Gočova, Boč, Črmljenšak! S volišče Sv. Anton v Slov. gor.). 7. Rogoznica, ¡ikarce, Selce, Korena (volišče Žikarce), 8. Spodnja Voličina, Zimica, Jablance, Zgornja Voličina (volišče Spodnja Voličina). 9. Kremberg, Drvanja, Ledinek, Ščavnica, Ihova (volišče Kremberg). 10. Velka, Trate, Lokavec, Rožengrund, Dražen vrh (volišče Velka). Okr. cestni odbor Šmarje pri Jelšah (7 odbornikov)« Po 1 odbornika: 1. Ponikva. 2. Šmarje okolica. 3. Slivnica. 4. Šmarje trg, Sladka gora, Lembertf (volišče Šmarje trg). 5. Sv. Štefan, Št. Vid pri Grobelnem, Tinsko (volišče Št. Vid pri Grobel-nem), 6. Sv, Ema, Žusem (volišče pri Sv. Emi). 7. Zibika, Roginska gorca, Nezbiše, Sv. Peter na Medvedovem selu (volišče Sv. Peter na Medvedovem selu). Okrajni cestni odbor Šoštanj (7 odbornikov). Po 1 odbornika: 1. Šoštanj okolica. 2. Velenje, 3, Škale. 4. Šoštanj mesto. 5. Topolšica, Sv. Florjan (volišče Topolšica). 6. Št. Ilj pri Velenju, Sv. Andraž pri Velenju (volišče Št, Ilj pri Velenju). 7, Št, Janž ca Vinski gori. Okrajni cestni odbor Vransko (7 odbornikov). 1. Braslovče 2. Po 1 odbornika: 2. Polzela. 3. Sv, Jurij ob Taboru. 4, Sv. Jeronim. 5. Vransko, Prekopa (volišče Vransko). 6. Gomilsko. Grajska vas, Marija Reka (volišče Gomilsko). V NAŠI DRŽAVI. Razmerje med našo državo in Bolgarijo se je zadnje dni znatno ublažilo. Začela se bodo kmalu med nami in Bolgari pogajanja glede dvolastnikov In ustvaritve nevtralnega 10 km pasu »b meji. Zakon za povzdigo kmetijstva je iz- lelan in bo prišel pred ministrski svet. Nekaj novega v tem zakonu je ustvaritev okrajnih in oblastnih kmetijskih gvetov. Občani izvolijo kmetski svet, ki pošilja po enega člana v okrajni, ta pa po enega v oblastni kmetijski svet. Oblastnemu svetu načeljuje veliki župan, oziroma komisar. Okrajnemu načeljuje okrajni glavar. Zakon določa, da se v občinah, okrajih in oblasteh osnujejo posebni kmetski fondi. V ta fond se plača od vseh kmečkih produktov, in sicer znaša prispevek od 0.3 do 1 zlatega dinarja; tako n. pr. se plača Dd vsake izvožene glave goveje živine 1 zlat dinar, od drugih produktov pa manj. Iz*teh fondov se bodo dobili viri ra povzdigo kmetijstva. Prvega avgusta ni bi?.® v »asi državi Robeiiih nemirov. Kakor v drugih evropskih državah so napovedovali tudi pri nas skriti komunisti za prvega avgusta hujskarije. Naše oblasti so po celi državi preprečile vsako vznemirjenje in je potekel burno prerokovani 1. avg. čisto mirno. Zagrebška policija izjavlja, da je tudi v Zagrebu popolnoma zatrla komunistično organizacijo. Razveseljiva poročila o »sSi želvi Po poročilih, ki jih je dobila centrala srbskega zadružništva, bo letošnja koruzna žetev izredno dobra ter bo zlasti glede kvalitete na vrhuncu. Srbsko zadružništvo pripravlja veliko akcijo, kako bi se omogočil izvoz te koruze. Ist.o-tako pripravlja vse potrebno, da bi se pospešil izvoz vina, ki ga je, ne samo starega, ampak tudi novega, v izobilju. Izvoz vina se bori z nemalimi težavami. Kar se pa tiče letošnjega pridelka pšenice, pravijo zaupniki, da je kvaliteta nekoliko trpela, pač pa bo napredovala kvantiteta. V DRUGIH DRŽAVAH. Komunisti so se osmešili po vseh evropskih državah. Milijone in milijone je izmetal boljševizem med agitatorje po raznih državah Evrope, da bi povzročil za prvi avgust nemire. Burni in po možnosti krvavi prvi avgust bi naj pokazal upliv komunizma na celo Evropo. Vlade opozorjene na komunistične namere, so preprečile vse izgrede in je bil prvi avgust miren. Tudi v onih državah, kjer so komunistične stranke še dovoljene, so bila zborovanja komunistov le slabo obiskana. Bilo je mnogo komunističnega grmenja, a prav nič dežja! Nova francoska vlada. Že zadnjič smo poročali, da je postal mesto obolelega Poincareja ministrski predsednik prejšnji zunanji minister Briand. V novi francoski vladi je samo. drugi predsednik, vse drugo je ostalo pri starem. Briandova vlada je že bila pred parlamentom, kjer je dobila zaupnico s 325 glasovi proti 136. Na Čehoslovaškeia imajo vedno kake posebnosti glede špijciiaže. Komaj so obsodili špijona kapetana Falouta in poravnali špijonaški spor med Prago in Budimpešto, se vrši sedaj na Čehoslo-vaškem obravnava proti poslancu dr. Tuki. Dr. Tuka je obdolžen vohunstva in pretesnega prijateljstva z Madžari. O razsodbi v tem velikem procesu bomo poročali. Kako bo končal spor med Rusi in Kitajci, še ni nič gotovega. Obe armadi stojita pripravljeni. Do spopadov ni prišlo, do pogajanj za mirno poravnavo sporne zadeve radi mandžurske železnice pa tudi ne. Koncem minulega tedna so se sporazumeli Rusi in Kitajci. Gete so dobile nalog, da se umaknejo. Promet na sporni vzhodni Kitajski železnici se zopet obnovi. Žalcsina poročila iz Kitajske. Po poročilu mednarodnega odbora za olajšanje lakote na Kitajskem se je posrečilo, da se je lakota od spomladi dalje precej ublažila, dasi strada še vedno 35 milijonov ljudi. V severozapadnih pokrajinah že štiri leta ni deževalo. V nekem mestu, ki je štelo preje 60.000 prebivalcev je sedaj samo še 3000 ljudi. Preiskave so dognale,da se jo v mnogih pokrajinah med prebivalstvom pojavil kanibalizem. Sestradano ljudstvo je pojedlo že mnogo ljudi, ki so umrli radi lakote. ^^feaNlEElJO Janez Narija flnnei. Spominski dan 9. avgust. Župnik Janez Marija Viane} se je rojil 8. maja 1786 kot sin preprostih Smečkih staršev blizu Liona na Fran-:oskem. Že v najnežnejši dobi ga je klicala božja milost, a on ji je z veseljem odpiral svojo dušo. Ko je bil star 9 ali 4 leta, so ga našli velikokrat v kakem skritem kotu na kolenih, v pobožni molitvi. Ko je v svojem 7 letu postal oastir, se je lahko še bolj udajal mo-itvi. Kazal je v tem času pa že tudi svoj prihodnji poklic. Večkrat je namreč zbral druge pastirje okoli sebe, je molil z njimi ter jih je na otroško-mod-ri način opominjal, naj se varujejo hudega in ostanejo pridni. Poleg Boga so imeli največ zaslug za to lepo otroško življenje malega Vianeja gotovo njegovi skrbni starši, ki so bili svojim otrokom najlepši zgled resničnega krščanskega življenja in so skrbno gledali na to, da so svoje otroke obvarovali vsakega, tudi najmanjšega pohujšanja. 9. avgusta leta 1815 je bila izpolnjena njegova goreča želja — bil je posvečen v duhovnika. Črez dve leti so ga poslali njegovi predstojniki za župnika v vas Ars. Kmalu je vzbudil pozornost. Četudi so se njegovi pobožnosti pri službi božji, pri obiskovanju presv. Rešnjega Telesa, čudili so se njegovi skromnosti in ponižnosti. Ker pa kljub temu ovce niso prišle k pastirju, je pa šel pastir k ov-čicam. Obiskal je vsako hišo, povsod je imel dobro in prijazno besedo, kjer je videl bedo in revščino je tolažil in bodril. Ljudje so mu začeli obiske vračati s tem, da so ob nedeljah vedno bolj polnili cerkev. Da, nekateri so začeli tudi večkrat pristonati k sv. zakramentom. Kajti, kdor je bil enkrat pri Vianeju pri spovedi in je okusil vso njegovo milino, je kmalu zopet prišel. Tudi njegove Pridige so imele neko posebno moč* o-ovo-ril je čisto preprosto o Bogu, o smrti, o nebesih, o neklu, o najsveteišem zakramentu, a govoril je kakor more govoriti le svetnik in ijudje. k' '—> celo življenje poznali solz, se jih pri Viane-jevi pridigi niso mogli ubraniti. V vsej vasi je bilo kmalu splošno prepričanjet Naš župnik je svetnik. A kljub temu je trajalo še precej let, da je pridobil vsa srca za Boga; posebno je bila nesrečna uživaželjnost ona, ki mu je odvračala veliko duš. Vest o tej spremembi v Arsu se je kmalu raznesla tudi po okolici in je prodrla nazadnje tudi črez meje Francije. Vsak dan je prihajalo več tujcev in romarjev v Ars. 30 let so trajala ta romanja in so nekaj najbolj posebnega, kar ima katoliška Cerkev pokazati v novejšem času. Na Vianeju se lahko vidi vse to, kar se pripoveduje o svetnikih. Pa ni bilo to pred 200 in 1000 leti, ne, godilo se je to v novejšem, večkrat tako dvomljivem času, stoin tisoč prič je za vse to. Vidimo na Vianeju veliko strogost proti sebi, premagovanje samega sebe, brezprimerno ponižnosti brezmejno ljubezen do Boga in do bližnjega, na drugi strani pa tudi veliko moč nad dušami, dar duše ganiti in jih spreobrniti, nadalje veliko oblast nad naravo, moč ozdravljenja, vednost, ki čita v največjih globinah človeških duš in dar prerokovanja. Nek mož iz preprostega ljudstva je priznal: »Predno ko sem bil v Arsu sem težko verjel, kar se pripoveduje iz življenja svetnikov. Sedaj pa verjamem vse, kajti z lastnimi očmi sem videl vse to in še veliko več.« Res je bil Ars v teh 30 letih nek nepretrgan čudež. Če bi človek vso stvar premišljeval le iz naravnega stališča, bi tega ne mogel razumeti. Čisto nerazumljivo bi bilo, kaj je vleklo vse te množice v Ars. Saj je bila tam samo mala cerkvica in njen župnik na zunaj tako neznaten, oblečen v borno oblačilo. A vendar je bila v Arsu vsak dan velika množica ljudi, čakali so 2, 3 dni, cla so prišli na vrsto pri spovednici, da so lahko slišali Vianej-evo pridigo. Veliko jih je prišlo tje samo iz radovednosti, prišli so celo zato, da bi se smejali in norčevali, a tudi ti so bili premagani, šli so in se spovedali po mnogih letih svojih grehov. Vianej-a samega je stalo to življenje in delovanje najtežje žrtve. Komaj dve uri na dan si je privoščil spanja. Kmalu po polnoči je hytel v spovednico, v kateri je ostal ves dan izvzemši čas, ki ga je porabil za sv. mašo, za pridigo in pa za skromen obed in večerjo. Poleg1 tega napornega dela pa je še mrtvil svdr je telo s postom in drugimi mrtvili. Razen tega pa je Bog svojega služabnika obiskoval z raznimi preizkušnjami, predvsem velikimi dušnimi boji. 73 let je dočakal sveti mož. 29 julija 1859 je kakor navadno prebil še 17 ur v spovednici. Tu pa je hipoma obnemogel. Moral je v postelj in 4. avgusta je izdihnil, ravno ko so okoli stoječi duhovniki molili: »Naj mu pridejo nasproti sveti ingeli božji in naj ga pripeljejo v nebeško mesto Jeruzalem. Papež Pij X. ga je leta 1905 prištel blatenim, Pij XI. pa v svetem letu 1925 svetnikom. -Njegov god se obhaja 9. avgusta, na dan njegovega mašniškega posvečenja. Velikokrat se sliši: »Bi že veroval v drug svet, ko bi o drugem svetu mogel le količkaj zaznavati.« V svetem Via-neju je drug svet stopil tako jasno pred tiaše oči, da ga mora spoznati vsak, ki je dobre volje. Nam naj se pri premišljevanju teh dogodkov vzbudi zavest, da je drug svet — Bog, duša, nebesa, pekel ravno tako istina, kakor solnce, ki ga gledamo, kakor zemlja, na kateri stojimo. In potem naj bi bilo uravnano tudi naše življenje, da za ta drug svet ravno tako živimo in delamo, kakor za tega. * Velika slovesnost dne 8, septembra v Slovenskem I.urtlu v Rajhenburgu. Sv. Oče Pij XI. je dne 8. junija 1929 -«v-zdignil cerkev Lurške Marije v Rajlien-burgu v baziliko. Na prazn?k roistva Marijinega, dne 8. septembra 1929 bo prezvišeni vladika dr. '^drej J' rlin slovesno razglasil to odlikovanje Marijine cerkve v Rajhenburgu vernemu ljudstvu in poleg tega.blagoslovil tudi nove mogočne orgle. Ta slovesnost zaključuje one mnogobrojne pobožnosti, ki so se vršile v dobi zidanja in dovrše-vanja tega prijaznega Marijinega svetišča. Bodi pa ta slovesnost obenem globoka zahvala Bogu in Mariji, da se je vse to izvršilo. Zato želimo, da bi se te zahvalne pobožnosti udeležili vsi, ki so na kakoršenkoli način pripomogli do zgraditve tega Marijinega doma. Zlasti vabimo vse nabiralce in nabiral-ke prostovoljnih denarnih prispevkov, vse žive ude cerkvene stavbene družbe, vse one dobrotnike, ki so nam pomagali z lesom — največ lesa je dala Zgornja Savinjska dolina in Pohorje — in z drugim materijalom. Da. Vabiti moramo vse Slovence, ker je ni župnije na Slovenskem, kjer bi ne našli kakega dobrotnika ali člana naše cerkvene družbe, in ker smo vsi Slovenci ali vsaj naj bi bili Marijini častilci. Za ugodnost na železnici bode preskrbljeno. Slovenski narod je postavil Mariji ta dom, slovenski narod se naj zbere dne 8. septembra tudi v njem in krog njega. Geslo za bodočnost pa bodi: Vsak Slovenec mora biti enkrat v življenju v Marijinem svetišču v Slovenskem Lurdu. Odkcd nevera? Na Francoskem je v zadnjih časih bilo veliko izrednih dogodkov — Lurd, življenje sv. Vianeja — ki govorijo za resničnost drugega sveta. A na drugi strani vidimo ravno na Francoskem toliko nevere in sovraštva do vere. Kakor da ti dogodki na toliko ljudi niso nič vplivali? Odgovor: Radi tega ne, ker vera ni toliko odvisna od pameti, kakor veliko več od volje. Slaba volja noče priznati Boga, duše in večnosti, če bi lahko to človek tudi z rokami prijel. Saj je očak francoskih brezvercev Voltaire rekel: »In če bi pred menoj mrlič vstal od mrtvih, jaz vendar ne bi veroval.« Stara reč. Ko je Kristus delal čudeže, so njegovi sovražniki trdili, da jih dela s pomočjo Belce-buba. Ako se godijo še danes čudeži, iščejo gotovi ljudje vse mogoče vzroke in razloge, samo da jim ni treba Boga priznati. Jugoslovanski cerkveni jubilej. 29. julija je obhajala vsa katoliška Jugoslavija zlato mašo zagrebškega nadškofa dr. Antona Bauer. Slavnosti se je udeležil kraljev zastopnik, ki je prinesel jubilantu visoko odlikovanje, nadalje papežev nuncij in skoro vsi katoliški škofje iz vse države. Z veliko radostjo se je slavlja udeleževal ves hrvatski narod, ki mu je jubilant neustrašeno branil njegovo krščansko vero kot učenjak, pisatelj in škof ki mu je skazal tudi veliko drugih dobrot, posebno kot Krst našega tretjega kraljeviča. Krst našega tretjega kraljeviča bo na Bledu 11. avgusta. Botra angleškega kralja bo zastopal angleški poslanik v Beogradu g. Kennard. Visoko odlikovanje zaslužnega duhovnika in gospodarskega delavca. Njegovo Veličanstvo kralj je-odlikoval preč. gospoda župnika v Št. Ilju pri Velenju Schreiner-ja Franca za njegove velike zasluge na cerkvenem, kulturno-prosvetnem in gospodarskem polju z redom Sv. Save IV. stopnje. Gospod župnik, ki je znan ne samo kot izvrsten dušni pastir, ampak tudi kot vstrajni prosvetni delavec, zadružni organizator ter izredno agilen načelnik kmetijske podružnice v Št. Ilju pri Velenju, si je stekel za svoje neumorno požrtvovalno delo toliko zaslug, da mu gre po vsej pravici to visoko odličje, ki mu je bilo na svečan način izročeno v pon-deljek 5. avgusta t. 1. Odlikovanemu iskreno častita k vidno priznanim zaslugam »Slov. Gospodar«! Duhovniška vest. G. kaplan Janko Breznik je nastavljen v Bogojino v Prekmurju. Društvo katehetov lavantinske škofije. Redni občni zbor se vrši v pondeljek 19. avgusta 1929 ob 16. uri v škofijskem dijaškem semenišču v Mariboru, Koroščeva ulica 12. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in preglednika računov. 3. Volitev načelstva ln pre-gledovalcev računov. 4. Slučajnosti. Gospodje katehetje, zlasti zastopniki dekanijskih kate-hetskih odborov se vabijo na občni zbor. — Ob enem se opozarja, da bo letos enodnevno zborovanje slovenskih katehetov v Ljubljani v torek 27. avgusta 1929. Vzpored, ki bo poleg referatov in praktičnega nastopa vseboval kot glavno točko razgovor o novem katekizmu, bo pravočasno objavljen. Gospodje katehetje naj se v kolikor mogoče velikem številu udeležijo zborovanja v Ljubljani. — Odbor. Škofijska zveza društva »Krščanska šola« v podpornik hrvatskih kulturnih ustanov in zadružništva. Žalostne ugotovitve. Nek češki list ja zbral podatke, kako je na Češkem življenje po vojni. Ugotovitve tega lista niso posebno razveseljive. List je moraj ugotoviti, da se silno širi lahkoživost iij uživaželjnost. Vsako soboto in nedelji se zapravi najmanj zaslužek enega dneva, v celem letu, če prištejemo še razna praznike, zaslužek dveh mescev. Število ljudi, ki so oboleli na spolnih boleznih, ki postajajo prava kuga in nesreča je narastlo za 97%. Število porodov je padlo za 127%. Ker je dovoljena po prevratu ločitev zakona je v vseji državi 44.000 ločenih zakonov. Število razporok je bilo leta 1917 in 1927 v razmerju 12:347. Strahotno je tudi naraslo število zločinov. Razmerje teh je v letih 1917 in 1927 1:43. Vzrok teh žalostnih pojavov je v tem, da se ljudje nič več ne brigajo za vero, za njene zapovedi in zahteve. Pa govorijo nekateri, kaka sreča za človeka je nevera in bi radi z njo osrečili ves svet, tudi naše ljudstvo. Živo življenje pa govori in dokazuje nekaj čisto drugega. Mariboru. Redni občni zbor se vrši v pondeljek dne 19. avgusta 1929 ob 15. uri v škofij-i skem dijaškem semenišču v Mariboru, Koro-: ščeva ulica 12. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo vodstva in nadzorstva. 3. Volitev eno tretjino odbornikov. 4. Slučajnosti. Podružnice društva »Krščanska šola« se vabijo, da pošljejo na občni zbor svoje zastopnike. — Vodstvo. Borci, vojaki iz svetovne vojne! Še nekoliko dni in se dvignemo na pohod, tudi mi na Brezje. Kliče nas Marijin rog miru, sprave in bratstva. V lepi disciplini, strumno zbrani se uvrstimo v napadne falange na Brezjah, kličoč Boga in Marijo. Tudi tisti gredo lahko z nami, ki niso mogli pretečeno nedeljo. Izkaznice dobite na Brezjah za 3 dinarje in se peljete zastonj nazaj! Shranita: dobro odhodne listke, dajte jih žigosati! na domači postaji. Iz Ljubljane vozi poseben vlak ob 7.45, nazaj z Otoč da Ljubljane zopet poseben vlak od 15.43 ali 3 in 45 minut popoldne. Imate torej! zvezo za vse vlake! Ugodnost polovična vožnje velja od 9. do 13. avgusta! Tovariši, na pot ob vsakem vremenu; pred 15 leti ste odrinili težkega srca na neznano hudo bojno pot. 11. avgusta pa' veseli in zadovljni letos pohitite na naše divne Brezje. Na svidenje torej 11* avgusta na BrezjaK. — Glavni odbor, Z. S. V. v Ljubljani. Strašna nesreča na mariborskem kolodvora. V nedeljo L avgusta so odpeli na mariborskem glavnem kolodvoru stroj od koroškega popoldanskega vlaka. Lokomotiva ie omčajno vozila' od vlaka proti Lajtersbergu.V trenutku, ko je vozil gtroj v omenjeni smeri* je letela že bolj priletna gospa preko tira na graški vlak in prišla pod stroj* ki jo oTj Prmafin(H to pa bo srečolov, tO ¡6 loV lepimi doMtkjl Cela prireditev bo res pftvf in poštefta fgfl vedrilo za kmečke in gosp&ke ljudi. ZatO vabljeni, vsi dobrodošli. Sv. Marko niže Ptuja. Dne 30. julija se je ffS tukajšnjem otoku Drave našel utopljenefi. sestniški sin Franc Repec iz Hodoš, kateri sf je vozil nekim splavom, je v utopljencu spdPf' znaj svojega tovariša. Povedal nam je žalosti no. novico, da je utopljenec iz ugledne hiš® 18 letni Sin Franca in Kunigunde Sagadin, pw sestnlka in gostilničarja v Gorečji vasi, župl nija Hajdin, kateri je dne 24. julija pri kopa« nju v Dravi nekaj sto metrov nad Ptujem uto* nil. Ker se truplo pokojnika ni moglo prepe« ljati v domačo župnijo, vršil se je dne ši. ju« lija pogreb na tukajšnjem pokopališču. Naš^ fara še ni videla enakega prizora. Čez 80 koS lesarjev, večinoma od kolesarskega društvtf »Slavček« ter posamezniki drugih kolesarskih: društev, pripeljali so se na pokopališče, vzamejo slovo od tovariša kolesarja Francla'* katerega so vsi tako ljubili. Da je hiša Saga;« dinova res ugledna in da je bil rajni FrancelJ priljubljen, je najlepši dokaz, da sta se pripig ljala v družbi žalujočh fantov kolesarjev tudi oba č. duhovnika iz Hajdina. Žalujočim sta-rišem kličemo v imenu njih sina, kateri pri' nas počiva: Zopet se vidimo! Radoslavci pri Mali Nedelji. Žalostna novica: se je dne 27. julija tega leta popoldan razlila' po naši vasi Radoslavci, da so z avtomobilom' iz ormožke bolnice pripeljali težko ubolelega' vaščana Antona Filipič, na svoj dom. Po težki: operaciji, katero je prestal je sledila še pljuč-i niča — kateri je podlegel. Ker ni bilo za nje« ga več nobene pomoč, se je dal prepeljati do-? mov. Ker je iskreno ljubil svojce, domačine in' prijatelje, je hotel še svojo odšteto uro preži« veti med njimi, katera pa je bila zelo kratka'* Ko se je nagnilo večerno solnce k svojemu za« tonu in se s svojimi zlatimi žarki poslavljalo; od nas, se je tudi on v svoji najlepši mlade« niški dobi star še-le 30 let preselil v kraj, kjer, ni trpljenja in gorja, ter po svoji mukapolnf bolezni zapri za vedno svoje oči."Kruta usodai kako si ga varala. — Pokojni je bil radi svojo pridnosti in spretnosti, plemenitega značaja in Zmiraj veselega razpoloženja povsod priljubi ljen, kar je pokazal tudi njegov pogr§b, kate« rega so se mnogi udeležili. Bil je tudi napreden delavec in gospodarsko rta£b'ražen, znat? po celi župniji, zato ga bodo tisti, ki so gai poznali po svojem delu in značaju, težko p d« grešali. Njegova smrt, ki je povzročila .velika žalost domačim, svojcem, valžanom in prija« teljem najglobokejšo sožalje, ostalim pa Vi povzbu'do, danes meni = jutri teblT Sl&vp. nje« govemu spominu ter v domači zemfji dživi/ sladki počitek! Gajovcl—LogarovcI. Novo ustanovljeno ga« silno društvo priredi v nedeljo dfle 18. aVgtišta; 1929 veliko tombolo. Glavni dobitki so i findi moško kolo, vreča fine banatsice moke 85 kg, moška obleka, ženska obleka, en so*d in zraveft tega še blizu 400 drugih krasnih dobitkov. Tablice po 3 Din. Za okrepčilo in drugo po koiji čani tomboli je preskrbljeno. Svira malone« deljska godba na pihala. — Odbor. Slov. Bistrica. Sirotišnica v Slovenski Bistri« ci — žrebanje. Vse prijatelje naše sirotišnici in odjemalce naših srečk bi rade na novo opo« zorile. da se žrebanje vrši gotovo meseca aV« gusta, pa ne 24. avgusta, kakor je že bilo na-manjeno, temveč 25., v nedeljo, ker se tedaj žrebanja lažje udeleži tem večje število zani-piancev. žrebanje se tudi ne vrši v Apačah, temveč v Slovenski Bastrici. Od 15. avgusta 1929 naprej se bodo še sprejemale v renovira-ijo in povečano poslopje šolskih sester sirote. ¡Čato so prav prisrčno naprošeni vsi, ki še niso poslali denarja za doposlane jim srečke ali, ki $e posedajo večje število srečk, pa še istih niso Uiso mogli razprodati, da pošljejo kmalu denar ali vsaj vrnejo srečke. Čeprav se srečke l-azpošiljajo tudi' lz samostana Šolskih sester v ~ pačah, se žrebanje vrši le v Slovenski Bistrili na dan 25. avgusta. Priporočamo še enkrat es kVašne dobitke, ki so večinoma vsi v roČ-em delu in posebne vrednosti za vsakega, e zamudite torej ugodne prilike I Z odkupdm Srečk bote tudi pripomogli revnim otrokom 'do skupnega varnega doma. — Šolske sestre v Slovenski Bistrici. Ribnica na Pohorju. Preteklo nedeljo dne 88. julija se je obhajala cerkvena slovesnost pri podružnici Sv. Bolfenka. Da tudi ta cerkvica pod Veliko Kapo, skoro kakor v puščavi samotna, veselo oživi v cvetju in zelenju, gre največja zasluga in zahvala gosp. ključarju 'Jožefu Jurjak, ki se je s svojo pridnostjo pov-spel od revnega delavca do lastnika treh posestev. Da ni vreme motilo, bili bi zbrani razen [dušnega užitka deležni tudi znamenitega razgleda širom na zelene pohorske grebene in pod njimi ležeče sicer dokaj strme senožeti in >ijive, ki pa jih lastniki navzlic temu ljubijo, ker so prepojeni z znojem ljubečih prednikov, ^logočna lipa pred cerkvico stoji še svedok jcasov, ko so baje celo iz Starotržke okolice Jbrinašali semkaj mrliče pokopavat, kar je Jnorala biti res nadvse težavna pot. Danes tam ¡0 pokopališču ni več znaka. Pri cerkvi je tudi |ola, ki nudi otrokom vsaj neobhodno iz abecednika in računice, kajti do fare, nekaterim 'do dve uri hoda, bi zlasti v zimskem času ne bilo mogoče, ko pade snega večkrat za meter. 'Semkaj se zatekajo tudi od Sv. Antona procesije prosit lepega vremena ali dežja. Nekak Sladek mir te objame v tem zatišju, potešen fcapuščaš ljubko cerkvico v samotni planini s 'trdnim sklepom še zopet priti akjD na pjlproš-njo sv. Bolfenka ostaneš zdrav in živ. Vsa zahvala gre tudi č. g. kaplanu Barbiču in g. Učitelju Tomažiču, ki Žrtvujeta tdiiko mjuČi^ih korakov predvsem za dušno in telesno koti s t budokočnih otrok. Sv. Lovrenc nad Prožinom. V pondeljek dhe. E9. julija tega leta je bila spremljena v obilni udeležbi k zadnjemu počitku bivša veleposeit-Jiica v Laški vasi ga. Marija VerbovŠek, po (domače Mlakarjeva botra imenovana. Pokoj-ha je izdihnila svojo blago dušo v 70. 16tu starosti. Bila je večkrat previdena s sv. za-Jkraiji.enti za umirajoče, je mnogo, pa udana fr voljo božjo pretrpela svojo dolgotrajno Eole-Een. Bila je zelo verna, plemenitega in usmiljenega srca, posebno revežem je bila prava radodarna mati. Botrovala je mnogokrat brez 4-azHk'e ubogim ali premožnim. Ob tvojem gro-£>u blaga botra je bilo videti mnogo rosnih JOčes, p6šebno od manjpremožnih, kateri te bo-,»o zelo ppgrešali. Spavaj sladko in uživaj zasluženo pidčilo, blaga botrica naša! Braslovča. V krogu svojih tovarišev-sošol-Rev in kaplanov, ki so z njim delovali v duš-liem pastiržtvu tekom 30 letnega župnikovanja [v Laporju in Braslovčah, je 31. julija obhajal fcvojo 40 letnico duhovništva mnogočastiti g. Hekan Martin Medved. Lep dan je bil to. Lep ta župnijo, lep za prečastitega g. jubilanta. Ne Bamo, da so prišli njegovi kolegi, prihiteli so 'tudi vsi njegovi bivši kaplani in mu tako dokazali svojo spoštovanje, udanost in Ijube-Sen. Že na predvečer so prečastitemu g. jubilantu priredili župljani lepo slavje. Postavili Bo slavoloke, ki so jih dekleta zelo okusno okrasila, pevski zbor pa mu je pod vodstvom g. Viranta zapel prisrčno podoknico. Obširni prostor pred in krog cerkve so napolnili tržani in okoličani in vzklikali iubilantu: Bok žvi na mnoga letal Še večji dokaz ljubezni pa so slavljencu pokazali župljani naslednji dan. Mogočno streljanje s topiči se je razlegalo že na predvečer, je na vse zgodaj zjutraj odmevalo po lepi Savinjski dolini. Ob pol 10. uri pa so verniki, čeravno je bil delavnik, do zadnjega kotička napolnili veliko Župno cerkev, ki je bila za ta dan Se prav posebno okrašena. Mi vsi pa, ki poznamo ljubezen, dobroto in požrtvovalnost g. dekana-jubilanta, kar Je tako lepo povdarjal v svoji napitnici monsignor Vreže, mu kličemo: Bog ga žm na mftoga leta! Oornjigrad. (Odlikovanje.) Dne 21. julija t. J. na seji okrajnega gerMškega sosveta je bil odlikovan velezaslužen mož, neumoren delavec na kulturnem polju, dobro zžani župan In posestnik v šmartncm ob Paki. Po lepem res ganljivem nagovoru okrajnega glavarja g. dr. Matko Kandrič-a in okrajnega gerenta, mu je pripel g. glavar zlato medajlo za gradjanske zasluge. Slovesnost se je vršila v lično okin-čani sejni dvorani okrajnega zastopa, kateri so prisostvovali vsi člani okrajnega gerent-skega sosveta. Pri tej priliki se Še mora omeniti, da si je sedanji g. glavar dr. Matko Kan-drič s svojo prijaznostjo in ljubeznivostjo že v teku pol leta vsem v našem okraju res zelo priljubil. On je kot res pravi vzoren in popolnoma nepristranski uradnik na svojem mestu, ki dela res za blagor in dobrobit vsega ljudstva in države. Tp ljudsko Živo zajggt pa pričajo neštete prosilne prošnje na višjih mero-dajnih mestih, ki se strinjajo z enb In isio vsebino, da naj še ga pustijo med nami mnoga leta, da ga ne bode imenovala za njegove zasluge k častnim članom samo mžstnd občina Gornjigrad s samo 800 prebivalci kot je g. Vovšeka, ampak še ostalih 10 občin s 16.000 prebivalci. — Dne 14. julija tega leta je bil slovesno vpostavljen za novega mestnega župnika župnije Gornjigrad č. g. Maksjmiljan Šlander iz ugledne rbdbihe Šlandrove iz Grajske vasi. Velika Polana, Prekmurje. Pri nas se bo obhajalo Donatovo proščenje dne 11. t. m. obenem s srebrno mašo domačega duhovnika, ki je že nad 5 let v Prekmurju. Cene lit sefmsha poročila. Mariborski trg. Na mariboski trg v soboto 3. avgusta so pripeljali špeharji na 10 vozeh 20 zaklanih svinj in 4 teleta, kmetje 14 vozov sadja, 12 voz krompirja, 20 voz čebule ter kumare in 4 voze sena. Svinjsko meso so prodajali po 15—30 Din, krompir 1—1.25, čebula 3=—4, 1 kumarca 10 para do 3 Din, seno 65—80-Pšenica 3, ječmen 2, oves 1.50—1.75, koruza 2.50, ajda 1.50—1.75, grah 6. 1 kokoš 40—45, par piščancev 30—70, raca 25, ¿os 45—90, domači zajec 10—50. česen 15, glava svežega zelja 1—5, buče 2—5, maline 6—8, grozdičje 4—5, jabolka 4—8, hruške 5—8, slive 4—8, breskve 20—22. Mleko 3, smetana 12—14, surovo maslo 36—40, jajca 1.25, med 20—25 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 15 konj, 11 bikov, 90 volov, 206 krav in 13 telet. Skupaj 335 komadov. Povprečje cene za različne živalske vrste na sejmu dno 30. julija 1929 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 9—9.50; poldebeli voli od Din 8.25—8.75; plemenski voli od Din6 —8; biki za klanje od Din 7—8; plemenske krave od Din 6—7.50; krave za klobasarje od Din 5—5.50; molzne krave od Din 6.25—7.25; breje krave od Din 6.25—7.25; mlada živina od Din 8.50— 10. prodanih je bilo 170 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 18 komadov, v Italijo 14 kom. Mariborski svinjski sejm. Na mariborski svinjski sejm v petek, 2. avgusta je bilo pripeljanih 227 komadov. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov ■stari Drasci 125—150. 7—9 tednov 250—300, 3—4 mesece 350—400, 5—7 mesece« 450—550, 10 mesecev 700—850, eno leto stari svinje 1000—1200. 1 kg žive teže 10-12.50 DJA 1 kg mrtve teže 17—18 Din. Prodanih je biß 128 komadov. Mesne cene v Mariboru. VoJpvsko meso 1 ktf od Djn 12—18; telečje meso 1 kg od Din 17-S do 25; svinjsko meso, eveže 1 kg od Öiri U do 30. - Gospodarska obvestila. Nove zadruge. V zrnjem Času prav marljivo ustanavljajo nove za ruge. Ustanovila se Je hj-afcilnlca in p sojilnica pri Sv. Rupertu v Slov. g0: vodovodna zadruga v Makolah in ži^ norejska selekcijska zadruga v Konj cah. Razen tega se vrše priprave ¡¿ji ustanovitev cele vrste raznih zadru Osobito se opazuje mpogo zanimanja za ustanovitev živinorejskih zadrug; Pri vseh ustanovnih zborovanjih je govoril nadrevizor Vlad. Čušenj ak, ki jo dajal navodila za uspešno delo kmetiji skih zadrug. Razstava perutnine v Ljutomeru. Kakor smo že poročali, bo v sredo, dne 14. avgusta tega leta v LjutomerS splošna živinski razstava. Poleg druv gih vrst domaČih Živali bode zastopana tudi perutnina, ki bo razstavljena v prisebnem oddelku v liCnfti železnih gaK bah. Prijavljenih Je že okoli 20 družil nic štajerske kokoši, "^saka družini sestoji iz enega petelina in treh kuff katere je posebna komisija že odbrala po vaseh. Perutnina se pripelje na rg stavo že na preddjan, nakar bo tali ocenjena; tako bodo obiskovalci že i koj ob otvoritvi razstave našli na vsai„ gajbi poleg ostalih podatkov tudi uspe! strokovne ocene. Na to prireditev si opozarjajo vsi ljubitelji perutni,»« predvsem tudi kmfccke g&spodinle. Po" trebno je, da posve.Č$m6 t6j važnj pa* nogi našega gospodarstva odslej vel! pozornosti. Rodovniško društvo v Veržeju. Kakor v druj gih kmetijsko naprednih državah, se je zadnji čas tudi v naši začelo gledati na plemensko odbiro živine. Tako društvo z zgornjim na,'-sjovom se je ustanovilo dne 9. julija tudi j. Veržeju pri Ljutomeru. Plemenska odblra nl£ Murskem polju ni neznana, a vršiia se je smej-s' treno dosedaj le pri nekaterih rejcih konjV kasačev. Da se tudi v govedoreji začne s srni' trenim delom, si je zadalo novoustanovljene) društvo težko, gospodarsko pa zelo važno na-„ logo izmed krav. članov v okolici VerŽeja zbrati Čredo simepdolske pasme, preizkusiti nfe dobičkanosnost glede mlečnost} in zaroda t&c le najboljše gojiti v bodočnost. Pri prvem spre-t jemanju v rodovnik' je bijo vpisanih 45 krav. Društvo je začelo takoj živahno delovati ter si je nabavilo b pomočjo oblastne podpor? lastnega bika in sfe bo kot enota udeležilo tudi razstave za konje in gotfldo, ki se vrši 14. avi gusta v Ljutomeru. Posebna zasluga za usta^ novitev društva gre oblasthemu živinorejslijU mu nadzorniku g. ing. Wenku, ki je s svoji®! temeljitimi predavanji vzbudil smisel za smo-treno živinorejo. Društvu, h kateremu so pristopili sami zavedni živinorejci, se obeta lepa bodočnost, ako bodo vsi člani vršili vsak .v svojem delokrogu svojo dolžnost in je torej upravičeno upanje, da bo za deset letja sloves murskopoljske govedi segal še dalje, kakor sega danes glas o ljutomerskem konju in slava žlahtne vinske kapljice ljutomerskih gorld. Mlademu društvu pa želimo: Procvitaj in rasti v slavo Murskega polja in gmotno korist našesra kmeta! Konjice. Pr nas se je vršila redka, a vele pomenljiva slavnost. V krasno okinčani dvorani Katoliškega doma se je vršil slavnostni občni zbor Kmečke hranilnce in posojilnice, kateremu je predsedoval podnačelnik mil. g-arhidijakon Fr. Tovornik. Na tem slavnostnem občnem zboru se je izvršilo odlikovanje načelnika posojilnice g. Antona Toman, z zlato kolajno za zasluge na polju zadružništva, s katero je bil odlikovan od Njegovega Veličanstva kralja. G. okrajni glavar D. Trstenjak je v daljšem, lepem govoru opisal delo odliko-vanca za gospodarski napredek in mu pripel na prsi podeljeno odlikovanje. Zastopniki vel. župana, oblastne samouprave, Zadružne zveze in kmečke posojilnice so čestitali odlikovancu b povdarkom, da pomeni odlikovanje priznanje delu za povzdigo kmetijstva potom kmetijskega zadružništva. Nato se je izvršila ustanovitev živinorejske, selekcijske zadruge za konjiški okraj v Konjicah. Nadrevizor Vlad. Pušenjak je v svojem govoru začrtal nove smernice zadružnega dela, poročevalec za živinorejo M. Zupane in svetnik ing. Zidanšek sta razpravljala o delovanju živinorejskih zadrug in o težkočah, ing. J. Sturm je pojasnjeval pravila, mnogo kmetov je poseglo v debato, ki je bila prav zanimiva in pričala o zanimanju za napredek živinoreje. Pravila so bila z malimi spremembami odobrena, ter izvoljeni najuglednejši gospodarji iz celega okraja v načelstvo, nadzorstvo in komisijo za vodstvo rodovnika. Za načelnika je bil z velikim navdušenjem izvoljen ing. Jak. Sturm, gerent okrajnega zastopa, priznan gospodarski delavec. Pri skupnem obedu smo s slavljencem na čelu zastopniki vlade, velikega županstva, oblastne samouprave in zadružništva prebili par prijetnih uric in v navdušenh govorih slavili delo ln zadružne delavce ter se bodrili za nadaljnje zadružno delo. Slavnosti so se udeležili v obilnem številu najboljši zadrugarji in gospodarski delavci iz Konjic in okolice. Sprejem gofenk v kmetijsko-gospodinjsko Kolo Kmetijske družbe za Slovenijo t Ljubljani. S 1. oktobrom 1929 se otvori osemindvajseti tečaj gospodinjske Sole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 450 Din, za pouk pa 100 Din. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško spričevalo, "da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vesto izvr-ievale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 15. avgusta 1928 Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin. * Iv. Vesenjak: ,v , ^ . Opazujmo druge, rešimo sebe! Naše slovensko in jugoslovansko kmetij s vo prihaja v vedno težavne j ši položaj. Delo pri poljedelstvu in vinogradništvu, pa tudi v nekaterih drugih panogah kljub trudu in marljivo-vosti kmetskih družin ali sploh ne redi in vzdrži več, ali pa le zelo slabo in s težavo. Vzroki tega stanja, ki ga imenujemo krizo kmetijstva, pa so domači in tuji. Kolikor se da predvideti, ni izgleda, da bi se stanje v doglednem času izboljšalo, pač pa je videti, da se bo konkurenčni boj v kmetijskih pridelkih na domačem in še bolj na svetovnem trgu poostril. Edini Izhod pri takšnem stanju je torej za nas, Se hočemo osigurati kmetskim družinam obstanek, da temeljito odstranimo domače vzroke krize ter tako usposobimo naše kmetijstvo za konkurenčni boj na svetovnem trgu. Težko besedo moram izreči tukaj na naslov mnogih starejših kmetskih gospodarjev: vse premalo razumevanja ima še večina njih za napredno kmetovanje. To so vojaki sicer hrabri in častivredni, toda zaljubljeni v svoje mo-žnarje in puške na kresni kamen, pa gredo ž njimi v boj proti vojski, oboroženi s strojnimi puškami, brzostrel-nimi topovi in aeroplani. Čisto kakor njihovi predniki, ki so radi pomanjkanja organizacije in radi slabega orožja tako žalostno po hrabrem boju podlegli graščakom in velikašem za časa Matije Gubca in tovaršev. Mi pa hočemo, da je naša kmetska vojska zmagujoča in ne premagana, zato jo poživamo in učimo, da se primerno organizira in oboroži ter usposobi za svoj težak boj! Vodilni možje na zapadu gledajo sedaj na kmetijstvo čisto drugače, kakor so pred svetovno vojno, zato posvečajo kmetijstvu in njegovemu napredku veliko več skrbi in pozornosti, kakor pa poprej. Zato je tudi tam napredek neprimerno večji, kakor pa pri nas. Na zapadu so spoznali, da ni industrija (tovarnarstvo) za države in narode edini vir blagostanja, temveč da je treba priznati kmetijstvo kot prvi in glavni vir stalnosti in sigurnosti. Vsled tega se kmetijstvo ne zanemarja in ne zapostavlja več tako v zapadnih državah, kakor pred svetovno vojno, temveč se ščiti in se skrbi za njegov napredek. Poleg tega pa tamošnji bolj izobraženi kmetje sami silijo svoje vlade, da se za njihov napredek več stori. Tako se je zgodilo, da so naše slovensko in jugoslovansko kmetijstvo drugod, izvzeto samo Rusijo, Rumuni-jo in Španijo močno prehiteli. Umno kmetovanje, ki prinaša ob manjšem delu lepši dohodek, je silno napredovalo v Italiji, v Nemčiji, v Avstrijski republiki, v Čehoslovaški in na Danskem in Holandskem. Množina in kakovost kmetijskih pridelkov je v teh državah povprečno mnogo večja kakor je bila pred svetovno vojno. Poleg tega pa je Kanada In so Zedi-njene države severoameriške ter Argentina in Brazilija strašno povečale obseg obdelane zemlje, kjer pridelujejo posebno pšenico, koruzo, rž in oves. Tudi velika Poljska država se silno trudi, da izboljša kakovost svojim kmetijskim pridelkom ter jim osigura odjemalce na svetovnih tržiščih in jugoslovanski kmetovalec prav težko občuti to konkurenco posebej pri trgovini s svinjami in jajci. Pregledno lahko rečemo: za slovenskega kmetovalca je konkurenca v pšenici in koruzi za trg nemogoča, ravno- tako tudi v mešanem, manjvrednem vinu. Tudi ob najracionalnejšem pridelovanju teh pridelkov bo ostal siromak. Edino za domače gospodarstvo ima smisel te pridelke še držati in za vzdrževanje ter dopolnilo drugim panogam, ki so plodonosnejše. Povprečno pri mešanem gospodarstvu v malokme« tijstvu tudi hmelj nima bodočnosti, Sploh je kmetovanje s hmeljem lote« rija, enkrat imenitno zadeneš, a drugiil še bolj imenitno izgubiš. V Vojvodini in Sremu je že veliko prej bogatih kme-< tov prišlo v silne težave, ker so začeli hmeljariti, namesto da bi ostali pri svoji rodni koruzi in pšenici. Toda tudi pri ostalih kmetijskih panogah ne bo našemu kmetovalcu posuto z rožicami. Konkurenca bo vedno večja, boj za trg vedno hujši, zato mora tudi kmetovalčevo orožje za ta boj čim bolj biti učinkovito. Umetnost je v tem: s čim dosežem, da bom na istem prostoru več pridelal kakor do sedaj, da bo pridelek tudi po kakovosti boljši in stroški ne bodo sorazmerno večji. K temu še drugo: kako spravim ta povečani in zboljšanj pridelek najboljše na domačem in na svetovnem trgu v denar. To vse so temeljna vprašanja na katera si moramo odgovoriti, kajti ako bi sedanje stanje ostalo, potem preti našemu kmetijskemu gospodarstvu u-miranje in hiranje; siromaštvo postane splošno in iz osiromašenih kmetskih' domov bodo morali naši mladi ljudje daleč po svetu za bridkim kruhom popolnoma odvisnega delavca. Mi pa hočemo, da ostane naše kmet-sko ljudstvo gospodarsko neodvisno in da imajo kmetske družine za svoje pošteno delo tudi pošten obstanek. Zato se bomo trudili, da skupaj iščemo nova pota in novi način, ki naj zajamči zmožnost konkurence in pa obstoj. Zaupamo v Boga in računamo s pridnostjo naših ljudi ter ž njihovo uka-željnostjo. Mi hočemo živeti in — zmagati! Naš Slomšek s svojimi tovariši in učenci nas je naučil, kako moramo ljubiti svoj dom in svojo materino besedo« Krščansko prosvečeno slovensko ljudstvo je narodno uresničilo njegov program, sedaj ga moramo še gospodarsko! * - v ' - V > Iv. Vesenjak: Žalosten raiun. Tovarna v Rušah proizvaja vsako leto nekaj tisoč vagonov apnenega dušika. Takorekoč vse to umetno gnojilo gre iz države in posebej še iz Slovenije, kajti v naši državi se ga ne uporabi niti 2%, torej izmed sto vagonov niti dva. Posebej v Sloveniji pa komo i dva ducata. Pač pa iz naših Ruš gre apneni dušik v azijske države in celo v Avstralijo in v Egipet. Strokovnjaki so dognali, da so pr! nas kmetijski pridelki, posebej rž, pšenica, oves in travniki tako slabi ter dajejo manje in slabše blago, ker manlka rastlinam dušika. Ravnotako je z našimi vinogradi. L ^s je zaostal, je slabši in manj roden, kakor pa drugod. Ako torej hočemo, da se zboljšajo naši pridelki in da bo naša rž, pšenica In naš oves enakovredni in en mernik enako težak, kakor je recimo sremsko, banatsko, ogersko ali kanadsko blago, potem moramo predvsem tem rastlinam dati dušika. Kako so kmetovalci v Nemčiji znali to upoštevati, kaže dejstvo, da 80 tam uredili v vseh pokrajinah gnojne jame, pa so poleg gnojnice uporabili že pred ¡vojno povprečno 13—15 krat toliko du iičnih umetnih gnojil kakor pa pri nas y Sloveniji , Tukaj pri nas pa puščamo z malimi ¿zjčUiSIPi že vedno gnojnico odtekati, umetnih gnojil pa malo ali sploh nič ne uporabimo. Zaid so tudi računi v našem kmetijstvu tako žaioslnT. Naß posestnik veliko in težko dela, pa ima malo uspeha. izračunano je, da Je recimo dušik iz gnojnice ene same krave vreden okroglo 300—500 Din. To se pravi: ako bi hoteli kupiti toliko dušika v umetnih gnojilih, kakor ga samo ena krava izloči v enem letu, bi morali dati pri današnjih cenah okroglo 400 Din. In mi bi morali dovajati našim vinogradom, njivam ln travnikom veliko dušika. Vprašam: koliko gnojnice pa se pametno uporabi, koliko umetnih gnojil pa se pri nas uporabi?! Gnojnico večinoma spuščamo v cestne jarke in ž njo se namakajo večkrat občinske ceste, umetnih gnojil {>a ne kupujemo. Pa se mučijo ti ljubi n dobri ljudje in njihova živina, toda brezplodno, brez velike koristi. Obračajo in mantrajo ljubo svojo izsesano in izprešano zemljo. Toda pomnite: iz suhega drenovega klina vode iztisnili ne boste: iz izsesane zemlje pa dobrega pridelka imeti ne morete! Žalostni računi so, da gre večina u-metnih gnojil iz naših krajev v tujino, žalostno je, da nimamo umno urejenih gnojišč za spravljanje gnojnice in dobrega gnoja, žalosten je vsled tega tudi račUn 0 množini in kakovosti naših pridelkov, ^apcnj žalostno pa je, da o tem razmeroma veliko govoripio in pi Drugi dan popoldne sem stogil v grad, da izročim baronici izgubljene lase v prepričanju tople zahvale in obilne pogostitve za uslugo. Z baronico sva bila znanca in radi tega me je sprejela takoj. Ko sva se pozdravila, mi je zaupa-la, da gre obema ponesrečencema prav zadovoljivo, nato sem upal tudi jaz a las j o najdbo na dan. O, presveta Trojica, tako se še nisem nikoli opekel, pri kaki ženski, kakor tokrat pri baro< niči t Komaj so jej padle oči na v pai pir zavito kito, je zasadila v mene kačji pogled, cepetnila z nogo in zaUpftal »Ven drznež, mislite da gizdalinim a tujimi lasmi, ko imam lastnih več ne* go preveč!« Priletelo mi je še več psovk v hrbet, predno sem bil pri vratih, po stopnicah in na prostem. Najdeno kito sem pognal v grmovje pri grajskem obzidju in vzdihnil: Oh, te ženske! Nikdo drugi ni mogel zgubiti kite nego baro- šemo, pa se naših ljudi vse prerriaTOtnica! Sem se jej hotel prikupiti, a me prime. Neverni Tomaž je vsaj položil prst na rano Gospodovo in je verjel, naši ljudje tudi morajo videti svoje rane v gospodarstvu in odpraviti vzroke! Samo tako bomo popravili žalostne račune našega kmetijstva. Oh, te ženske. Krog 1. 1010 Je bija glede ženskih las baš nasprotna moda kakor je danes. Čim več las in čim dal-še, tem več lepotnega ugleda. Ženski spol je šel celo tako daleč, da si je vpletal v lase tuje kite in po straneh razne uložke, katerim smo pravili: »madra-ce«. — Novo mašo smo slavili zgoraj omenjenega leta in bili proti večeru po slovenski navadi prav Židane volje. Svečanost je posetila celo mlada baronica z 9 letnim sinkom iz bližnjega gradu. Visoka gosta je spremil na pre-micijo najuglednejši domačin. Grajska družba se je imenitno zabavala In se odpeljala enkrat po polnoči proti domu. Kmalu po odhodu nam je udarilo na ušesa v veselično uto obupno klicanje na pomoč. Par se nas je odzvalo takoj klicu in hitro smo bili na poglobljenem travniku na — mestu nesreče. Grajski kočijaž je hotel po travnikih ter bližnjicah na okrajno cesto. Zavozil je s kočijo ob rob precejšnjega podhri-ba. Voz se je prekucnil večkrat s težkimi posledicami za potnike. Fantku je zlomilo levo nogo, spremljevalec si je izpahnil roko, le baronica in kočijaž sta bila brez vidnih poškodb. Fantka in spremljevalca k zdravniku, baronico je odpeljal kmetski voznik v gr&d. Pri ogledu mesta nezgode sem stopil na nekaj prav mehkega, pogledal in spoznal, da je prav dolga in debela ženska kita. Gotovo je osmeknila gosto in obilolaso baronico pri padcu kočija in jej izpulila pavovo perje — tujo kito. Najdeno sem skrbno vtaknil v žep, da ni videl las nikdo razen mene. jé za nagrado spodila kot usiljivega psa! Po doglenTpremišljevanju sem sa še-le povspel do prepričani^"? Ženski boli in jezi, ako Jej dokažeš, da se pO«' naša ter šopiri s popolnoma — tujim lepotičjem! Ravnatelja je zadelo mesto tovariša. Posebnež je bil eden od bogoslovnih tovarišev. Po večerni molitvi je čepel po cele ure s svojimi miljenci pri cigaretah in pivu v učni sobi. So me nagovorili, da bi ga naj postrašil, da bo hodil pravočasno spat in ne bo budil drugih s poznim prihodom v spalnico. Ob eni strani bogoslovnega hodnika v prvem nadstropju je bila dolga lesena pručica, na kateri smo si osnažili revnejši bogoslovci čevlje. Že bolj proti enajsti uri sem dvignil nekoč pruČi-co po konci in jo uravnotežil z močnim motvozom. Težko in dolgo past sem naslonil na kljuko vrat, za katerimi je tičal tovariš z zakasnelo družbo. Pručica je bila tako nastavljena, da bi se pri prijemu za kljuko skotalila z velikim ropotom po tleh in preplašila ponočnjake. Kakor je bilo nastavljeno, se je tudi zgodilo. Gromovit ropot — trenutni strah in pobeg preko cerkvenega No! v sivi sahnfi. Boman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) »Da bi se le Konstanca kmalu vrnila —!« je nepotrpežljivo razmišljala. Večerne sence so polagoma lezle v sobo. Policisti so iskali po drugih sobah, le mož v sivi Buknji je še ostal pri markizi. Njegovi prsti so gibčno in vajeno tipali po umetniško izdelanih Stenskih okraskih. Markiza je molčala in napeto poslušala ven na hodnik, odkoder bi morala Konstanca vsak čas priti. Res je bilo kmalu slišati lahne korake na hodniku in — markiza je komaj verjela svojim ušesom — jasen, čist dekliški glas. Konstanca si Je pela po hodniku poskočno francosko popevko. Trenutek pozneje so se vrata odprla in stopila je v sobo. Zamenjala je svojo preprosto domačo obleko t dragoceno večerno toaleto iz rožnate svile ki se fe tesno prilegala njenemu vitkemu telesu. Vrat In roke so bile proste in črez pleča si je obrnila prozorno ogrinjalo iz finih čipk. Obilne zlate lase si je pustila padati po tilniku, ustnice si je nalahno pobarvala z rdečilom, lica so ji gorčla iri njene velike sinje oči so žarele v drhtečem razburjenju. Rahel, mameč parfum je duhtel iz nje, — bila je res dražestna, ljubka prikazen, polna mladosti in lepote, pa tudi vesele, otroške preprostosti. Markiza Plelan je komaj pridržala vzklik začudenja in skorajda ne volje, mož v sivi suknji pa se je obrnil od svojega resnobnega posla in strmel v lepo, ljubko dekle s tistim tihim občudovanjem, ki se mu noben še tako zagrizen moški ne more ubraniti spričo prave ženske lepote. »Ah, gospod,« je vzkliknila Konstanca in pohitela k detektivu, prav nobenega strahu ni bilo v njenem otroškem glasu, le njene sinje oči so proseče sijale vanj, »prosim vas, pridite mi na pomoč! Vaš narednik trdi, da mora pregledati in preobrniti vse reči v moji spalnici. Oh — saj je videti zelo pošten človek,« je pridjala in v očeh ji je zaigrala ljubka porednost, »ampak — ampak pravi mi, da še ni oženjen, in — in zelo mlad je še. Gospod, prosim vas, ali mora res pregledati vse moje reči ->— saj razumete! Ah — to vendar ne more biti —! Kaine. mama?« Bes niste i« tis-r ožili umi nm™ Ne čakajte, dokler se Se dobi. Nad lOOO knjig Ze razprodanih, ostanek bo kmalu! Pišite TIskarni sv. Cirila » Maribor«. &ora v spalnico. Nočno kaljenje miru Je slišal- v bližini stanujoči g. ravnatelj ki je še Čital pri mizi. Vzel je petrolejko in stopil pogledat, kaj zlomka je mko počilo ter zaropotalo v trdi noči. Ko je korecal po ozkem hodniku z gorečo lampo v roki, ni gledal pod noge, tf&pak le naprej. Zadel je z nogami ob pručico, padel, ubil z mogočnim treskom svetiljko in se potolkel do krvi po $osu in rokah. Si lahk- predstavljate, 'dp, ga Je kuhala še 'drugo jutro upravi-ifičena jeza nad onim, ki je povzročil &>pot in še njegovo nezgodo. Na odgovor in pojasnilo o nočnih dogodkih je začel klicati drugo jutro tovariše iz vseh letnikov. Nobeden od pozvanih ni znal razložiti zagonetke, a se je moral zavezati s častno besedo, da govori isti no in ne prikriva. Vsi so romali na zaslišanje, le nag tri je izpustil, ki smo stanovali v sobi tik njegove, prepričan je bil, da med sosedi ni krivca, a se je motil gospodi Šam se nisem javil, ker tega nisem bil dolžan. Ravnatelj se je pomiril, ker to je le doznal pri preiskavi, da zanj usodepolna past ni bila nastavljena, ampak drugim ponočnjakom. Dober teden mi je uhajal smeh, ko mi je ušel pri obedu ali večerji pogled na ravnateljev opraskani nos. Malic la v DaimacijL J£o vezji z vlakom na progi Zagreb—Ogu-an-Kfllh—Perkovič—Split proti Splitu, se ti pdpre kmalu za postajo Labin iz železniškega $r6ža diven pogled na morje in na zeleno obalo ob njem. Ta obala nosi ime Kaštela in spa-rda med najimenitnejše prirodne krasote naše 'države. Poglej na karto, ki jo uporabljate v |Oli za zemljepisni pouk. Tam najdeš od Tro-jgira do Splita raztezajočo se kaštelansko obalo na severni strani morskega zaliva, katerega zapira na jugu dolgi otok Čiovo. Kaštela je bila znamenita že v stari dobi. £e tedaj so omenjali razni pisci njeno prirodno lepoto. Bivša Avstrija za Dalmacijo ni dosti skrbela, šele po ujedinjenju se je pričel razvoj Dalmacije in s tem tudi razvoj Kaštele. Danes se zanima za Kaštelo zlasti mnogo tujcev, ker je podnebje ugodno, krajina prijazna .ln ker so ugodne morske kopeli. Tudi za deco postaja Kaštela pomembna in zato vam o njej pišem. V poletnem času je ob vsej obali za-Bedem vsak kotiček. Kar mrgoli otrok, ki se tod eolnčijo in kopljejo. Na desetine raznih počitniških kolonij deluje na tem krasnem zemeljskem prostoru. Tudi iz Mariborske oblasti zahaja sem že par let počitniška kolonija Po-mladka Rdečega križa z Maribora, katera dovede s seboj i precej izvenmariborskih otrok. Ko si deca tu ogleda kraje in prebivalce, začne kmalu popraševati po zgodovini Kaštele. Kar se jim pripoveduje, bo zanimalo tudi druge otroke, zato postavim to gradivo tu sem. Na obali so nastale že jako zgodaj kmečke fia-selbine, ker je zemlja jyay rodovitna. Dokler niso Turki rastegfili svojih grabežljivih rok jk> teh kl-ajh, so živeli ljudje v sreči, miru in blagostanju. Sicer so bili podložni razni ple-menitaški gospodi, ali to stanje ni bilo tako hudo kot tlačanstvo pri našem slovenskem kmetu. Turški vpadi so pa prinesli prebivalcem mnogo gorja. Ob takih težkih časih so se zatekali v samostan Sy. Peter, ki pa je kmalu postal premajhen. Potreba po varnih zakloniščih je postala čimdalje večja ter je napotila plemenitaše, ki so gospodarili zemlji in ljudstvu, da zaprosijo na pristojnem mestu dovoljenja za ustanovitev utrjenih gradov. Tekom časa je nastalo tako ob obali deset gradov, ostalo jih je pa pozneje le še sedem (sette castelli = sedem kaštelov ali gradov). V bližini teh sedem gradov so se potem polagoma naselili kmetje, dotlej bivajoči ob gorskem obronku severno od obale, in so se mogli vanje zateči, ko je grozila turška nevarnost. Najbolje je ohranjen grad Vitturi v sredini Kaštele, po katerem je dobila naselbina ime Kaštel Vitturi ali po domače Kaštel Lukšič, katero zadnje ime je sedaj edino veljavno. Grad so postavili leta 1487. Stroške za grad sam je nosila plemenitaška rodbina Vitturi, za obzidje pa je prispevalo tudi prebivalstvo, ker je bilo to njemu v prid. V začetku je bil grad ves obdan od morja ter se je prišlo vanj čez dvigljiv most, kateri je dvignjen lahko zakril in uspešno branil grajska vrata. Sedaj obliva morje grad samo še na južni strani, ostalo ozemlje je izsušeno in izpremenjeno v suha tla. KaŠtelanski graščaki so imeli gotove pravi- ce nad prebivalci svojih vasi. Ti so jim mo« rali dajati v grad od vsake zaklane svinje glavo, od vola jezik. Po tri dni v tednu so delali za graščaka, ali ne zastonj, ampak proti določenem plačilu v gotovini. Od pride« Ianega olja je dobival graščak desetino, en« krat na leto so mu spravljali podložni kmetjf seno. Drugače pa so bili kmetje prostejši od našega tedanjega kmeta-tlačana. Izbirali sa si svojega vojaškega vodjo, sodnika in upravi« telja Šole. Poljskih pridelkov so si smeli pri« držati kolikor jim je bilo treba za lastno upo« rabo, šele prebitek so morali spraviti na trg. Pridelano vino pa je bilo izključno njihova; last. Ob turški meji so smeli po prosti volji sekati les in ga izvažati v Benetke. Orožje in poljedelsko orodje jim ni smel nobeden upnili zapleniti ali odvzeti. Tako se je razvil tu kmečki stan čisto po« sebne vrstej ponoseti na svojo rodno grudo in tesno se združujoč s svojimi sosedi v isti na-: selblni v veselju in žalosti. Ko so se iznebili še graščakovih spon, so mogli misliti na razvoj svoje domovine. Današnje prebivalstvo se peča iz večine z vinogradništvom in ribolovom. Napram tujcem so prijazni in postrežljivi, za« to je tu tujcev leto za letom več. Izstopil fo fe. V starih časih, ko je edino plemenitaš kaj veljal, so drugi ljudje morali od njih mnogo-kaj pretrpeti. Pripovedujejo, da je nekoč stopil plemeni« taš v brivnico. Poklical je mojstra ter rekelf »Obrij me, ali glej, da me ne urežeš. če me ne raniš, dobiš za svoje delo dva zlatnika. Če me pa le najmanj z nožem opraskaš, te na mah ustrelim.« Pri tem je položil na mizo pred se dva zlatnika in nabit samokres. Brivec je videl, da je zadeva resna, in je odskočil ter poslal svojega pomočnika. Tudi temu drugi, pogoj ni bil všeč in odkuril jo je kaj hitro* Plemenitašu je poslal vajenca. Ta si je stvar premislil in je polagoma pritrdil. »Glej, da sa: ne varaš«, je rekel plemenitaš, »ne poznam ša« le in nimam usmiljenja!« Vajenec je namilil gospoda, nastavil nož in začel svoje delo. Hrabro je sukal rezilo po gospodovem obrazu in posrečilo se mu je, da je spravil brado a lica, ne da bi bil plemenitaša količkaj ranil. Ko je s poklonom odstopil, se je gospod og« ledal v zrcalu in je videl, da je bilo vse v redu. Dal je fantu zlatnika in ga je vprašal: »Kako si se ti upal na to nevarno delo, kajti vedi, da te ne bi bil pustil živega, če bi me bil 1« malce urezal.« »Konstanca — !« je nehote ušlo markizi. Ne-voljno in očitajoče je pogledala hčerko. Celo mož v sivi suknji je bil v zadregi. Dekle je pohitelo k njemu, ga prijelo za roko in ga vleklo k vratom. »Gospod,« je prosila in pod čarom njene ljubkosti in mičnosti se je začel topiti led okoli trdega 'detektivovega srca, »gospod, vam zaupam —! Ne vem, ali ste oženjen ali ne, čutim pa, da ste zanesljivejši ko vaš narednik. Prosim vas, pojdite! Če je že treba, da moški pregleda moje — moje reči, potem bom lažje prenašala, če to storite vi — .« »Gospodična —!« je ugovarjal mož v sivi suknji in se skušal oprostiti njene roke. »Jaz —.« »Oh — saj mi ne bodete odrekli!« je prosila z nežnim očitanjem. Tesno ob njem je stala, njen rahli parfum je omamljal njegove sicer hladne in trezne mož- ffane, in — kdo bi se mogel ustavljati tem ve-ikim, vlažnim, sijajnim in prosečim sinjim Jčem? Končno, — saj ni zahtevala nič nemogočega. Le to, da bi bil on sam opravil preiskavo, Iti bi je narednik morebiti ne opravil s potrebno Jtaktnostjo in obzirnostjo. Še vedno ga je držala za roko, še vedno so prosile njene oči. Ni se mogel več ustavljati. Bolj s prisiljeno ko z resnično hladnostjo je dejal: »Gospodična, na razpolago sem vam!« Kriknila je od veselja in odšla sta iz sobe. Markizi se je zdelo, da je sanjala. — Hčerka markize Plelan se je nališpala, je iz-izigravala vse čase svoje lepote in mičnosti samo da bi ugajala plebejskemu, odurnemu vohunu. — Ni mogla verjeti, da bi bilo res. Sluga je prinesel luč. Markiza m rekla besedice, v neprijetne misli zatopljena je tiho sedela v naslonjaču. Čuden nemir se je je loteval, v obrazu ji je bilo brati globoko nezadovoljstvo in parkrat si je pritisnila robec na usta, kot bi hotela zadušiti krik- Mir je legel na hišo. Na hodnikih in po stopnicah so zamrli koraki policistov, ki so odšli v pritličje in v stanovanja služinčadi. Še vedno je nema sedela markiza, čakala, razmišljala in poslušala. Ali res hoče njena, — njena hči izvesti drzni, nevarni načrt, da bi zanorila odurnega vohuna in —. Tedaj ji je udaril na uho glas, znan, domač in pomirljiv sicer, ki pa jo je sunkoma dvignil, da je vstala in se jezno vzravnala. Kolena so se ji šibila, komaj se je držala po koncu. r»« ¡«ei i i «* j#J> gw« 53539048234823535353485348484848232323484823484848482348535348535323534823 »O«, je menil vajenec, »na to sem bil pripravljen. če bi bila pritekla le kapljica krvi, pi vam bil odrezal vrat prej, preden bi bili tnogli seči po samokresu.« Gospod je prebledel. Videl je šele sedaj, v fcakšni nevarnosti je bil. Kar zona ga je oblivala. Dal je vajencu še dva zlatnika, pri sebi pa je sklenil, da se ne bo nikoli več dal briti pod takimi pogoji. * REŠITEV NALOG ZA PREMIŠLJEVANJE. i. Tovarnar je zaposlil 56 delavcev (8X7) in 44 delavk (4X11). t- Pastir je gnal na pašo 3 krave, ki so hodile druga za drugo. B. Oče je dal vsakemu dečku po 5 Din. •4. Razdelitev, kakršno je predlagal drugi deček, ne bi bila pravična. Prvi deček si je pri držal, da so imeli vsi trije enako množino čokolade, 2'lt kosov in je dal tretjemu 21/a kosov, drugi si je pridržal istotako 2'/s kosov in je dal tretjemu */s kosa. Tako je imel .vsak 2'/3 kosov in vsi vkup 8 kosov. Ker je prvi oddal 2Va ali */? kosov, drugi pa samo '/a, zato mora dobiti prvi 7 Din, drugi 1 Din. Naloge. 40 45 "i¡r 65 70 76 85 90 . 05 100 105 ta 116 120 12$ 180 185 140 145 150 m 160 Številke je treba urediti tako, da iznaša vsota v vodoravnih in navpičnih vrstah ter v obeh diagonalah število 500. 2. Krogla iz plute ima polmer 2 m. Povej brž, ne da bi prej računal, koliko bi mogla tehtati ! 3. Misli si, da je vodna cev dobila majhno razpoko, skozi katero izstopi vsako sekundo ena kapljica vode. Ce tehta 20 kapljic okroglo 1 g, koliko časa je treba, da izteče 1 ma vode? 4. Kaj boš laže dvignil, ali 30 kg železa, ali 30 kg slame? SMEŠNICE. Brdanov Jože hoče prvič potovati z železnico. Pristopi k železniški blagajni in vpraša, koliko stane vozni listek do sosedne vasi. »12 dinarjev«, je bil odgovor. »To je preveč«, meni Jože, »8 pa dam, več ne.« »Tu ni meše-tarenja«, zavrne uradnik in zapre okence. Jože: se je napotil rajši peš v vas. Ko tako stopa nekaj Časa, privozi mimo njega vlak in, ker. vozi čez cesti?, zažvižga. Tedaj se obrne Joga proti njemu ln kriči: »Ahi, sedaj pa me kil-češ. Nič ne bo. Zdaj se ne vozim niti za 5 dinarjev.« Tone bi rad šel v cirkus. Čita pri vhodu cene prostorov in pride do zadnje vrste, kjer.. stoji: »Spored zastonj«, ito ga potem blagaj-ni i ar vpraša, ha k&teri prt)3t<5r hoče, povff: »Na spored!« Gledališka predstava je. Jože je tam s svojo Katro. Na odru se vidi pretep v kmečki gostilni. Tedaj potegne Jože Katro proti it< hodu, rekoč: »Kar pojdiva. Tukaj se tepo, ne bil bi rad za pričo pri sodniji.« Po vasi pride cirkuška družba s slonom. Mihec prihiti ves zasopel domov. »Oče, pojdite na vas. Tam imajo velikansko žival, ki nosi rep na glavi.« ZAHVALA. Podpisana se zahvaliva tem potom »LJUDSKI SAMOPOMOČI« V MARIBORU za takoj izplačano podporo o pripadajoči izmeri po smrti najinega očeta g. Franca Siuhec in priporočava to prekoristno društvo vsakomur najbolje. Gaberc pri Sv. Jurju ob Ščavnici, 2. avg. 1929. 949 Franc in Terezija Kolbl. VABILO na redni občni zbor POSOJILNICE V KRIŽEVCIH r. z. z n. z. ki se vrši dne 25. avgusta 1929 ob 3. uri popoldne v Posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega ¡občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. S. Odobrtev računskega zaključka za 1. 1928. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bode zadostno Število tiavzočih udov, se bode eno uro pozneje sklepalo pri vsakem številu navzočih. 029 Odbor. V .Malih oznanil®" stan« vsaka • • - — —>• M[S» eena SI zneski se iejo ttidt v znamkah beseda Din 1-30. za oglas je S Din. lahko vp ' Marelice kupuje Podravska industrija sadnih izdelkov. Maribor, Trubarjeva 9. 895 Za obiranje hmelja se rabi 80 oseb, koji obe-rači so voljni, se prosi, da se takoj pismeno Javijo. Polovična vožnja in dober zaslužek osiguran. Naslov: Ivan Ravnjak, posestnik, Ruše pri Mariboru. 938 Učenec, pošten, močan, zdrav, dober računar, se sprejme v trgovino mešanega blaga L. Šešerko, Planina. 907 Sprejme se črevljarski vajenec. Več pove uprava lista. 943 Vinlčar, delovodja (majer) se sprejme pri I. Posch, Maribor, Koroška cesta 20. 909 Viničarja sprejme s 1. novembrom 1929 stolna nadarbina Krčevina št. 28, s 4 močmi. Sprejmem takoj mlinarskega pomočnika, pridnega, zanesljivega, sposobnega za sortiranje mlevskih izdelkov. Starost 25 do 35 let in enega hlapca h konjem. Mesečna plača po dogovoru. Anton Polanc, valjčni mlin, Rade če pri Zidanem moštu. 940 Kuharica ob enem za vsa hišna dela se se me pri Vinko Petek", trgovina in goštnn pri Veliki Nedelji. 9i Družinska hiša z velikim vrtom, 20 mladimi sadnimi drevesi, pri cesti, 5 minut od po-s staje Orehova vas, Slivnica, se proda. Naslov v upravi lista. 948 Prodam lepo posestvo oddaljeno četrt ure o<| postaje Šmarje pri Jelšah, obstoječe i? hiše s štirimi sobami, dveh kleti, gospodarskega: poslopja, njive, travniki obsajeni z 250 sad-s nimi drevesi in dveh gozdov mešanega lesa. Posestvo meri čez 60.200 mJ. Kupcu je na razpolago tudi ves inventar. Pojasnila dajes Slavko Lampreht, Beograd, Hercog Stepana ul. 4. 918 Proda se lepo malo posestvo ob° prometni cesti, 5 minut od mesta, 10 minut od kolodvora, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja. Naslov v upravi Slov. Gospodarja pod štev. 915. 915 »Moj Bogi« je šepetala. »Tega ne —! Na, to ne sme biti — !« Konstanca Je igrala na klavirju in pela poleg ilomačo zaljubljeno pesmico. Markiza Plčlan je obstala kakor iz kamna Izsekana, njen obraz je bil bled. Počasi se je obrnila k vratom, stopila iz sobe in po hodniku Hčerkini prostori so bili v drugem nadstropju tesno ob stopnicah. Prijemala se je za ograjo, (fla ni padla. Ledena groza jo je grabila za srce, 'druga se ni zavedala ko divje želje, da poseže ¡vmes, da onemogoči drzne namere, ki si jih je Eamislila hčerka v svoji mladi, nagli glavi. Vrata v hčerkino sobo so bila odprta. Konstanca je sedela pri klavirju, igrala in pela. Od Stropa je visela luč, odsevala v njenih zlatih la-Beh In očrtavala nežni, fini profil njenega lica na temnem ozadju. Poleg pa je stal tajni zaupnik notranjega ministra, neizprosni sovražnik vseh, ki so se vezali z Burboni. Gledala ga je, ko je igrala in pela, in njen obraz je žarel v čudnem, nerazumljivem sijaju. Detektivove običajno hladne in brezbarvne oči pa so se bleščale v neprikritem občudovanju. Na mizi je ležala pločevinasta Škatlica odprta- Par papirjev je še bilo v njej, 'druge je držal detektiv v rokah. Markizi so se zamajala tla. Neznana groza je šinila v noge, niti koraka ni mogia storiti, omahnila je, slabotno je kriknila in padla. Klavir je utihnil. Konstanca je planila k materi. Prestrašena je viknila, ko je zagledala mater na tleh, skočila k njej in ji pomagala na noge. Tudi mož v sivi suknji je naredil par korakov kot da bi hotel pomagati, pa je obstal v zadregi, gledal mater in hčer in ni vedel, kaj bi storil. Končno je le pristopil in pomagal Konstanci spraviti mater v sobo. Hvaležno ga je pogledala. »Mati se je preveč utrudila,« je dejala nežno. »Mnogo razburjenja je danes že doživela.« Njen rahli očitek in pogled, ki ga je zadel iz globin njenih sinjih oči, sta ga še huje zmedla. Jecljaje se je nekaj opravičeval, zdelo se mu je, da je brezsrčen sirovež. »Nisem vas hotela žaliti,« je dejala nežno. »Tako prijazni ste bili, tako obzirni —! Jaz —.« Zaihtela je. Globoko ginjen jo je prijel za roko in jo poljubil. Nato je naglo pobral papirje, ki so bili še v škatli, jih vtaknil v žep in odšel. Zunaj je bilo slišati njegov glas, dajal je povelja policistom. Potem so zatoptala kopita in odšli so. Zopet prihajajo one naše stare bolečine, kadar se vreme spremeni. Za ude, za glavo, za zobe, roke, noge, za celo telo, pri revmatičnih trganjih ter drugače je Fellerjev Elsafluid ono že 23 let preizkušeno zaščitno sredstvo, pravi blagodar v hiši. Upotrebi se na zunaj in znotraj. Dobiva se povsod, poizkusna steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite po pošti vsaj za 62 Din naravnost pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatig 3«, Hrvatska. A za želodec: Elsa-krogljice 8 škatljic 12 Din. Dunajski velesejm od 1.-8. septembra 1929. Največja razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Poljedelski stroji ln orodja kakor tudi vse potrebščine. Vzorni pregled poljskih in gozdnih pridelkov. IV. avstrijska razstava ječmena. Mlekarska razstava. — Razstava svilarsiva. — Razstava priprav proti nezgodam pri poljedelskem dein. Vrtnarska razstava. — Ribarska razstava. — Reja drobnice. — Preiskušnja vin iz republike. iL Avstrijski živinski velcscjm 5.—3. septembra 1929. Razstava plemenske živine, razstava koristne živine, razstava konj. Veliko znižane vozne cene na tu in inozemskih železnicah, na Donavi in v zračnem prometu. — Brez pasoizal S sejmskim izkazom in potnim listom prost prestop meje v Avstrije» Vsakovrstna pojasnila in sejmske izkazi (po Din 55.—) se dobijo pri Wiener Messe-A-G., Wien VII., pri avstrjskih zastopnikih v inozemstvu in pri vseh častnih zastopnikih Wiener Messe v vseh večjih krajih. 926 Mil* (PSI i* ¿11 2 dobrim šolskim, spričevalom, stanovanje in UIX5lQ,a hrana pri mojstru, sprejme Franc Mesaric, Čevljarski mojster Orehova vas 41, pošta Slivnica p. Mariboru. ________947 Wi3&tiiir£ftB* 8 6 delavskimi močmi (2 moška) sprejme V 11111.915 Fontana, Rošpah 159, Maribor. 637 Vrline dobrega mila so t Izdatna pena, temeljit Čistilen učinek, neškodljivost, izdatnost v uporabi in zmerna «ena. Te načelne prednosti moro vpoštevafi vsaka gospodinjo f Zato na} za pranje n« kupuje kemičnih sredstev dvomljive vrednosfl lemvel pere naj le s pravim ferpenfinovim milOIUI „OilClfi" f 90» Z E LA M Posestvo, vinograd, sado-nosnik, travnikov za 5 glav živine, njive, 2 hiši blizu farne cerkve na prodaj. Pojasnila daje Kramberger, Maribor, Grajski trg 2. 544 Sprejme se priden in zanesljiv kovaški pomočnik za daljšo dobo in en učenec takoj. — Franc Rajh, kovač, Noršinci pri Ljutomeru. 945 Majorja, zvest, delaven, s 3 močmi sprejme do 1. novembra Ivan Jaušnik Spodnja sv. Kungota, Murgraben. 0 94« Advokat dr. Rajh Stefan vljudno naznanja, da se je preselil s svojo pisarno 942 iz Kočevja V Celje, Hocenovanl.2 1000 dinarjev Vam plačam ako Vaše bradavice, kurje oči, trdo ko2of izrastke ne odstranite sigurno v teku treh dneh * RIA balzamom br« soli, brez trpljenja in brez noža. Zdravniška priporožba: Dr, Cyrakus B. Wien piše, jaz sem s RIA zadovoljen, pošljite mi na. daljnih 24 lončkov, hočem jih uporabljati pri mojih pacijentih. Cene z garancijskim pismom i Dia 9'-, 3 lončki Din 18--, 6 lončkov Din 32 -. Dl- Nie Kemeni, Košice Kasehau , Postfach 12/L 64 813 Čechoslovakel. Konstanca je poslušala pri vratih, nepremično je stala in strmela na stopnice, koder je izginila vitka postava, v sivo suknjo oblečena. Tako čuden, zagoneten je bil njen pogled, lica so ji gorela. Pa stresla se je, zmagovito so ji zableščale oči, obrnila se je ter pol smeje se pol ihteč skočila k materi. »Saj ni bilo ničesar v škatli, mama!« je pravila čudno razburjena. »Par brezpomembnih pisem, ki v njih ni nič, kar bi nam moglo škodovati. O, ampak dobila sem ga, mama, dobila sem ga —1 Tako zagotovo dobila, kakor je on svojčas dobil gospoda St. Trop&ze. Crez mesec dni ga bom lahko ovila krog malega prsta. In potem — in potem —!« Pa markiza Plčlan ni slišala več čudno razburjenega, poldivjega govorjenja. Nezavestna je ležala na stolu, njen smrtnobledi obraz je bil še bledejši na živordečem žametu naslonjača. Dober mesec pozneje je bilo, jasnega, hladnega popoldne v februarju. Mlada ženska, od glave do nog zavita v temen površnik, je stopala po glavni cesti, ki pelje skozi gozdove Cache-Renard med Alenconom in Plčlanom. T z crradu Plelan ie nrišla. ruurlo ie hodila in si je tesno zavijala površnik krog ramen. Na jasi, kjer se križa glavna cesta s stransko potjo, je obstala, napeto poslušala par trenukov in se obrnila na pot, ki pelje v gozd na levo. Kakih dvesto metrov je šla po njej, pa jo zapustila in pogumno krenila v gosto goščavo. Gibčno je razgrinjala gosto vejevje, nizko je sklanjala vitko telo, ni se zmenila za nadležno trnje, ki se ji je obešalo v površnik in jo vleklo nazaj, pogumno se je prerivala dalje, videti ji je bilo, da je vajena takih poti. V najgostejši goščavi ji je nenadoma zaklical osoren.glas: »Kdo je?« Brez obotavljanja je odgovorila: »Človek, ki ima pogum in ki hoče zmago!« Temna postava je stopila izza grma. »Ti si, Siva glava —?« »Jaz sem. Zapovedujte, gospodična!« je povedal glas in postaren, pa krepak mož sumljive zunanjosti, s puško v roki, je stopil pred Kon-stanco. »Dobro! Si pripravljen?« (Dalie nrihodniič.) 02534853480102024801530102532353535348534848234823005323534823482348485353232323484848 Sáerbaam00 kruh je najboljši in %drav / 825 ■ »"i ~ ''" 99 M a j d i c a te mi j< rodila, zdrava in krepka", hiti pripovedovati svojim znankam gospa Mica. Dekletce je že sedaj necimerno ter zahteva samo snežnobelo in lepo dišeče perilo. Zato si je prineslo kar s seboj gosposka ulica 39, Maribor. Najboljša izpeljava fotografij ia nizke cene. 925 Harmonij, dobro ohranjen, prodam. Božič, Maribor, Marijina ulica 24. 923 V najem se vzame posestvo 10—30 oralov na več let. Ponudbe je poslati na upravništvo Slov. Gospodarja pod »Najem«. 921 Viničar z najmanj 4 delavskimi močmi in samo z letnimi, sprejme Franjo Pajtler, pos. Limbuš. 920 Pljučal Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt), Se-čovo, železniška postaja Rogaška Slatina. ___918 Viničar ali majer, pošten in zanesljiv na dobrem glasu s 4 izvrstnimi delavskimi močmi se sprejme za vinograd, sadonosnlk in gozd v Rušah. Dr. Lorber-jevi nasledniki. 917 Viničar z dobrimi spričevali s 3—4 delavskimi močmi (eno kravo lahko prižene s seboj) se sprejme pri Karlek Karlek, Maribor, Koroška cesta 19. 924 Majer in viničar, vsaki t 4—5 delavskimi močmi se sprejme. Justin Gustinčič, trg., Maribor, Tatenbahova 14. 922 Pet vinlčarskih družin, z najmanj itirimi delavskimi močmi, »e sprejmejo. Ponudbe na upravo posestev Gtiido pl, Pongratz, Dornava p. Moš-kanjcih, 887 Vajenca pekovskega, močnega in zdravega, sprejme takoj pekarna Ropan, Šoštanj. 871 Velika mlekarna, ki poseduje več sirarn, išče provizijske zastopnike za prodajo sira in masla. Ponudbe z referencami pod št. 862 na upravo lista. 862 Viničar, zvest in delaven, z najmanj 3 delavci in večletnimi spričevali se takoj sprejme. Dopisi s prepisi spričeval naj se pošljejo do 1. avgusta na upravo lista pod »Vestni delavec«. 831 Gostilno, dobro idočo, B minut od kolodvora se proda za 200.000 Din. Naslov v upravi Slov. gospodarja. Kmetje ptujskega okra]a izmenjajo zrnje r,a najboljšo moko v menjalnici Budina pri Ptuju. Malo posestvo se proda. Partinje štev. 3, pošta Sv. Jurij v Slov. goricah. prejme se takoj kovaški pomočnik. Vprašati je pri Mariji Toš v Ločiču št. 6, p. Sv. Urban pri Ptuju.___914 Podeželske občine pozorl Ford omnibus za 12 oseb, Jako malo rabljen, v popolnoma dob'-: rem stanju se proda za Izredno ugodno ce,-no Din 18.000.—. Dopise v Avtodelavnico Adamovich, družba z o. z., Maribor, Tržaška cesta 8. 927 Iščem v ptujskem ali ormoškem okraju v na-i jem posestvo za več let (ca 5 ha). Naslov pove uprava Slov. Gospodarja. 930 Boljšo služkinjo, zmožno samostojnega krneč« kega dela, doma, na polju in vinogradu na letoviškem posestvu se sprejme čimprej. Starost od 35 do 40 let. Dr. Anton Ogrizek, p. Pristava. 933 Jabolčnik 28. Ia proda A. Usar, Zavrče, železniška postaja Moškanjci. 932 Sodarskega pomočnika sprejme proti dobri plači, hrani in stanovanju Jožef Ogorevc, sodar v Brežicah. 931 Učenec s primerno šolsko izobrazbo, priden in močan se sprejme v trgovino z mešanim blagom (zadruga). Nasvo pove uprava lista. asm m g M najboljše in nafvgrregjSe.prf SpodHještajershi ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka tilica t. z, z n. z. Ulica tO.oktobra Hranilne vloge se obreshifefo po nafngodnej&i obrestni meri« PIT Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. iafoflaodilobrpelS nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. koi' Katar v spolovilih. ____________«UMch . . Čez S6Q ferav s „Bjss in" jno py nadaljnjh vež kot 1000 živalih ni pustil na ttmgfp&finnKBBSf fieraiitu \Vo^he'iischr. 1*3. JaSfg.Nr. II -Biss ém, pr^ialogi: .lykos ic-sulin" zdravljenih vse z ena&im uspe- s g I *'*$'-¡ír.Í6. jmmsdorff, Drezplaino Mr. K. VOUK, ZAGREB, Jurjevska ulica'8. 694-V Nova trgovina Tekstilni Razar, Maribor, Vetrlnjsho ulica m 876 nudi najceneje blago za obleke, svilene robce že od 20 Din naprej, cajgaste robce od 5 Din naprej itd. Oglašofte w Slov. Gospoüariu i mm lei - mol nen dom iček! Dobro, zdravo in po coni domačo pijačo si sami napravite z esenco Plostin. Istotako dober rum z romovim cvetom oboje dobito le v Drcge-rijiWolfram, Maribor Slovenska ulica. 894 6 tem Vas prepričajo moje cene, ker lahko dobite že za 320 Din fine štofaste moške obleke in že za 135 Din lepe štofaste obleke za dečke. Pravtam se dobž tudi najrazličnejši žtofi za moške in ženske obleke po izredno nizkih cenah. Na izbiro je tudi več sto drugih predmetov! Vse po najnižjih cenahl Za obilen nakup se priporoča tvrdka IVAN HASINAK, CELJE Kralja Petra cesta it. 15 322 Kuhinjsko posodo vsakovrstno kupite najugodneje v trgovini Fr. Senčar, Mala Nedelja. 843 „IMA" pienicna mm ESH! je izvrstna, zelo redilna in okusna! e*EssssBBaBB2a Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 6 kg za 70 Din če s« denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje j« 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kj zavoju „] AVA„ pšenične kave je kot darilo pridjana ena lopa skodelica za kavo. Kdor pošlje 2 Din v znamkah dobi vzorec 100 gr „JAVA" pše-nične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika, Pražarna kave „JAVA" K. D. 714 Beograd, tomina ulica 11 g Ani. Ped. Lc(af-OY enoletni trgovski teial v Mariboru, dobren od Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu.) Uinl predmeti: Enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, Trgovsko računstvo, Blovenska korespondenca in kbntorna dela, Srbohrvaški jezik in korespondenca, Nemška trgovca korespondenca, Gozdarski zemljepis, Blagoznanstvo, Slovenska stenografija, Strojepisje, Slovenski jezik, Nemški jezik, Italijanski jezik, Nemška stenografija. B E j B i ■ i B T tem §o si vsi edini samo ti začetek dne 2. septembra 1929. Lastni internat in lastni šolski buffet. Ljtoi izpiti in izpričeval^ p'6d državnini nadzorstvom. Prospekti in vpisovanja v trgovini tvrdke. RUD. LEGAT A Co., Maribor, Slovensha ulica št. Telelon 100 Telefon tool Z» iS trgovske HS$e ^ Franc KolcriC Apače NajvarnojSe in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici u Celju ■ • '......... ' regištrovani zadrugi z neomejeno zavezo .............i i. a v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 polog davkarije Stanj« hranilni' Sa nad Din posojila na „ ¡JM 1 roStvo tef zastavo pod 8,000.006'—" a na vknjižbo, P°S ^..avo Sitni II!I1H1I)]|!IUIIIU!IIII!III1V Za hranilng vloge JamCi poleg rezerv In h!8 nad 3000 ^laaQv.posestnikQv * y$«m svpjim premoženjem, Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguj« vlagateljem. I ■3W Stakar: Tiskarna sV. Cirila v Mariboru, predstavnik '^lbin Hrovatin ^ izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodar j v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru, rja«, predstavnik: JanuS Goleč v Mariboru. 4848535353234853915353482348485348538923535348 02000100010001020000000102005301020102001100010001020001010101010101535353485390914848534823535348 %"UPUPP7PUU"P77UUU7PU777UUPPUPP7UPUU U7U777UUPUP7U7PPUUP7 7777PU7UPPP777UPP7PPPPP7UPPPUU7PPP7P7UU7U7U