st. s.
Maribor», dne 31. januarja 1907
Tečaj XLI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Mmja vsak četrtek in velja s poštnino vred tn ▼ Mariboru t pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 3 K in za četrt lota 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za drupc isrenavstrijske dežel« 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo ,Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — list te dopošilja do odpovedi. — Deležniki ,Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo li*t brez posebne naročnine. — Posamezni listi staaejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška costa štev. 6. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za msarate h plačuje od enosiopne peti tristo za enkrat 16 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Nezaprte reklamacije
to poštnine prost«.
Položaj kmeta in „ Slovenska kmečka zveza."
(Piše Martin Vrečko, kmet v Žegru in župan občine Presično pri
Planini.)
Odkar se je začelo zadružno gibanje, smo tud' mi slovenski kmetje nestrpno čakali splošne kmečke organizacije. Obupno smo gledali, kako so se drugi staaovi — ponekod celo berači, — zbirali, posvetovali i» branili svoje koristi, le mi slovenski kmetje smo tavali v temi in pričakovali rešilne dobe. S popolnoma potrtim glasom razkrivali smo svoje težnje in pogubonosno stanje brat bratu, prijatelj prijatelju, — ali naš glas ostal je v kmečki hiši, ni našel pota iz vaške sredine, ni se slišal čez mejo kmečke občine.
Take, za umirajoči kmečki stan pretužne klice pobirali so sicer nekateri navidezni prijatelji kmeta te» jih razmotrivali na raznih shodili in zborih, pa* največkrat le kot zadnjo točko. Večina takih razmo-trivanj bila so le postranska zadeva in dostikrat le kot lim za pridobitev zaupanja in glasov pri kaki volitvi. Kot glavne točke bila so druga politična vprašanja, katera pa niso imela za nas kmete niti smisla niti niso dajala povoda se za ista navduševati.
in mi smo pa zopet po temi blodili ter se korak za korakom potapljali, med tem pa z ogorčenjem prebirali nekatere slovenske časnike, ki so se in se še večinoma polnijo z raznimi strankarskimi nazori, se potegujejo za koristi drugih stanov, snujejo in priporočajo nove stranke, med tem pa še hinavsko kričijo, da so glasilo slovenskih voditeljev. Ali no i kmetje imeli smo dovolj povoda se zakleti proti takim voditeljem, kajti pri svoji obilno obloženi mizi. Ha kteri je še preostajalo za razveseljevanje in druge razvade, niso se resno in odločno spominjali nas kmetov, ki se trudimo od prvega svita do poznega mraka, pa brez vsakega uspeha, — še celo gladujemo v bornih hišicah, — niso pa tudi uvideli, da kmetje tvorimo večino Slovencev in da se bomo že le tedaj zamogli resnično ogrevati in navduševati za razne narodostne ideje, kadar bo naš obstanek zagotovljen. ..Najprej živeti", je bil dosedaj ve(teo klic kmeta.
in capljali smo zopet dalje, pa le v vedno nevarnejše brezdno. Prišli smo do razpota, ob enem pa tudi do posvetovanja in prepira. „Kam greš?" vprašala je žena moža, stariši sina, brat brata, prijatelj prijatelja. — „Tukaj si ne morem pomagati, še poštenega živeža nimam, rajši kakor da bi me drugi naganjali, grem sam po svetu s trebuhom za kruhom — in kam, — tega pa ne vem, — na Prusko ali v Ameriko!" — bil je žalosten odgovor.
In zmagali so njihovi nazori in so šli, — in gre jih vedno več in več. Slovenskemu kmetu je bil in še je širni svet odprt, kajti zazadi znane delavnosti in marljivosti cenijo ga tujci bolj, kakor ga cenijo tisti slovenski razumniki, kateri ga hočejo bojda za ušesa prijemati! Vsak tuji delodajalec z odprtimi rokami sprejme slovenskega kmet a, slovenskega delavca. Žalostna ter obupna resnica je, da taki delavec v par mescih po deset in še več drugih, delavcev potegne za seboj, in sicer kar je najhujše, tudi take kmete, kateri celo do deset glav živine lahko redijo na svojem posestvu.
Več slučajev je znanih ravno dandanes, da že sin noče posestva prevzeti in da že iščejo kmetje najemnikov za svoja posestva, — pa jih seveda ne dobijo, — da bi se mogli s celo rodbino izseliti. Pripomniti je, da se malo takih delavcev vrne, — in če se že nekateri, — nimajo več veselja do kmečkega stanu ter zopet izginejo, pa ne zabite, da s tem gi-nejo tudi — Slovenci!
In če se položaj kmečkega stanu ne bo v kratkem zboljšal, izginili in razškropili se bodo Slovenci ter se umaknili tujcu, ali pa bo v doglednem času naša slovenska zemlja puščava.
In kaj boste vi, slovenski razumniki, če ne neumniki, ki se dandanes cepite in pulite za naše strankarske nazore, kakor da bi vas bilo bogsiga-vedi koliko milijonov — ne storite pa niti enega odločilnega koraka za večino Slovencev — za kmečki stan? Ostalo vas bo le še peščica!
Mi smo čakali in čakali, pa upamo, da ne zaman. Prišli so namreč na površje možje ter začeli resno in odločno pretresovati, kako#se naj kmečki stan otme, — da ne izgine. In kakšne barve so ti možje? Mar so to možje, kateri se držijo cepiti Slovence? — Ne! — To so možje, kateri se držijo starega slovenskega gesla: „Vse za vero, dom, cesarja", in katerih duša je gotovo gosp. dr. Korošec! — In ali hočemo take može sedaj zapustiti? — Zopet ne! in stokrat ne!
Prepričanje teh mož je, da je enotna kmečka organizacija, — kmečka zveza, — dandanes edina rešitev za kmečki stan in sploh za Slovence! In to je tudi resnica!
In kmečka zveza se je ustanovila 21. prosinca
1907.
Priznati moramo, da bo imela kmečka zveza dosti težavnega in napornega dela. Zastopala nas bo kmete kot eden mož na zunaj, zagovarjala naše koristi nasproti drugim stanovom, naše težnje pa neposredno ali po poslancih razkrivala vladi ter zahtevala za kmete ugodnih zakonov. Sploh bo morala
poskušati po začrtani poti zboljšati položaj kmečkega stanu.
Posebno pozornost bo morala obračati tudi na volitve, da kakšen važen zastop tihotapsko ne preide v kmečkenu! stanu sovražne roke; posebej še, da bi se ne izvolil državnim ali deželnim poslancem kakšen mož, ki nima odločne volje ali pa tudi ne morebiti časa, potegovati se za kmečke koristi. Posebno državnega poslanca posel potrebuje „celega moža", ne pa da bi se isti le mimogrede ali kot postranska stvar opravljal! Ce le mogoče, naj bi bM poslanec — kmet!
Pa tudi mi kmetje ne bomo smeli rok križen držati in misliti, da nam bo kmečka zveza sama kar na mah vso srečo prinesla! Buditi bomo morali še dokaj nerazsodne tovariše in jih vnemati za kmečko zvezo. Resnica je namreč, da zaradi večkratnik brezuspešnih obljub precej kmetov popolnoma mrzlo sprejema vsako novotarijo, češ, nič ne verjamem, — sem bil že večkrat opeharjen! Pa ne vstrašimo se, ampak bodrimo vsakega omahljivca od veleposestnika do zadnjega kočarja in razkrivajmo vsi le glavne rane ter zahtevajmo le glavne koristi. Stojmo vsi kot eden mož za kmečko zvezo in nikar se ne cepimo!
Ce bomo složno, mirno, pametno, vztrajno pa tudi odločno delovali, ne bo naše delo brezuspešno, ampak dobila bo kmečka zveza in ž njo tudi kmečki stan splošni ugled in vpliv, in z nami bodo morali računati ne samo drugi stanovi, ampak tudi vlada in tedaj bomo lahko zaupljivo pričakovali boljših časov!
Kako je Stiger kot okrajni načelnik gospodaril?
in.
Da sedanja večina okrajnega zastopa s Stiger-jem na čelu ne ve varčno gospodariti, nam dokazujejo še drugi dogodki. Do leta 1906 je imela hranilnica samo enega uradnika, katerega spretnost in občno sposobnost so vsi — tudi Nemci — priznavali. Naenkrat pa je bil s 1. januarjem 1906 hranil-nični uradnik upokojen. Vedeti je treba, da je bil ta spreten uradnik Slovenec. Mož je še v najboljših letih in lepega vedenja; posloval je v popolno zado-voljnost in naenkrat je vpokojen! Kako to? Reklo se je, da je bolan; prosil je sata in priložil zdravniško spričevalo, da ne more več službe opravljati. In večina je sklenila njegovo vpokojenje.
Človek bi mislil,da bo vsled bolezni nezmožni in vpokojeni uradnik se lepo ozdravil in miroval. Pa
LISTEK.
Pod Marijinim praporom, (Konec.)
Zgodovinska povest. Poslovenil F. F.
Mustafa je objela groza; zapovedal je vojake», naj se podajo na ladje, ne v tabor. Tako je priSel ves neizmerno bogat plen v roke zmagalcev. Tudi Sv. Elmo so zapustili prestrašeni Turki, tako da j« bila na večer tega pomenljivega dne vsa Malta v *okah Maltežanov in njihovih zaveznikov.
Zahajajoče solnce je obsevalo grozovito bo-jišši. V velikih trumah so ležali Turki. Pa tudi mnoao kristjanov je padlo. Maltežanov je ležalo tudi okoli 200.
Veliki mojster je korakal ob strani španskega nadpoveljnika po bojišču. Pri marsikaterem mrtvem in ranjenem vitezu je žalostno zastal njegov korak; solze so mu porosile oči, ko je prišel do težko ranjenega St. Priesta.
Mladi mož je padel v nezavest — izgubil je preveč krvi — ter je ležal raztegnjen na krvavi zemlji. Toda zdrava desnica je še vedno krčevito oklepala Marijino zastavo, in veselo je plapolala krasna podoba Matere božje v vetru.
Ko je Lavalette pristopil k njemu, je odprl ta ubožec trudne oči ter dejal s slabim glasom: „Mati božja je zmagala! O, ona — je — močnejša — od proroka!"
Truden smeh je zaigral na njegovem smrtno-bledem obličju; še enkrat je pogledal na Marijino zastavo — in zopet je padel v dolgo nezavest.
Kara Mustafa se je otrese! kmalu svojega
strahu ter poskusil takoj prihodnjega dne svoj po-kvar popraviti.
Toda združeni Maltežani in Spanci so ga premagali še sijajneje ko prejšnjega dne in ga prisilili, da je z vsemi ladjami in četami moral v temni noči pobegniti v domovino. Tako je bil poraz Turkov po-polen. Soliman II. se je sicer penil jeze ter pahnil v nemilost starega in zaslužnega Mustafa. Toda Malte ni upal nikoli več napasti. Malto so posedali odslej nenadlegovano vitezi ter se vidno razvijali. Zvesti svojemu geslu, braniti sv. cerkev ter očistiti sredozemsko morje pred roparji, so storili še marsikaj slavnega, dokler ni slavohlepni Napoleon I. na svojem potu v Egipet storil njihovemu blagemu delovanju konec. (1798).
Zasluge velikega mojstra Lavalette-a pa so slavili vsi kristjani. Prebivalci Maltini so imenovali njemu na čast glavno mesto Lavalette.
St. Priest je okreval, čeravno je imel samo jedno roko. Njegovi sobratje so ga visoko častili, prebivalci otokovi so mu prideli častno ime „vitez Matere božje."
Marijino zastavo pa, pod katero so se tako slavno borili proti Turkom, razobesili so v cerkvi, kjer so jo še v poznih časih kazali ter jo visoko čislali.
Terna krošnjarja Toneta.
(Priredil C. M E )
„To pa je res slepa sreča", pripovedovali so si ljudje v mali vasici Ravno.
Od ust do ust je šla novica, da je zadel vaški krošnjar Tone Svetin veliko terno; celih štiri tisoč kron mu bodo odšteli v mestni loteriji. Lahko si pred-
stavljamo veselje, ki je navdajalo našega Toneta; mala koča, sredi vasi, v kateri je imel krošnjar svoje blago in svojo prodajalno, bi mu kmalu postala premajhna od samega veselja. Najbolj se je pa veselil Tone zato, ker mu je njegova žena Katinka kazala zopet enkrat prijazen in vesel obraz, ter mu celo privoščila,, par lepih besedi. Seveda je imela Katinka svoje vzroke za take ljubeznive besede: vsled tolikega bogastva je že videla izpolnjene svoje tihe želje, katere je tako dolgo gojila v srcu.
Toneta boljša polovica je pa poznala dve sredstvi, če je hotela pri svojem možu kaj doseči, namreč prilizovanj in trmoglavnost. Tone je moral toraj voliti vedno med tema dvema. Ce ljubeznive besede niso več pomagale, prišla je trma' in te se je Tone hudo bal. Kake tri dni je prenašal to slabo lastnost svoje žene, potem je pa vedno privolil v vse, kar je hotela.
Imela sta Tone Svetin in njegova žena poleg krošnjarije tudi še malo polja, in ona, ki je navadno gospodarila doma. si je želela sedaj seveda še eno kravo in tudi v svinjaku bi bilo lahko več repov. V sobi bi pa bilo dobro novo pohištvo, ker je postalo naenkrat vse nekako staro. Že dolgo pa jo je bodel v oči napis nad vratmi, ki se ji je zdel za sedajno stoletje že prestar in treba bi bilo novega. Kako lepo bi se n. pr. svetil zlat napis: „An',)« Svetin, trgovec s špecerijskim blagom". Seveda bi ne smelo manjkati še lepega okna, kjer bi lahko izložilu n;>,, pše stvari, kakor se to vidi po mestih.
Vse te želje je razložila Katipka lepo po malem svojemu možu. Ta jo je pa mirno poslušal, toda ni ji pritrdil in ne odrekel, česar bi si že celo ne upal, če je hotel, da mu ostane žena prijazna.
Sadite se! Tisti, ki je bil nezmožen za službo, je moral službo naprej opravljati še cele tedne, čeravno jo bil vsled zdravniškega spričevala nezmožen in vpokojen! Ali mora zdrava pamet ravnanje Stiger-jevo umeti? Ali se zavoljo malih bolezni uslužbenci kar pošljejo v pokoj? Saj uradnikova bolezen ni mogla biti tako nevarna, če ga potem silite, da še cele tedne uraduje. Ko bi bil Stiger varčen gospodar, bil bi zahteval, naj se mu podeli daljši dopust in ako ne ukreva, se ga potem vpokoji! Gospod Stiger, vi bi bili lahko okraju prihranili tiste sto-, take, ki se plačujejo za pokojnino, ako bi znali gospodariti — pa ne znate!
Mi spoštujemo vpokojenega uradnika, ker vemo da bi bil še rad služboval; pa vrabci na strehi so že čivkali, da bistriška gospoda ne mara več za uradnika — Slovenca; je pač hudo, imeti sitnega za gospodarja in potem še pa zagrizenega narodnega nasprotnika! In nobenemu ne zamerimo, da se ga skuša rešiti, kakor le more!
In kdo povrne okraju te potrebne izdatke, ki jih je okraju povzročila Stiger jeva nezmožnost? Tako ljubijo bistriški meščani, Stiger in njihovi polskav-ski, poljčanski in črešnjevski prijatelji nas kmete!
Ko je bil uradnik vpokojen, se je nemškutar-jem in Nemcem srce ohladilo. Pa naj bi že bilo, ko bi bili vsaj najeli novo spretno moč; pa mesto enega so najeli kar dva uradnika — njihovega srca in duha. Zakaj pa kar dva? Ali jo hranilnica postala črez noč denarni velezavod, da eden uradnik več delane zmaguje? Kaj še! Zato so morali najeti dva uradnika, ker enega Slovenca zamoreta pri delu na-domestovati le dva Nemca! Čudno, pa gola resnica!
Po nepotrebnem plačuje okraj pokojnino, po nepotrebnem plačuje drugega uradnika! Mi prašamo javno načelnika Stigerja, kako si on upa tako po nepotrebnem izdajati kmečki, krvavo pridobljeni denar! Čeden gospodar to! Potem pa neprevidneži kovajo Stigerja v zvezde in pravijo, da Stiger ljubi in dela za kmeta! Hvala za takega prijatelja, ki na račun naših žepov dela nepotrebne dolgove!
Sedaj ima naša hranilnica dva uradnika, ob uradnih dneh mora pomagati tudi še okrajni tajnik; navzoč je tudi še ravnatelj in blagajnik — toliko jih je v uradu, da so eden drugemu na poti in vsled tega morajo stranke celo večnost čakati!
Prej je bil eden uradnik, blagajnik in eden uraden dan, zdaj jih petero prem tavlje knjige in imajo dva uradna dneva, pa še delo tako počasi napreduje !
Kaj pa mora biti vzrok? Ce Stiger ljubi kmeta, naj malo reda napravi in pa da bomo svoje posle hitr je opravili! Prej so naši kmetje bili ravnatelji in blagajniki in so hitro in brez zmot opravljali svoj posel. Ali je res v kmečki glavi več soli kot v meščanski?! Kmetje! Li ne kaže vse to, da Stig r in njegova bistriška, poljčanska in polskavska žlahta ne zna gospodariti? Taki ljudje, ki ne vejo, kako težko si kmet denar pridobiva, ne sodijo na čelo okraja. Tedaj jim pa spodmaknimo stole in dol ž njimi! Proč z takimi, ki po nepotrebnem segajo v naše žepe! Žalibog, da danes ne morem spolniti zadnjič dane obljube in povedati, kje se je denar jemal za smodnik, ki je meščanom točo preganjal, ker sem se predolgo mudil pri hranilnici! Prihodnjič pa gotovo!
Politični ogled.
— Državnozborske volitve v volilnem okraju Brežice, Sevnica, Laško. Polilično društvo „Sava" za brežiški in sevniški okraj je pri svoji soji dne 24. t. m. sklenilo, da odobrava poskus, započet od
Slovenskega društva v Mariboru, da se postavijo r spodnještajerskih volilnih okrajih kompromisni kandidati. Za slučaj pa, da se ta poskus ne posreči, sklenilo je politično društvo „Sava" z vsemi močmi podpirati kandidata „Slovenske kmečke zveze." V kratkem se vrši v Zidanemmostu v svrho določitve kompromisnega kandidata ali kandidata „Slovenske kmečke zveze" skupno zborovanje političnih društev v Laškem trgu in v Brežicah.
—	Državni zbor je dne 28. t. m. sklenil svoje zasedanje in bo kmalu razpuščen. V soboto dne 26. t. m. je bila razprava o lokalnih železnicah. Dr. F. Korošec je ob tej priliki govoril za železniške zveze na Spodnjem Štajerskem in sicer za železnico ob Sotli, za zvezo Ljutomer-Ormož, za zvezo Purkla-Ptuj-Rogatec, za zvezo med savinjsko dolino in pa Kranjsko ter za progo Maribor-Zeleni Travnik. Dne 28. t. m. je predsednik zbornice sklenil s posebnim govorom zadnje zasedanje ter govoril nagrobnico državnemu zboru, kateri še je bil voljen po stanovskih skupinah. Prihodnji zbor bo že voljen na podlagi splošne in enake volilne pravice.
—	Državnozborske volitve se bodo vršile, kakor se je izrazil ministrski predsednik baron Beck, dne 7. maja. Ožje volitve bodo en teden pozneje, 14. maja. Naše somišljenike opozarjamo, naj že sedaj začnejo z agitacijo, posebno naj gledajo na to, da pridobijo omaliljivce.
—	Avstrijski ministri odlikovani. Cesar je imenoval parlamentarne ministre dr. Pacaka, dr. Marcheta, dr. Derschatto, Pradeja in dr. Forta za tajne svetnike. Ministrskemu predsedniku Vladimiru baronu Becku je podelil veliki križ Leopoldovega reda, ministrom grofu Dzieduszyckemu, grofu Auer-spergu, dr. Korytowskemu, dr. Kleinu in baronu Bienertku pa red železne krone I. vrste.
—	Umazan minister. Na Ogrskem, kjer vladajo liberalci in framazoni, vladajo lepe razmere. Minister za pravosodje je Polonyi. Temu človeku je neki Halmos po listih očital razne goljufije, kar je vzbudilo občno pozornost. „Pravosodni" minister pa je podkupil nekega judovskega zdravnika, ki je na Halmosa vplival tako, da je preklical svoje trditve. Rekel mu je, da mora preklicati, sicer bodo prišle take reči, da bo iz razburjenosti znorel. Mož se je vstrašil in se vdal. Polony pa se je potem bahal, češ, da ga je Halmos prosil za odpuščenje. To je Halmosova sinova silno ujezilo in sta razkrila celo stvar. Sedaj pa je nekdo v listih s svojim podpisom izjavil, da dokaže pred sodnijo sledeče: 1. Da je Polonyi prikrival tatvine; 2. Da se je sam ene tatvine udeležil; 3. Da je krivo prisegel; 4. Bil agent za sramotne hiše; o. Pritiskal je na stranke v raznih pravdah; 6. Svoje poslanstvo je porabil v to, da si je na nepošten način pridobil denarja. In tak mož je bil minister za pravosodje. Sedaj je odstopil.
—	Zmaga katoličanov v Nemčiji. Dne 25. t. m. se je vršila na Nemškem državnozborska volitev. Katoliška stranka je zmagala v 92 volilnih okrajih, v 33. pa pride v ožjo volitev in od teh ji je zagotovljena zmaga v 11. okrajih. Pri zadnjih volitvah 1. 1903 so zmagali pri glavni volitvi z 88. kandidati, v ožji volitvi pa so zmagali z 12. tako da so imeli 100 poslancev. Najbolj poraženi so socijalni demokratje, ki so si priborili samo 29 poslancev, in pridejo v 88 okrajih v ožjo volitev, od katerih pa jim je zagotovljenih samo 7. Poljaki so imeli dosedaj 16 poslancev, sedaj so si jih priborili 17, v ožjo volitev pridejo v petih okrajih, v treh bodo gotovo zmagali.
—	Volitev na Ruskem. Pri volitvi zaupnikov za dumo je izvoljenih 682 kmečkih zaupnikov in od
teh je 362 duhovnikov.
Razne novice.
*	Imenovanje. G. Fran D o b r š e k, dosedaj pom. uradnik dež. bolnišnice v Judenburgu, je imenovan za kancelista v bolnišnici v Mariboru.
*	Nabori 1. 1907. V Radgoni 5. in 6. aprila, v Cmureku 8., 9. in 10. aprila, v Arvežu 19., 20. in 22. aprila, v Mariboru (za okolico) 22., 23., 24., 25., 26. in 27. aprila, v Slov. Bistrici 15., 16. in 17. aprila, v St. Lenartu v Slov. gor. 12. in 13. aprila, v Mariboru (za mesto) 1. in 2. marca, v Gornji Radgoni 4. in 5. aprila, v Ljutomeru 2. in 3. aprila, v Ormožu 1. in 2. marca, v Ptuju (za mesto) 4. marca, v Ptuju (za okolico) 1., 2., 5., 6., 7., 8. in 9. marca, v Rogatcu 26. in 27. marca, v Celju (za mesto) 17. aprila, v Brežicah 8., 9. in 10. aprila, v Kozjem 12. in 13. aprila, v Sevnici 15. in 16. aprila, na Vranskem 18. in 19. aprila, v Mozirju 20. in 22. aprila, v Šoštanju 23. in 24. aprila, v Slovenjgradcu 29. in 30. aprila, v Marenbergu 25., 26. in 27. aprila.
*	Pozor pred agenti! Iz Hošnice v slovenj-Mstriškem okraju se nam poroča, da je hodil ta mesec po okolici neki agent, ki je vabil ljudi v Ameriko. Obljubljal je ljudem, da jim preskrbi vse potrebne listine, če mu dajo nekaj kronic. Ko je pa imel denar, je izginil.
*	Pomnožitev topništva. Na novo se ustanovi 13 oddelkov za strojne puške, štiri oddelke dobita inomoški in graški armadni zbor, 5 pa vojaštvo v Bosni. Na novo se nadalje ustanovi pet divizij hau-bičnih topov za obleganje, vsega vkup 60 novih ¿o-pov (15 baterij po 4 topove). Topovi so 15-centimet. havbice. Te nove preuredbe je uvedel novi šef generalnega štaba.
*	Kako bo v prihodnje pri vojaških naborih. Vojna uprava namerava izdati naredbe, po katerih se bo odslej pri naborih ostreje postopalo. Manje napake pri ušesih in očeh se ne bodo upoštevale. Mera pri kratkovidnosti se zmanjša od 6 na 4 met. Pač pa se bo oziralo bolj na srčne in živčne bolezni.
*	Šolske hranilnice. V Ameriki so zelo razširjene šolske hranilnice. Namen šolske hranilnice je, da se mladina priuči varčevanja. Mali zneski učencev se vsak teden zberejo v šoli ter se nalože v bližnji hranilnici. Te hranilnice so se po malem udomačile v 1479 šolah in to v 118 mestih in 24 državah. Skupna svota teh šolskih štedenj znaša pa 1,309.625 dolarjev, dokaz za naš narodni pregovor: „Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača."
*	Mnogo nesreč se je že zgodilo pri kmetskih strojih, posebno pri mlatilnici. Naša nevednost je kriva, da trpe potem ponesrečenci, ker ne dobivajo nobene podpore. Naznanite posestniki po županu politični oblasti, katere stroje imate, koliko delavcev, število dni dela in zaslužek delavcev pri stroju. Plačevati vam ni treba zavarovalnine, plača jo za vas deželni odbor, ki daje leto za letom po 3600 T „splošni delavski zavarovalnici proti nezgodam v Gradcu." Ako se potem kdaj zgodi pri vašem stroju delavcu nesreča, dobi zavarovalnino, drugače pa bi morali vi sami plačevati ponesrečencu in ga vzdrževati. Župani sami naj skrbijo, da se naznanijo stroji. Tiskovine dobi župan pri politični oblasti v slovenskem jeziku. Storite to, nesreč pri strojih je veliko. Dežela pa zavarovalnino tako plačuje, če je kdo naznanjen ali pa ne.
*	Slovenska kmečka zveza. Ustanovitev Slovenske kmečke zveze je vzbudila po celem Slovenskem splošno in veliko pozornost. Prijatelji jo pozdravljajo, neprijatelji jo srdito napadajo. In nepri-jatelji so ji vsi listi, ki so glasilo liberalnih učiteljev in mladega advokatskega naraščajo. Med nepri-jatelje pa je zašlo tudi glasilo celjskih prvakov „Domovina" in pribiti moramo, da piše najbolj nesramno o kmečki zvezi. Seveda, celjski prvaki in
Bil je tedenski sejem v bližnjem mestecu. Ta dan se je namenil naš Tone v mesto, da bi vzdignil tam svoj denar. Skrbno mu je pripravila Katinka zvečer vse potrebne reči, in ni še prav obsijalo solnce prijazne vasice Ravno, ko je Svetin že korakal urno po okrajni cesti proti mostu.
„To se bo Katinka čudila! Da, veliko presenečenje ji hočem napraviti. Večjega veselja ni imela že celih sedemnajst let, odkar je omožena. Ker bi še tako rada več živine, bodem ji kupil mesto ene kravo kar dve; seveda jo hočem iznenaditi tudi s tem,da ji kupim tudi par malih prašičkov. Saj je človek dolžan napraviti veselje svojemu bližnjemu, posebno pa še ženi, če mu je le mogoče." Takole mo Iroval in premišljal naš Tone, ko se je bližal mestu.
Prva Tonetova pot je bila seveda v loterijo, kjer so mu odšteli celih štiritisoč kron. Potem jo je pa s polno mošnjo mahnil najprej na govejski semen in začel tam ogledovati različne krave. Kmalu ga je zapazil neki kravji mešetar, ga potrkal po rami in rekel prilizljivo: „No, oče, vi bi gotovo kupili radi dobro in lepo kravo". Ves začuden se obrne Tone okoli; kako se more ta tuji človek predrzniti, njega, Antona Svetina, kar tako meni nič tebi nič nagovoriti. Toda barantuč se ni ustrašil jeznega pogleda in je začel s Tonetom na najprijaz-neši način govoriti; krošnjarju je pa ta ljubeznji-vost bila zelo všeč in kmalu sta se pogovarjala, kakor dva stara prijatelja.
Nevede je prišel Tone z barantačem tam nekje do krav, katero mu je začel ta na vse preteze hvaliti: „Glej, krave so last nekega bogatega veleposestnika, imajo zelo veliko mleka in so pri tem še zolo po ceni. Ko bi bilo mojel bi jih nikdar ne dal
za tak denar, zatoraj ti svetujem tukaj na tihem, kupi jih, ne bode ti žal, še hvaležen mi boš; glej, tam le prihaja gospodar te živine, ki niti ne v«, kako dobro blago bo dal «a tako slepo ceno."
In res, kmalu sta bili dve kravi lastnina Toneta Svetina, ki je odštel i a nji pet sto svetlih kronic. Barantač si je pa na tihem veselo mel roke, ker je vedel, da si je zaslužil s svojim jezikom zopet nekaj kron. Kmalu se je našel tudi gonjah ki je gnal kupljeno živino v Ravno.
Sedaj se je napotil Tone na svinjski sejem in kupil tri le; e male prešičke, katero je oddal začasno hlapcu v gostilni „Pri solonu". Začel se mu je namreč glasiti želo.iec, in treba ga je bilo potolažiti. Danes si je ¡a Tone hotel nekaj posebnega pri-vošn!:.	" vsak dan po terno, in kar je
glavno, zdaj se mu ni bati različnih opominov svoje i	;e šrde r polnim kozarcu, po
nosu ga je že šegetal prijetni duh velike pečenke. Naenkrat pa zakriči gostilničar pri vratih: „Hitro Tone, prešički so ušli! V trenutku je vrgel Tone vilice in nož na stran in izginil skozi vrata. Zunaj je pa že nastal cel lov na belce, ki so drug poleg drugega hiteli naprej po državni cesti. Ko bi ti trije bratci hiteli tako naprej, bi Tonetu niti ne bilo treba jih loviti. Prišli bi ravno v njegovo vasico in tam bi jih Katinka že ulovila. Toda navadno se ne zgodi tako, kakor si človek želi. Že jo Tono ubežnikom za petami, kar se zgodi nekaj strašnega.
Trraa! Trraa! Trraa! Velik automobil ali kakor mu i i ¡¡o ljudje „elektrika" prikaže se na ovinku. — Grozen krič — in dva belca sta povožena. Tone ves iz sebe začne strašno zmerjati; toda nič
mu ne pomaga, da prekolne ta hudoben voz na dno pekla, le trraa, trraa, trraa, se mu glasi, kakor v posmeh nazaj. Žalosten zavoljo te nesreče, in bled od jeze stoji Tone pred mrtvima prasetoma.
Toda kaj storiti ? Vse premišljevanje ne pomaga nič popolnoma nič! Vse pa še vendar ni zgubljeno; ko se obrne Tone okoli, zagleda tretjega ubežnika, ki se je zadovoljno valjal v blatnem jarku pri cesti.
„Čakaj, čakaj, ti svinska nesnaga", si misli „sedaj mi pa ne uideš". In z brzimi koraki se zažene proti tretjemu junaku, ki je ravnokar ušel gotovi smrti. Toda Tone Svetlin je danes najbrž z levo nogo stopil iz postelje ker se mu vse ponesreči. 2o hoče zgrabiti ubežnika za zadnjo nogo, kar spodrsne in pade, kakor je dolg in širok, v blatni jarek. Veselo je zakrulil mali hudobnež in hitro oddirjal naprej. Toda Tone skrbno sledi ubežnika. Ne daleč od mesta, kjer je Svetin ravnokar padel, je stal velik škedenj, in v tega se je skril mali zlobnež. Toda zašel je v past, kajti tukaj ga je Tone vjel.
Naš krošnjar pa ni bil tak človek, da bi ga ustrašile te nesreče; kmalu je postal zopet prav dobre volje. Vrnil se je nazaj v gostilno „Pri 8101111", si osnažil tam svojo obleko in skrbno shranil rešenega prešička. Nato pa je šel v mesto, da bi še nakupil različnih reči. V zadnjem trenutku se še spomni, da hoče in mora svoji ljubi Katinki izpolniti neko vročo željo. Seveda lepo jopico iz dragega platna, tega si je želela žena že dolgo.
„Naj ga ima", misli si Tone, „deset kronio ve# ali manj, na to so danes ne smem ozirati, čeravno som imel ie nesrečo, o kateri Katinki seveda ni treba vadefi.
kmečka zveza, kaka daljava je to, kako družabno nizko je tem ljudem vse, kar je kmečko in. delavsko! Opozarjamo „Domovino", da ni pisala v tem tonu o liberalni Narodni stranki. Imeti hoče tudi, da bi bila Kmečka zveza samo stanovska in ne politična organizacija, No, ona je oboje, ona je stanovsko-po-litična, kmečko-politična organizacija, kateri bo glavni namen, da spravi kmečka vprašanja v politično ospredje. In to nalogo že sedaj izvršuje! Slovenska javnost se že dolgo ni tako mnogo in vsestranski bavila s kmečkimi vprašanji, kakor ravno ob ustanovitvi Slovenske kmečke zveze! N e p r i-jatelji kmeta pa so vsi, kateri ne privoščijo kmetu politične organizacije. Seveda, kmet bi naj pridno in lepo delal, dovolijo mu celo, da se briga in poslužuje najnovejših sredstev, toda od politike še ga hočejo imeti vedno daleč proč. Le stanovsko-stanovsko! To je že stara politika našega liberalizma v Avstriji! In ker se kmet res ni brigal za to, da bi njegova vprašanja dobila tudi v politiki svoje mesto, za to ga je postavodajalstvo zanemarjalo, za to je prišel na kant. In sedaj še ga hočejo nadalje odvračati od politike, seveda le tisto jim privoščijo, ki jim jo podajejo gospodje kakor Kukovec in bivši socijaldemokrat Spindler! Slovenski kmetje, oklenite se svoje zveze, kajti napadi dokazujejo, da je vašim nasprotnikom neljuba. In kar je vašim nasprotnikom neljubo, to je za Vas dobro. Pokažite, kmetje, sedaj svojo premišljenost, ne rušite kmečke sloge, ne dajte se vleviti od liberalnih učiteljev in advokatskih kandidatov, ampak držite se svoje kmcckc zvgzb !
*	Shod „Stajerčeve" stranke, katerega je sklical ptujski Ornig minulo nedeljo v „Deutsches Vereinshaus", je bil zelo klavern. Udeležili so se ga sami nemški gospodje (odvetniki, trgovci, uradniki itd.). Med drugimi smo videli tudi urednika „Marburgerce", to je tistega lista, ki je imenoval že pogosto Slovence roparje, morilce in ljudožrce. Tudi učitelj nemčurjev Cmerešek iz Loč je počastil ta shod, čeravno se noben človek ni brigal za njega. Kmetov sploh ni bilo na shodu. „Stajerc" se je vedno bahal, da ima toliko privržencev med kmeti. Kje pa so ti bili? Le nekaj gospode — sami generali brez armade! Bilo je res žalostno zborovanje! „Stajerc" se je s svojim shodom grozno osmešil. To hoče biti kmečka stranka, če pa ni na njenem shodu niti enega kmeta, razven — prijatelji, ne smejte se — črešnjevski krčmar Kresnik. Kak razloček med shodom „Slovenske kmečke zveze" in pa med tem shodom. „Stajerc" je pokazal, da nima med kmeti niti enega privrženca, ki bi se mu bilo zdelo vredno, se udeležiti shoda. Glavni namen shoda pa je bil popolnoma drug. „Štajercu" gre slaba za denar. Zato so sklicali skupaj te gospode, da bi ustanovili nekako tiskovno društvo, ki bi naj z denarjem pomagalo jetičnemu „Štajercu." V odbor so si izvolili podžupana ptujskega Steudte, nemškega odvetnika Plahki, žganjarja Straschilla, trgovca Slawitscha, nekdanjega socialdemokrata in urednika „Štajerca" Linharta, župana Orniga, bistriškega župana Sti-gerja in ormožkega župana Kautzhammerja. Torej niti enega kmeta ni v odboru! Sklenili so, da bodo imenovali Štajercijansko stranko za naprej : „Napredna zveza", znamenje, da se že sramujejo imena „Stajercijanska stranka", ki je prišla pri spodnještajerskih kmetih ob ves upliv!
*	Shod v Žalcu in Petrovčah, ki jih je tamkaj priredil dr. Korošec, naši liberalni struji ne da miru. Napadajo ga v „Narodu", v „Narodnem listu" in v „Domovini." Seveda je celjskim liberalcem neljubo, da nimajo niti pred svojimi vrati trdnih tal. Kajti v Petrovčah so hoteli proti Korošcu nastopati le Fridrih, jurist Lipold in mladi Kukec, vsi kmetje
. pa so odobravali izvajanja dr. Korošca, G. Fridrih, zastopnik narodne stranke, pa je s svojim govorom o zvišanju lokalne poštnine, telefonskih in brzojavnih pristojbin, o regulaciji itd. pokazal, da mož ne razume takih vprašanj, z drugimi izvajanji kakor glede kmetijskih podružnic, glede pristojbin pa je dokazal, da tudi malo čita, V Žalcu so delali nemir le Sokoli in tem mladim ljudem se ni dala beseda. Kmetje so z zanimanjem in pozorno poslušali izvajanja dr. Korošca o hmeljski postavi. Ko je navajal dr. Korošec podatke poljedelskega ministra o hmelju, mu je začel nadučitelj klicati, da so podatki krivi.
Vesel stopi v prvo trgovino in zahteva tam najboljše sukno za zimski jopič. Prodajalec mu vesel postreže, ga skrbno in prijazno izprašuje o družini, o gospodarstvu itd.; kmalu ima tudi drago zaračun-jeno sukno, zavito v lep papir, pred seboj. Tono plača, vzame zavitek in se obrne, da bi odšel, kar mu zakliče strežnik: „Oče, ne pozabite svojega dežnika, kakor se kaže, ga bodete še potrebovali". Tone se je namreč oborožil v jutro doma z velikim dežnikom, kterega bi sedaj v svojem veselju malo ne pozabil v prodajalni. Krošnjar se toraj obrne nazaj, vzame hvaležno svoj dežnik pod levo ramo in hoče naprej. Toda nesreča, ta zvesta spremljevalka našega Toneta, se zopet oglasi.
Klirr! klirr! klimp! Ta presneti dežnik s svojim debelim svinčenim ročajem je moral še v zadnjem trenutku pripraviti šiparju dober zaslužek. Sipe na st klenih vratih so uničene, in naj se Tone še tako upira, šestnajst srebrnih kronic mora plačati za storjeno škodo.	. ,
Silno nevoljen, plača ter si misli pri tem: „Tega pa že Katinki celo ni treba vedeti".
'	Konec »ledi.
Dr. Korošec mu je takoj odgovoril, da se je jeden poslanec itak do njega obrnil za podatke, a hitri Petriček jih ni poslal. Sicer pa smo pogledali podatke poljedelskega ministrstva o hmelju za več let nazaj, in vedno so krivi podatki. Čudno, ali gosp. Petriček morda ne pozna teh podatkov in zakaj nič ni storil, da se popravijo! To je skrb g. naduči-telja za hmeljarje! Več let pusti marljivi g. Petriček ta pogrešek in sedaj hoče, da poslanci pridejo s pravimi podatki. Tako hoče svoje grehe zvaliti na druge rame. G. Petriček je tudi tožil, da se še postava ne bi smela skleniti. To kaže, da mož niti ne ve, kaj se v Avstriji godi. Aki bi se ne bila sklenila hmeljska postava, potem bo se na hmelj pa obračala nova postava o kupčijskem tekmovanju. Bilo je torej potrebno, da se hitro sprejme hmeljska postava, ki vsebuje izjeme od strogih določil postave o tekmovanju G. Petriček se naj prej uči, naj študira podatke in postavodajalstvo, potem še le naj javno nastopa, ako se noče zopet javno blamirati!
*	Dela se jim je zljubilo. Precej časa se je pravilo po naših mestih in trgih, da se mora slovenska politika spremeniti: in napočil bo lepši dan Slovencem na Štajerskem. No, še pred koncem starega leta dobili smo med drugimi novimi in narodnimi listi tudi „Narodni list" in ž njim narodno stranko, ki naj politično življenje popolno preobrne. Narodna stranka hoče biti, pa noče pripoznati, da narod brez vere noče biti. Dozdaj bi bilo boljše, ko bi se imenovala stranka čistih, namreč čistih verskih predsodkov. In to so dozdaj le še malokateri tako „srečni". Kako pa da je takoj večina učiteljev za to stranko. Eh, so pač vedeli najprvi, da se jim je vstvarilo novo ognjišče za „narodno", to je proti-duhovsko politiko. Ti so pokazali, kaj hoče nova stranka in se za to tako hitro zanjo zavzeli, kakor tudi liberalni meščani. Razumemo Vaš „pokret." G. Vek. Spindler pa tudi mora živeti! Ce se hoče pri nas živeti ali vsaj životariti, treba lepe obljube delati, sicer zmrzne v samoti, za resnico pa samo po ovinkih hoditi.
*	Kmetje, proč ocl politike! Tako hočejo liberalci ! Samo oni imajo pravico, v politiki kaj govoriti! Dr. Kukovec, ki je dne 20. t. m. v Brezju pri Mariboru agitiral za nemški pouk ter s tem izdajal svojo narodnost, se je namreč dne 27. t. m. v Slivnici ob Savi hudoval, da se nekateri, ki bi morali hoditi le za plugom in brano ali pa pri sv. maši hostijo kvišku držati", vtikajo tudi v politiko. G. narodni prijatelj nemščine bo že moral oprostiti, da se kmetje in duhovniki njegovi pameti in njegovim željam ne bodo nikdar klanjali! Nadalje se je narodni prijatelj nemščine hudoval, zakaj se njegova stranka naziva liberalna in brezverna. No, zaradi tega, ker ji stojijo na čelu sami liberalci! Ali se niso vsi liberalci takoj zbrali okoli njene zastave. Ali niso vsi liberalni učitelji trumoma vdrli v stranko?
*	Kaj vse vedo? Nemški in slovenski liberalni listi že vedo, kdo bo na Spodnjem Štajerskem kandidiral. Tako pravijo: Robič mariborski okraj desni breg, dr. Korošec mariborski okraj levi breg, Roš-kar Ptuj, dr. Ploj Rogatec, dr. Vovšek Celje, dr. Benkovič Brežice, dr. Vrstovšek Šoštanj — Mi samo to lahko rečemo, da še Slovenska kmečka zveza o kandidatih samih ni razpravljala in da je zgorej imenovana vrsta, kandidatov vzrastla menda le v glavah liberalcev, ki bi že grozno radi začeli delati zgago med našim kmečkim ljudstvom!
*	Ali je to „narodno"? Predzadnjo nedeljo dne 20. t. m. je liaeralna, narodna stranka priredila shod v Brezju pri Mariboru. Vsakdo bi mislil, da bo vsaj pred vrati mariborskega mesta pokazala svojo narodnost. Saj je gotovo znano tudi celjskim advokatnim kandidatom, da je v mariborski okolici nemškutarsko naziranje zelo udomačeno in se javlja v zahtevi po nemškem pouku in nemški šoli. In nemške šole rastejo strašno hitro okoli Maribora in nemškega pouka je v šolah vedno več. Prva naloga vsake narodne stranke je torej, buditi v tej okolici narodno zavest ter spretno agitirati za slovensko šolo. Toda čujte in strmite! Dr. Kukovec, častiželjni ustanovitelj in voditelj Narodne stranke, je prišel v Brezje ter tamkaj ob ploskanju navzočih učiteljev vneto agitiral za nemški pouk! Slovenci sami torej nastopajo v mariborski okolici za kolikor možno p o n e m-čenje! Dr. Kukovec si je izbral ravno najbolj nevarno okolico, da tukaj trosi svoje protinarodne nazore o nemškem pouku! Kako naj imenujemo delo takega človeka? Ali še je to Slovenec? Kdor uganja take stvari, se igra z narodnostjo in jo izdaje! Proč s takimi „voditelji", ki izdajejo in iznodkopuiejo svojo narodnost! In to vzdržujemo, če nas dr. Kukovec. kakor je nekaterim že pretil, toži in nas da obsoditi. Opozarjamo ga celo na to, da se mu mariborske porote ni treba bati, kajti tam bo našel svoje — somišljenike glede nemškega pouka!
*	Štajerceva laž. Sporočili smo že, da je dr. Korošec govoril v državnem zboru za vinogradnike, in sicer, da se vino ne sme pančati s sladkorjem ter da se kleti vinotržcev morajo strogo nadzorovati, koliko vina pride v klet in koliko gre iz kleti. Zadnji „Stajerc" pa laže svojim čitateljem, da je dr. Korošec govoril proti zahtevam spodnještajerskih vinogradnikov. Hudirja, ali so pri „Štajercu" za resnico slepi? „Štajercev" poslanec Wastijan je govoril za vinske kupce ter zahteval, da se v njihovem smislu postava spremeni. Tega pa „Stajerc" hvali! To je celo navadna sleparija, ljubi „Stajerc"!
Mariborski okraj.
m Imenovanje. Jetničar pri tukajšni okrožni sodniji gosp. Karol Drnovšek je imenovan za uradnega oficijala. Čestitamo!
m Umrl je dne 29. t. m. g. Andrej Golob, nadučitelj pri sv. Marjeti na Drav, polju in je bil danes dne 31. pokopan. N. v. m. p.!
m „Narodni list" laže, da je bilo na shodu „Narodne stranke" v Brezju pri Mariboru 50 oseb navzočih: bilo jih je ravno toliko, kot smo zadnjič poročali.
m Slivnica pri Mariboru. Izraz pohvalnega priznanja za skrbno gojenje šolskega vrta, zlasti •sadnih dreves in čebel je izrekel deželni šolski svet g. Matevžu Tuše k, nadučitelju v Dobrovcali. — Celjski narodni listič, ki se zaletava v naše „sveče-ništvo", naj skrbno povpraša in vestno poroča, zakaj se njegovi apostoli občinskih volitev niso udeležili? Zanašati se na grajščaka in na duhovne, združiti se ž ¿ljimi pa ne — to še ne bo prevrglo županskega stolca nikomur.
m Pobrežje pri Mariboru. Cital sem v zadnji številki „Slov. Gosp." o naši šulferajnski šoli. Jaz bi le rad vedel, zakaj mi Slovenci v Pobrežju naj še vedno dajemo za šulferajn, ko itak plačujemo brez izjeme naložen nam davek; in glavno, kar bi najraje vedel, je to, kako korist imajo naši otroci od nemške ljudske šole. Pa da še Prajzi pošiljajo denar za našo šolo! Zakaj neki ravno nam v Pobrežje? Ali na Nemškem ni ubogih otrok? Zakaj jim ravno naših otrok usoda leži tako na srcu? Pa blagor naših otrok je nemškemu šulferajnu deveta briga, ampak zidati nemški most do Adrije, to je njih pravi cilj, to se pravi: spraviti iz sveta Slovence, ki smo naseljeni od podravskih bregov noter do morja adrijanskega. In v ta namen je treba najprej iztrgati ljubav do roditeljev naših in ko se je to doseglo, pač ni več težko, polastiti se naše domače grude. „Nemški šulferajn" v Berolinu je poslal za leto 1906 baje 480 kron za naša šolo, kjer je pač dobra polovica otrok slovenskih starišev. — Nemci vedo dobro, da je mlada nepokvarjena in nič hudega sluteča duša otrokova v ljudski šoli najbolj sprejemljiva za to nevarno cepiko; vesele ribice hlastajo po kobilici in ne vidijo, da tiči pod njo ostri trnek. Nemci vedo dobro, da si pridobijo z nemško šolo ravno najprej mlado otroško dušo v svoje mreže in da je ravno v tej starosti najložje ugonobiti, zatreti in pomandrati ono čustvo, ki je potrebno vsakemu udu naroda, ki sme upati na svojo bodočnost. Voditelji našega šulferajna, da veste, so v Berolinu; oni zapovedujejo in želijo imenovati nemško — svoje, kar se razteza med severnim in jadranskim morjem; naši pobrežki šulferajnarji so le onih hlapci, ki vedoma, deloma tudi nevedoma iz vršujejo to sramotno in krvavo delo; večino teh je pa rodila slovenska mati; nekateri se rede še sedaj s slovenskem denarjem. Vsak Nemec, ki je odkritosrčen, mora to potrditi!
m Laporje. Novo, krasno šolo so si postavili Laporčani; veliko stane, a da se more šolski pouk povzdigniti in otroci vspešneje podučevati, žrtvujemo stariši vse. Samo z načelnikom krajnega šolskega sveta ne moremo biti zadovoljni. Čuden mož je to; svojevoljno otroke kar oprošča od šole; in zdaj v najhujši žimi ne skrbi za drva, tako, da je moralo šolsko vodstvo šolo zapreti! Kaj ne, to vam je skrbni šolski oče! Sicer je pa čudno moder! Svojeglavno in proti sklepu krajnega šolskega sveta je dal staro šolo prenarediti; edino okno, ki je lopi dajalo svetlobo, je dal v svoji modrosti zazidati; in ko smo mu rekli, da bo v klobuku in v žakljih svetlobo v lopo nosil, je zid zopet razdrl in okno napravil! Da bi se mladina kaj koristnega učila v izobraževalnem društvu, je krajni šolski svet sklenil, društvu dati brezplačno eno sobo na razpolago. Pa naš načelnik svojevoljno da celo staro šolo v najem trgovcu in ponujal jo je tudi drugim v najem pod pogojem, da izobraževalno društvo ne sme biti tam! Pa udje izobraževalnega društva so bolj prebrisani, kot oče Filip; najemnik stare šole je društvu eno sobo drage volje prepustil. In ubogi načelnik sedaj nima več mirne ure. Cele noči ga straši izobraževalno društvo, upadel in obledel je, da smo si res v strahu za njega! Ne vemo, če bo vse v redu.Veš ti, ljubi naš načelnik, celi svet pravi in tudi vrabci na strehi že čivkajo, da Filip Jug ne sodi na čelo šolske uprave. Mi vemo, da našemu Filipu čudno dobro dene, če mu rečemo „načelnik", in še bolj mu gredo usta narazen, če mu kdo reče „gospod načelnik"; saj se sam hvali po krčmah: Jaz sem največja glava v fari; župnik ni nič. nadučitelj ni nič; v Mariboru so mi rekli gospodje, da sem jaz največji in prvi! V odgovor na to bi mu samo v spomin poklicali pregovor, ki pravi: Kdor visoko leta, nizko pade.
m Sv. Anton v Slov. gor. V torek, dne 22. t. m. je po kratki in mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče, umrla Urša H e r n j a, posestnica v Župetincih, stara 56 let. Rajna je bila skrbna gospodinja, blaga mati in dobra soseda. Za njo žaluje mož in dva sinova.
m Frani. Nismo nič bobnali in vabili po časnikih na veselico, in vendar je ljudstvo napolnilo veliko dvorano Aninega dvorana. Kaj pa je hilo? Dekleta marijine družbe so nam pripravile nekaj prav prijetnih uric zadnjo nedeljo po večernicah. Zapele so nam pod vodstvom domačega g. organista najprej štiri mične pesmice. In Čegava je pa ta? Povpraševali so se, ko je izgovorila le nekaj stavkov
svojega govora M. Lešnik. Prav jasno in glasno nam je razložila, kako naj slovensko dekle goji ljubezen do materinega jezika in domovine. Žela je za svoj govor vsestransko pohvalo. Po govoru smo nestrpno čakali na igro „sv. Cita". Ni naš namen preveč hvaliti igralke, a saj jih je ljudstvo dovolj pohvalilo.
V	zadregi smo, komu bi dali prednost, da bi se nikjer ne zamerili. — Kakor slišimo, se tudi fantje pridno učijo dve igri, ki ji bodo kmalu vprizorili. Gospod urednik, napisal vam bi lahko toliko o naši ljubi mladini, da bi napolnili ves list, pa nič slabega. Vsako nedeljo imamo nekaj. Zdaj poučni shod, zdaj vaje v petju cerkvenem in narodnem, zdaj govori in deklamacije, zdaj igre itd. Kakor vidite, nismo še zadnjil samo da se malokdaj oglasimo v Vašem listu, no saj vidite, ker imamo preveč dela.
m Slivnica pri Mariboru. Pri nas snujejo bralno in izobraževalno društvo. Pripravljalni odbor že sestavlja primerna pravila, da jih predloži gosposki. Nabirajo se knjige in knjižice za čitalnico ali ljudsko knjižnico v Slivnici, Orehovi vasi in v Račah. Vsi trije kraji so je potrebni. Vsaka dobra knjiga se hvaležno sprejme.
m Bralno društvo pri Sv. Barbari niže Maribora je priredilo 20 t. m. občni zbor, v katerem so se vršila letna poročila. Glavno se posname iz zapisnika, da je btlo dohodkov le 49 K 10 v, troškov pa 39 K 77 v, torej prebitka 9 K 33 v. Knjig ima društvo 606,od katerih se je leto 1906 le 238 prečitalo.
V	odbor so voljeni: Jan. Domitar, predsednik; Jan. Majhen, podpredsednik; Fran Kranjc, tajnik; Jože Kajnih, blagajnik; Al. Cvikl za dekliško zvezo; M. Domitar, knjižničar; Jan. Bizjak, namenstnik; odborniki: č. g. Jos. Mihalič, Al. Živko, Jan. Pihler in Jož. Mulec. Naročenih časnikov je: 2 iztisa „SI. Gosp.", 2 „Kmetovalca", 1 „Domoljub", 1 „Bogoljub", 1 „Slov. Čebel.", 1 „Novi SI. Stajerc", Moh. knjige, „Slov. Matica" in „Dom in svet". „Domovina" je pa 12 K že predraga, za to se ne naroči, rajši nakupimo nekaj poučnih knjig.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Naše bralno društvo „Edinost" je priredilo v nedeljo dne 27. prosinca veselico z gledališkima predstavama: „Krčmar pri zvitem rogu" in „Vaški skopuh". Ob enem se je vršil občni zbor. Po običajnem pozdravu predsednika Roš-karja je podal tajnik svoje poročilo. Društvo je v letu 1906 priredilo tri javne veselice, štiri gledališke predstave. Zlasti važen društven pojav je ustanovitev mladeniške in dekliške zveze. Iz poročil blagajnika in knjižničarja je bilo razvidno, da je društvo znatno napredovalo glede dohodkov (434 K 79 v). A tudi so stroški narasli radi nabave in vezave knjig (489 K 46 v). Knjižnica šteje 642 knjig, in so si udje prav marljivo izposojevali knjige, ne samo pripovedne, ampak tudi poučne, gospodarske. Odbor je bil voljen večinoma prejšnji. Gledališki predstavi, ki ste sledili, ste se dobro obnesli. Mladeniči so se znali uglobiti v svoje uloge. Pevski zbor je po navadi sigurno in precizno prednašal pevske točke. Obisk veselice je bil uprav velikanski. — Ustrelil se je pri Sv. Juriju v Slov. gor. dne 24, prosinca Janez P o-š t r a k, znani Stajercijanec. Komaj je bil sicer še spovedan — četudi so mu bili duhovniki v življenju le „črni farji" in „hudiči" — a vendar strašna in žalostna je taka smrt, ker je bilo življenje brez Boga. Pekoča vest ga je gnala v smrt. — Fabrikantom „Narodnega lista" v Celju damo ta nasvet: Ne usi-ljujte nam svojega liberalizma in svojega lista. Ce ga vam kdo pošlje nazaj enkrat, dvakrat, trikrat, celo po petkrat — odnehajte! To je moško. Tako postopata Baumann Jožef, trgovec, in Krajnc Franc, gostilničar, ki vam list vedno vračata. Vzeli ste na piko zlasti trgovine in krčme. Pri nas ste se opeharili. Lenarčani, ki so v okrajnem odboru nove liberalne stranke, notar Stupica, dr. Gorišek, adjunkt Trstenjak, učitelj Urek in gočovski Kramberger, se sramujejo našega Mesareca, ki so ga tudi vzeli v svojo sredino. „Ta nam dela sramoto, ne moremo ga rabiti." Tako govorijo! Ce torej Mesarecu res pošiljate 10 iztisov, prosto vam, ljudi take vrste vam privoščimo. Toda od nas roke svoje proč! Saj imate itak pri nas nadučitelja Pavlina in učitelja Pergerja, ki sta vaša z duhom in telom.
Ptujski okraj.
p Ptujske novice. V noči od 23. do 24. jan. bi bil tukajšnji zdravnik, g. dr. G r e g o r e c postal skoro žrtev strašnega zločina. Pozno v noč pride omenjenega dne nek mož iz Mestnega vrha pri Ptuju h g. doktorju s prošnjo, naj gre k njegovi zelo bolani ženi. G. Gregorec se nemudoma spravi na pot. Komaj sta malo iz mesta, hoče neznani mož po vsej sili, da bi šla skozi precej dolgi gozd, dasiravno je bila pot na prostem veliko boljša in krajša. Nič hudega sluteč se mu vendar g. dr. ustavlja, in tako se ogneta gozdu. A mož je tudi pozneje silil vedno le v gozd; ko pa prideta po dobri poldrugi uri v Urban-sko faro, pravi neznanec naenkrat, da je zgrešil pot, in naj torej g. doktor, kateremu je pot gotovo znana, gre naprej. Komaj pa je zdravnik storil par korakov naprej, plane mož z velikim nožem nad njega in ga zasadi z veliko močjo proti hrbtu; le debela zimska suknja je zabranila, da nož ni prišel do živega. G. doktor pade naprej, a ko se hitro zravna, je napadalec že spet pri njem, in vihti nož proti prsom, a g. Gr., ki je bil brez vsakega orožja, mu nastavi roko; to ga je rešilo skoro gotove smrti; pač pa je na roki dobil globoko rana G> dr. sune tolovaja, da
pade vznak v precej globok klanec, tam je zbežal temno noč. Spremljan od dveh dobro oboroženih možev, ki jih je dobil v bližnji hiši, se poda g. dr. nazaj na Ptuj, kamor je dospel ob 4. uri zjutraj. — Zvedelo se je, da je neznani zločinec iskal najprej bolniškega zdravnika dr. Treitelna, nad katerim se je hotel, kakor se sodi, prav za prav maščevati, mogoče radi kakega poboja, katerega posledice je moral dr. Treitl kot sodnijski zdravnik potrditi. Ko tam ni nič opravil, je šel po vrsti k vsem ptujskim zdravnikom. Dr. Gregorec se je še srečno rešil smrti! Rana. na roki ni huda, tako da g. doktor svojo prakso naprej izvršuje. — Splošno so se ljudje zgrozili nad tem zločinom, in povsod se vprašajo, kako je to, da se v zadnjem času ravno v Ptuju in okolici godijo vedno strašnejše reči! „Sedem let boja" je zadnjič „Stajerc" pisal o sebi: da, zares, odkar izhaja ta brezmejno podli list in hujska proti vsakemu slovenskemu narodnjaku, je vedno več pobojev. Dosledno trga ta luterski list ljudem vero iz srca, da podivjajo, postanejo šnopsarji, pijanci in pobijalci. Kateri zdravnik bo si še odslej upal po noči k bolniku, če se mora bati za svoje lastno življenje? Gg. Ornig, Slawitsch in drugi ptujski mogotci, zapomnite si: Vaš „Stajerc" je kriv, da ljudstvo vedno bolj podivja! — Ustrelil se je v Ptuju dne 25. jan. slikar in pleskarM o r e 11 y. Mož je bil velik alkoholik; zmešala se mu je pamet, in tako je žalostno končal. Bil je še le 36 let star.. - Po noči dne 26. jan. je bil na Ptuju in okolici zopet silen v i h a r z močnim snežnim zametom. — V predmestju Kaniža je umrla dne 27. t. m. po dolgem, večletnem trpljenju gospa Marjeta V r a č k o, stara mati dobro znanega, že pokojnega učitelja završkega, vrlega gosp. Prister-nik-a.
p H ajdi n pri Ptuju. Pri občinskih volitvah dne 16. junija 1. 1. je pri nas popolnoma pogorela „Stajercijanska stranka", vsled česar so vložili proti volitvi ugovor. Toda tudi s tem so pogoreli. Dne 20. t. m. se je vršila volitev občinskega zastopa. Enoglasno je bil izvoljen za župana veleposestnik Janez G r a h a r in za občinska svetovalca posestnika M. Stole in J. Z e 1 e n i k. Živila zavedna občina!
p Umrl je v St. Petru pod Sv. gorami veleposestnik g. Ferdinand K u n e j, bivši župan.
p Sv. misijon — 251etnico zadnjega misijona— bodo imeli v St. Vidu pri Ptuju od 16. do 24. febr. t. 1. Vodili ga bodo čč. oo. frančiškani: P. Avguštin od sv. Antona Paduvanskega v Brežicah; P. Kasi-jan od velike romarske cerkve-bazilike „Matere Milosti" v Mariboru; P. Salvator od velike romarske cerkve-bazilike na sv. Gorah pri Gorici; P. Klement od velike romarske cerkve pri „Mariji Pomagaj" na Brezjah. Dal Bog obilnega blagoslova!
p Zlate poroke pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Na Vinšaki Fr. S e g u 1 a in Marija roj. Matjašič, blagi stariši znanega občepriljubljenega vinskega kupca Anton Segula v Hlaponcih. V Sakušaki Fr. P u h in Neža roj. Cizerl, spošt. stariši svetovno-znanega tovarnarja koles v Gradcu Janeza Puh, našega rojaka, in v Grlincih veleposestnik Janez Gomilšak in Marija roj. Toš, po domače Plohi; iz te hiše je bil Plohi, oče grofice Ane Meran, ki je bila soproga nadvojvoda Ivana (njihov vnuk Albert grof Meran je duhovnik — benediktinec v Sekavi od leta 1903); razun teh bi še pet parov lahko obhajalo zlato poroko!
p Gospodarsko-izobraževalno društvo na Vurbergu prav lepo napreduje. Imamo že nad 250 knjig, katere so nam podarili razni dobrotniki, pred vsem slavna Slovenska Matica, družba sv. Mohorja, g. Jos.Zmrzlikar in domači g. župnik. Najlepša zahvala vsem skupaj! Predavanje smo imeli že dvakrat, dne 13. in 27. prosinca o jako zanimivi zgodovini starodavnega Vurberga. Najprej pač moramo poznati sami sebe, svojo zemljo in svoj kraj, potem pride drugo na vrsto!
p Kmečko bralno društvo v Rogozniei pri Ptuju je priredilo dne 27. t. m. popoldne v Narodnem domu v Ptuju gledališko predstavo: „Pot do srca". Da je igra tako dobro ugajala, pripomogli so mnogo igralci, ki so svoje uloge izvrstno pogodili, čeravno so bili, kakor se je pripovedovalo, prvikrat na odru. Zato pa le še večkrat na oder! Po predstavi je bila v prostorih „Narodnega doma" prijetna zabava s tamburanjem in šaljivo pošto. Vrli ptujski tamburaši so nam slajšali urice s prijetnim zvokom' svojih tamburic, s šaljivo pošto pa smo si pridno dopisovali ter dražili eden drugega. Društvu smo prav hvaležni, da nam je priredilo tako lepo in prijetno zabavo.
Ljutomerski okraj.
1 Bralno društvo za ljutomersko okolico je
imelo dne 20. jan. t. 1. v bralni sobi svoj redni občni zbor. Ko je gosp. predsednik prisrčno pozdravil mnogoštevilno zbrane ude, so odborniki prav vestno poročali o delovanju društva v preteklem letu. Društvo šteje 176 rednih udov. 593 knjig broječa knjižnica je izkazala 1950 izposojil. Častno število! Društvo je priredilo tri poučno-zabavne večere z gledališkimi igrami, govori in deklamacijami. Dohodki so iznašali veliko vsoto 701.05 K, stroški pa 453.57 K. Na poziv gosp. predsednika se je požrtvovalnim odbornikom izrekla burna pohvala in zahvala. Z vzklikom je bil izvoljen novi odbor: č. g. Jan. Ev. Kociper, predsednik; 6. g. O. Skamlec, podpredsednik in knjižničar; Ign. Lipovec, tajnik; g. Fran Zacherl, blagajnik; gdč. Erna Razlag, odbornica.; Jožef Ss-
lamun in Amalija Kotnik, namestnika. V zelo živahni debati se je stavil marsikateri predlog v pro» speh društva, tako n. pr., da se v društvu ustanovi stenografski krožek. Med občnim navduševanjem je občni zbor imenoval svojega prvega častnega uda, in sicer preč. gosp. dekana M. Jurkoviča v zahvalo, da v svoji naklonjenosti napram društvu prepušča bralno sobo brezplačno.
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Dne 22. decembru lanskega leta je v Kraljevcih pogorel Jožef D o-m a n j k o. Zavarovan je bil pri „Vzajemni zavarovalnici ljubljanski", ki mu je ves znesek 1200 K brez kakega odbitka izplačala. Ta zavarovalnica jfr-vsega priporočevanja vredna.
1 Slavnemu uredništvu „Novega Slov. Štajerca" v Ljubljani. Da si vsakdo o časnikih sme prosto ustvariti svojo sodbo in jo tudi drugim povedati in razložiti, ne da bi s tem uničeval možko razsodnost, je morda vsestransko priznano. Nikdo, ki deluje javno, tudi nobeno uredništvo, se ne more odtegniti, ali si morebiti oblastno prepovedati kritike. Le uredništvo „Novega Slov. Stajerca"je tako de-viško-občutljivo, da se o njegovem ljubeznjivem detetu predsednik „Bralnega društva" ne sme nepo-voljno izraziti. Ker sem se v 2. št. „Slov. Gosp." v svojem precej obširnem zagovoru „drznil" v dveh stavkih izreči svoje prepričanje, da list „Novi Slov. Stajerc" ne spada h katoliškemu tisku, zato me je doletela „izredno visoka" čast, da mi slavno uredništvo imenovanega lista v svoji 2. štev. od 20. jan. posveti zelo „prepričevalno", 46 vrst vsebujoče odprto pismo. Kako ugodljivo! Res ne vem, ali se slavno uredništvo boji moje sodbe, ali pa se mi hoče s tem laskati — kali?! Kakor rečeno, zapisal sem le d v a stavka, a slavno uredništvo spozna, da „obširno razlagam", zakaj list ni za „Bral. društvo". Ali sta dva stavka res „obširno razlaganje" ? Sicer pa če že citirate moje besede in odgovarjate nanje, zakaj pa navedete le p o 1 stavka in ne vseh besed, ki se tičejo lističa ?! Na nadaljnje Vaše pusto mnogobesedje mi dovolite naslednja vprašanja: S katero besedo sem Vam odrekal zaslugo, da bijete „najpožrtvovalnejše in najodločnejši boj za naše pravice in za pravi napredek svojih ljudi"? S katerim izrazom sem pobijal Vaš „glavni cilj: boj proti nem-škutarstvu" ? S čim sem izkušal „izpričati, da imate le en skriven namen"? Z mirno vestjo upam trditi, da tega političnega zlodejstva nisem kriv, ne z besedo, ne s peresom. Vaš nastop in boj zoper namišljenega sovraga, zoper „rabelja z velikim loparjem" je pravo pravcato novodobno Don Kišotstvo, brezplodno mahanje po zraku! Moja sodba o Vašem lističu je izključno le ta, da ni na katoliški podlagi, z veliko radostjo pa priznam, da ste odločni narodnjaki in neizprosni bojevniki. A vedite, to „ni dovolj"! Narodnjak brez krščanskega prepričanja je po mojem mnenju orel z eno perotjo. — Nikakor nočete, ker ne morete reči, da ste na katoliški podlagi, vendar pa navajate strani iz I. letnika. Na tak način me tudi lahko najstrastnejši framasonski ali judovski list prepriča o svojem katoliškem programu, kakor n. pr. ravno list, zoper katerega ste opravičeno nastopili v najljutejši boj. „Časopisi in knjige, pisane na katoliški podlagi" so naj po „mojem tolmačenju, kakor trdite Vi, le „ma-šne knjige in knjige Družbe sv. Mohorja." Tako gorostasno neumnost mi prisojate in podtikate! Ali smem prositi polnoveljavnega dokaza! Ampak, tako Vi, slovenski časnikar, podcenjujete, da smešite „katoliški tisek" in z njim zajedno katoliško organizacijo slovenskega naroda!? Res, nevenljiva zasluga! Vaš boj velja „izdajalskemu, hinavskemu in pogubo-nosnemu nemškutarstvu". Kateri slovenski štajerski list ne dela tega? „Slov. Gospodar" se bori že 4t let, „Naš Dom" pa 7 let neustrašeno zoper tuje so-vrage, in zakaj ne bi sodelovali pri teh listih, če ste „navdušeni za slogo", kar bi radi hudomušno predbacivali meni. Ali res ne veste, da je v z d r u-ženju moč? Ravno te dni sem slišal iz ust že osivelega rodoljubnega kmeta Muropoljca besede, ki Vam jih priporočim brezpečalnemu razmotrivanju: „Ne morem razumeti kratkovidnosti ali hudobije narodnih voditeljev, da. ustanavljajo list za listom ter nas z njimi vsiljivo nadlegujejo, kakor da bi že vsak kmet „Čitalnico" moral imeti doma. Ali imajo vsi ti prav, ki drug drugega tako strastno napadajo? Tako se ljudstvo ne vodi k sreči!" „Da, da", sem odgovoril na to jaz „predrzneš", „tako se ljudstvo ne vodi. Veste, vsak „narodni voditelj" hoče imeti svoj list in v tej sebičnosti ni več ozira na blagor celo-kupnosti slovenskega naroda. Mi pa imamo listov, ki stojijo že mnoga leta kot katoliško-narodni bojevniki na bojišču. Kdor je osivel v narodnem boju, mu z mirno vestjo smemo več zaupati, kakor vriska-jočemu naborniku, ki še ne ve sukati bridke sab-Ijice!" To sem pa pogodil! Denite me v stope zato! Kaj ne, pravi „rabelj" slovenskemu časnikarstvu! Konečno pa drage volje dovolim slavnemu uredniku, da, sedeč pri svojem praznem košu v Ljubljani, pride do „logično" edino pravega zaključka, da v oddaljenem Ljutomeru bivajoči, popolnoma neznani predsednik „Bralnega društva", ki je vejica svojega ljudstva, ki živi med svojim ljudstvom in z vsemi duševnimi in telesnimi silami z a svoje ljudstvo, da ta „ni narodnjak, ni prijatelj ljudstva"! Ako slavno uredništvo nima ognjevitih katoliško-narodnih člankov, da bi z njimi polnilo predale „Novega Slov* Štajerca", potem ga uljudno vabim, da se „brezplodno" dalje prička z „rabeljem z velikim loparjem", z „važno" posamezno osebo, s predsednikom ljutomerskega „Bralnega društva" „ ki je sedaj i trn» Sv. Kooiper., kaplan-	•
Celjski okraj.
c Dobrna pri Celin. (Iz občinske seje dne 20. jan.) Kakor smo zadnjič poročali, sprejel se je v tej seji tudi predlog zastran ravnanja dobrnske žandarmerije. Predlog se glasi: „Občinski odbor sklene: zoper postopanje dobrnske žandarmerije pritožiti se na c. kr. okrajno glavarstvo v Celju, na deželno žand. komando v Gradcu, na ministrstvo notranjih stvari in za domobranstvo ter prositi merodajne oblasti, naj skr ijo za to, da bo žandarmerija na Dobrni nepristranski izvrševala svojo službo, ali pa se naj žandarmerijska postaja na Dobrni odpravi, s čemur bo veliki večini prebivalstva ustreženo." Predlagatelj, občinski odbornik Vebar, je utemeljil predlog z mnogimi vnebovpijočimi slučaji. Zaradi prostora navedemo jih samo nekaj in brez imen. Kar zadeva pesjo kontumacijo, ki je sedaj v celjskem okraju, imajo nemški psi, oziroma njih lastniki, v očeh žandarmerije posebne predpravice. Pse slovenskih posestnikov zasledujejo žandarji celo po noči, med tem ko nemški psi brez nagobčnika prav po domače smejo iti mimo žandarja, ne da bi se ta kaj zmenil zanje. To vse je dokazano s pričami. Kar zadeva ravnanje žandarjev zaradi svetenja, je pripisovati samo slovenski miroljubnosti, da ni prišlo do dejanskih izgredov. To je vendar vrhunec samovolje in nagajivosti, če žandarmerija naznanja na sodnijo slučaje, kjer ni bilo najmanjše nevarnosti zaradi ognja. Na meter visoko je ležal sneg in steza vodi ob potoku med skalovjem, in ker sta dva kmeta svetila na takemu prostoru s treskami, sta imela dvakrat pot v Celje, t. j. najmanj 5 ur v taki zimi. Seveda sta bila oproščena, a kdo jima povrne zamudo časa in pot v takem mrazu? Takrat pa, ko je eden izmed teh kmetov svetil žandarju s tresko pod kapom, da je žandar popisal njegovega psa, takrat pa menda po mnenju žandarja ni bilo nevarnosti, ker kmeta ni naznanil. Neko neznatno fantovsko ra-buko so žandarji naznanili in javili, da je bil eden lantov ranjen z nožem. Dotični pa je sam pripoznal na sodniji, da je bil samo opraskan s prsti. V dokaz, kako strašna je bila ta fantovska bitka, naj služi to, da so bili vsi oproščeni. Znan človek na Dobrni, ki je bil že večkrat obsojen, je grozil neki ženski s smrtjo. Ženska je šla naznanit celo stvar žandarmeriji, a ta ni hotela tega naznaniti na sodniji. Pri nekem pozvedovanju od strani žandarmerije je nastavil žandar bajonet na mladoletnega fanta. Lahko se misli, kakšni so uspehi takih pozvedovanj. Ali pozna dobrnska žandarmerija slučaj Bratuša? Dobrnske žandarmerije tudi ni videti nikdar v cerkvi in pri nobeni procesiji. Nekdaj je bilo to drugače. Morebiti pa vendar velja vzgled presvitlega cesarja tudi za dobrnsko žandarmerijo!? Naj to zadostuje. Po naših mislih stvar ne more iti višje. Nepotrebno bo menda omeniti, da je merodajna za ravnanje dobrnske žandarmerije — narodnost prebivalstva. Ce še želi kdo več dokazov, so na razpolago! Zato pa nepristransko žandarmerijo ali pa nobene!
e Trbovlje. Z nožem je trebuh razparal v nedeljo dne 27. t. m. v prepiru rudar Jožef Žibret svojemu sostanovniku 'Antonu Korošcu v Kurji vasi. Rana je smrtna. Napadalec je aretiran, ranjenega so pa prenesli v bolnišnico.
c Loka pri Zidanemmostu. V naši župniji imamo več koristnih društev. Hočem vas nekoliko ž njimi seznaniti. Ena lepa in potrebna je „Cerkvena družba", ki ima namen, zbirati potrebne pripomočke, da bi se postavila lepša in večja farna cerkev. sv. Helene. Druga hvalevredna je mladeniška in dekliška Marijina družba. Kako lepo je videti, kadar se mladeniči in dekleta zbirajo pod zastavo Marijino! Žali Bog, da je še veliko lantov, ki niso v tej družbi. Dekleta so boljše v tem oziru. In tretjič imamo še „Bralno društvo", ki pa kaj slabo vspeva. Res je, da je mnogo časnikov naročenih, pa jih je še vedno premalo. Pa kakšnega poučnega shoda tudi ni nikoli. — In sedaj še nekaj od požarne brambe. Mnogokrat je že sicer vspešno gasila ogenj, pa eno napako le ima: In ta napaka je, da ima nemško komando. V čisto slovenskem kraju, pa nemško komando. Na poslopju, kjer imajo shranjeno brizgalnico in drugo orodje, je tudi samo nemški napis. Tako nemfiurstvo vlada v naši požarni brambi. Zbudimo se vendar enkrat iz te narodne mlačnosti in zahtevajmo vedno svoj materin jezik.
c Loka pri Zidanemmostu. Dne 25. t. m. smo spremili k večnemu počitku Ivana Baumgart-n e r j a. Bil je več let občinski sluga, pri požarni brambi in član kat. slov. izobraževalnega društva. Zapušča žalujočo ženo in osem nepreskrbljenih otrok. Svetila mu večna luč!
c Sv. Jurij ob Taboru. Dne 27. t. m. imeli smo v našem br. društvu drugo podučno predavanje. Predaval je potovalni učitelj g. Fr. Goričan o gnojenju in potem jako zanimivo o sadjarstvu. Več ko 150 ukaželjnih poslušalcev sledilo je zanimivemu predavanju z napeto pozornostjo. Uspeh predavanja se je takoj pokazal, ker si je mnogo posestnikov pri g. predavatelju naročilo veliko sadnih drevesc. Z veseljem se je vzelo na znanaje, da pride g. Gori-ian prihodnjo jesen tudi praktično pokazat, kako naj se mlada drevesa sadijo in obrezujejo. Zlasti pa so bili udeleženci navdušeni, ko so slišali, da se bo tudi pri nas prihodnje leto meseca januarja priredil gospodarski tečaj, ki bo trajal celi teden in se bode cd strokovnjakov predavalo o vseh panogah kmetij-
stva. Dne 17. februarja po večernicah pa imamo tretji podučni shod, na katerem bo predaval g. Ivan Jurančič o čebelarstvu. Že sedaj vabimo vse navdušene čebelarje na ta shod. Upam, da bo tudi takrat cerkvena hiša natlačeno polna kakor je bila zadnjič c Prvi antialkoholni shod za slovenski Stajer je priredilo „Izobraževalno društvo" v Celju v nedeljo 27. t. m. v Narodnem domu. Zanimanje je bilo pred shodom zelo veliko, pa še tudi sedaj Dopoldne je bilo blizu 100, popoldne pa Čez 400 poslušalcev.
c Sv. Jurij ob Juž. žel. Zaupne seje Narodne stranke pri cestnem Jožeku se je udeležilo 25 oseb, med temi 5 Celjanov. Sklepalo se je, kje bi se napravil veliki shod te stranke! Dr. Božič misli kandidirati a temu je ugovarjal župan Blaž Urleb, ker ta ima princip: doktorja in farja ne volite !
c Bratci med seboj. Bivši „socialdemokrat" Spindler v svojem listu brani trbovljskega socialnega demokrata Sitarja. Nobeno čudo, bratska ljubezen ne ugasne. Splošen smeli vzbuja v Trbovljah, da se Spindler zaradi tega, ker nima izpitov, prispodablja nemškemu poslancu Wastianu, ker baje tudi nima izpitov, in je vendar dober poslanec. Kaj bi Spindler tudi rad bil „dober poslanec".
c Braslovče. V dveh dopisih iz sosednje Polzele govorilo se je o tamošnji narodni zavednosti. Priliko, isto pokazati, bodo imeli polzelski rojaki pri bližnjih občinskih volitvah. Za te volitve se tudi mi Braslovčani brigamo, ker nas ima mnogo volilno pravico na Polzeli. V 3. in 2. razredu menda ni tolike nevarnosti, ako slovenski možje ne bodo za pečjo dremali, ampak prišli na volišče. Nevaren se nam pa zdi I. razred. Volilni imenik je tako sestavljen, da ima ta razred 18 volilcev; med temi jih je več nemških in nemčurskih. Večina je še sicer vedno slovenska — ali ko bi se kateri izmed narodnih kmečkih volilcev volitve ne udeležili, znalo bi se zgoditi, da zmaga peščica nasprotnikov — in fabri-ška nemčurska stranka bi se vrinila v občinski odbor, kakor jež v brlog lesice. In začeli bi se žalostni in sramotni dnevi za dosedaj vedno narodno Polzelo. Skrbelo bi se in delalo na to, da se prej ko prej postavi šulferajnska šola, katero bi naj potem v kratkem občina prevzela v svoje oskrbovanje. Ker se nasprotniki — Nemci in nemškutarji — že zanašajo na zaspanost narodnih volilcev, zato bo sedaj pač od vaših glasov odvisno, da ne prodate domače zemlje sovražnemu tujcu. Zasledovali bomo z zanimanjem te volitve, ter pričakujemo, da se bodo vsi volilci, zlasti pa oni iz prvega razreda, skazali kot — možje. Braslovčan.
c Šmarje pri Jelšah. Dne 25. t. m. zvečer med 10. in 11. uro je pogorelo gospodarsko poslopje kmeta Mihaela Pogelšek p. d. Turk v okolici Serovo. Da je to storila zlobna roka, sklepa se iz tega, ker je bilo poslopje na enkrat v ognju, torej da je na večih mestih bil ogenj zaneten. Skoda je tem večja, ker je s poslopjem zgorela goveja živina in svinje. Samo govejo živino cenijo nad 2000 kron. Poslopje je bilo zavarovano za malo svoto. Sumljiva oseba je že pod ključem, ki sicer taji to zločinstvo. — Pretečeno nedeljo 27. t. m. je sklenila občina okolica Šmarje od sedaj naprej samo slovensko ura-dovati. Nekateri prijatelji „Štajerca" so se jako upirali temu predlogu, a vendar je zmagala zavednost in odločnost mož, ki jim še bije srce za naš materinski jezik. Slava zavednim Smarčanom! Stajer-cijanci, le pomirite se, spomnite se na sklep mariborskega mestnega sveta, ki prepoveduje vsak javen slovenski napis v mestu, kjer živi več tisoč Slovencev. V naši občini so pa samo Slovenci. Vas Stajercijance ne moremo k Nemcem prištevati, saj še ne veste, kako se po nemški kruh imenuje.
c Rečica V Savinski dolini. K nam hodijo že dalje časa precej debeli „punkelčki" „Narodnega lista". Ogledali smo ga že od zunaj in znotraj. Prav, da se spoznamo, vemo pa tudi, kam pes taco moli. Ker smo pravični ljudje, damo vsakemu svoje. Gospodje hvala lepa za papir in tinto — kar ste napisali, pa ni kaj vredno. Da ne boste razočarani, vam povemo, da se nam „punkelček" smili, ki ga pošiljate brez računa, saj veste, kako poje narodna: Punkelčeke vezala bom, bridko se jokala bom, ker te ne bodo videle več moje oči — rajža namreč v peč, ker nam je za odveč!
»
Brežiški okraj.
b Poslanec dr. Korošec je interpeliral vlado zaradi znane zadeve o razdeljevanju podpor po okrajnem glavarju Vistariniju.
b Kozje. Tukaj v Kozjem že ni bilo davno tako veselo in židane volje, kakor minulo nedeljo, dne 20. prosinca. Vse se je veselilo, bodisi staro ali mlado. Gospodarsko bralno društvo je priredilo javno veselico z igro „Eno uro doktor" (srečolov so nam v zadnjem času naši nemški prijatelji v Brežicah prepovedali), ki je prav dobro in na zadovoljstvo vseh uspela. Vse uloge so igralci dobro izvršili. Za gledalce je bilo veselja in smeha na cente. Smo pa tudi dobili v Kozje hrabrega vodja za take prireditve v osebi gospoda nadučitelja Hohnjeca. Veliki gostilnični prostori so bili do zadnjega kotička napolnjeni.
b Zmrznila je 23. t. m. pridna 331etna šivilja Antonija Juvančičv Vidmu. Prejšni dan je odšla po opravku, odkoder se je vračala pozno zvečer. Kaj je bilo vzrok, da je obnemagala blizu svojega doma in jo dohitela smrt v snegu, se prav ne ve. Najbrž je bila temu kriva njena bolezen, bolehala Je namreč na srčnem krfiu>
b Sevnica ob Savi. Gospodje od „Narodne stranke" prišli so tudi v Sevnico snubit. Za shod bila je strastna agitacija po celi posavski dolini, posebno pa v Brežicah in Rajhenburgu. To bi morali videti Sevnico zadnjo nedeljo, kako so jo ozaljšali vneti pristaši narodne stranke. Bila je vse v plakatih. Pomislite, samo na eni hiši našteli smo nad 50 velikih in malih lepakov, okna, vrata in stene, vse je bilo pomazano z grdim popom in vsi „zavedni Slo-v nci" so se vabili, naj vendar pridejo popoldan ob 3. uri poslušat k Simončiču, kako bodo snubili gospodje od Narodne stranke. Tretja ura se je bližala. Da bi g. dr. Vekoslavu ne manjkalo poslušalcev, pri-pelja se sem po trgu več vozov, obloženih s samimi „zavednimi" Rajhenburžani. G. predsednik iz Sto-lovnika (Kunej) sedeli so mogočno, zavedajoči se svojega dostojanstva. Glas trobente pa je oznanjal Sev-ničanom, da zdaj napočijo novi dn vi, dnevi sreče v Sevnici. Prvi je govoril dr. Božič, kar je naznanil z gromovitim glasom Kunej iz Stolovnika. Ta govornik je govoril še precej stvarno o kmečkem vprašanju, noega sicer ni nič povedal; vse to se je obravnavalo že pri ustanovitvi kmečke zveze. — G. dr. Kukovec bil je pa bolj hud. Hud za to, kako se vendar more Narodna stranka prezreti pri ustanovitvi kmečke zveze, hud za to, da si nekateri, ki bi „morali hoditi za plugom in brano, ali držati hostijo pri maši kvišku", upajo mešati v take reči, katerih ne razumejo. Kadar koli se je dotaknil v svojem govoru „Slov. Gospodarja" in na novo ustanovljeno kmečko zvezo, pritrjevali so mu njegovi zvesti Rajhenburžani in Brežičani z glasnim „škandal." Tudi g. Rebek je eno povedal. Nato se je zaključil shod, ko še je eden izmed spremstva gg. doktarjev povdaril: „Farji imajo zmiraj velike trebuhe, zdaj pa še bodo večje dobili." Navzoči kmetje so občudovali oliko pristašev Nar. stranke. Dasiravno večina kmetov na shodu ni marala za snubitev Narodne stranke, vendar vršilo se je vse mirno, od naše strani ni nihče izzival niti z eno besedo, kar se je zahvaliti zavednosti naših kmetov. Zopet je trobenta zapela in klicala Rajhen-buržane na vozove in šlo je iz lepe Sevnice, ko so jo izbudili iz smrtnega narodnega spanja. In tudi zavedni kmetje sevniški so šli domov, rekoč: „Narodna stranka, poznamo te!"
Drobtinice.
d Vzrok hudega mraza. Učenjaki pravijo, da je bil minoli teden zato tako hud mraz, ker je vladal okoli severnega tečaja hud vihar, ki je prišel nad Evropo. Vsled tega ledenega viharja, ki je šel čez naše dežele, je bilo pri nas tako mrzlo.
d Velikanska nesreča v rudnikih. V rudnikih blizu St. Janža na Elzaškem na Nemškem so se vneli plini. Pri tej nesreči je mrtvih čez 300 rudarjev. Natančno poročilo prinesemo v prihodnjem „Našem Domu".
d Morilec matere. Dne 16. novembra 1. 1. je umoril v vasi Raas na Srednjem Štajerskem 161etni Franc Kalcher svojo mater. Mati mu je prišla na sled, da je različne stvari ukradel ter zahtevala,da jih da nazaj. Žugala mu je, da ga sicer naznani orožnikom. Fant je bil zaradi tega jezen na mater in ko je ista našla v kolarnici cel zaboj ukradenih' stvari, jo je udaril z nožem po glavi, da se je vsa krvava s vsklikom: Moj ljubi Bog! zgrudila na tla.-Ker še ni bila popolnoma mrtva, pehnil jo je še par-krat z nožem v glavo in v obraz. Mladi morilec matere je dobil 15 let težke ječe.
d Tele s šestimi nogami. Pri Sv. Miklavžu blizu 'Amstettena je povrgla krava kmeta Raffetse-derja tele s šestimi nogami. Štiri noge so popolnoma pravilno razvite, dve krajši nogi pa molita na plečih iz telesa. Tele je popolnoma zdravo. Kmet bo tele zelo drago prodal, ker je že dobil dozdaj lepe ponudbe.
d Otok izginil. Podmorski potresi so povzročili velikanske valove, ki so južno obrežje otoka Simeulu popolnoma opustošili. Bližnji manjši otok Si-meulnatjoet pa je skoraj popolnoma izginil. Pri tem je izginilo v valovih 1500 ljudij.
d Konjska sila. Mogoče ste že kdaj slišali ali čitali besedo „konjska sila", n. pr. tisti in tisti stroj ima toliko konjskih sil. Kakor imamo mere in utežo za vse reči, tako se lahko meri tudi moč, ki jo ima stroj. Kar je pri meri tekočin liter ali pri vagi kilo, to je pri meri moči konjska sila. Janez Watt, ki j iznašel parni stroj, je prvi uvedel to ime. Prvi parni stroj mu je namreč opravljal tista dela, ki so se opravljala poprej s pomočjo konj. Konjska sila je tista moč, ki vzdigne v 1 sekundi 75 kil 1 meter visoko. Kakor se piše liter nakratko samo 1, meter m, tako pišemo za konjsko silo črki HP.
d Nekoč je perzijski šah poslal več nadebud-tujih dežel priučili temu in onemu ter pozneje s tem koristili svoji domovini v visokih službah. Tistega, ki je bil poslan v bogato, umetnosti polno Florenzo na Laškem, je kmalo en trgovec seznanil na neki zabavi z plemenito angleško rodbino. Jutrovskemu opazovalcu so najbolj ugajale tri res krasne ladyee (hčerke) one rodbine. Kar drugi dan zasnubi — vse tri ob enem; ko se mu čudom začudijo, ponudi 3o očetu za vsako visoko svoto svetlih perzijskih zlatov« So \e, je slabo naletel, dobil ni nobene, ako ravna so se bile zagledaie vanj vse tri. — Na trgovčevo vprašanje se je opravičil s tem, da jih je hotel v dar. ¡ pokloniti svojemu vladarju, Šaha, ki ljúbi krasotiam
lepših pa Se v domovini ni videl, kakor so te tri — in prikupil bi se mu bil tako, da bi mi najvišja služba bila zagotovljena prej nego vsem tekmecem, 6e še tako marljivo študirajo po evropskih vseučeliščih.
d Vojakov roman. V Lisaboni na Portugalskem je bil znan neki vojak Jose z obiteljo, ki je imela devetletno zelo ljubeznjivo hčerko. Vojak je čutil do otroka veliko nagnenje in prinašal mu je redno razne majhne darove. Ko je deklica dorastla in izpolnila štirinajsto leto, jo je vojak zasnubil. Dekle ga je odbilo, češ, da ga ima rada samo kot prijatelja, a nesrečnega ljubimca je to silno bolelo. V svoji zdvojenosti je vzel samokres in streljal na deklico. K sreči je ni zadel, a sodišče ga je obsodilo vseeno na triletno ječo. Dekle je nato zanj prosilo, naj ga oproste, ali brez vspeha. Ko je prišel Jose iz ječe, je snubil dekleta vnovič, a tudi to pot zaman. To ga je tako zmešalo, da je ustrelil dvakrat na svojo ljubimko in potem nase. Dekle je ostalo nepoškodovano, a sam je umrl.
d Vojakov je na svetu sedaj 5,250.000. Če bi pa enkrat nastala vesoljna vojska, bi bilo v nekaterih dneh pripravljenih 44,250.000 vojakov.
d V moki se je zadušil petletni sinček lastnika umetnega mlina Wimmerja na Gornjem Avstrijskem. Igral se je z drugimi otroci na podstrešju ter padel v veliko, z moko napolnjeno posodo. Na klic otrok je priletel mlinarski delavec in potegnil dečka iz moke, toda bilo je prepozno. Deček je že bil mrtev.
d Lisica v zibeljki. Pri lovu na lisice bliža Bean-forta na Francoskem, je zbežala ena lisica v kmečko hišo. Psi so pa udrli za njo. Ko stopijo lovci v sobo, najdejo v njih ženo, ki je prestrašeno držala dojenčka na rokah. Okoli zibeljke pa so stali psi in jezno lajali v njo, kjer se je skrila pod odejo lisica. Seveda so jo lovci kmalu prejeli za košati rep.
d Požrešna ščuka. V bodenskem jezeru so ribiči ulovili ščuko, težko 20 kg. V njenem želodcu so našli človeško roko s tremi zlatimi prstani.
d Pomanjkanje moških na Japonskem. Po Ogrskem se potika večjaponskih agentov, ki prigovarjajo mladeničem, naj se izsele na Japonsko, češ, da vsled zadnje vojske manjka moških. Obetajo jim, ako se na Japonskem oženijo, dobe od vlade za vsakega sina 100 K, za vsako hčer pa 30 K. Stvar se je prijavila ogrski vladi, ki zasleduje te agente, ali so res poslani od japonske vlade ali pa so sleparji.
d Obstreljen strah. Čudno dogodbo je doživel neki Londončan, ki je bil na lovu pri svojem prijatelju v škotskem gorovju. Nekega večera so bili lovski gostje pri večerji v starinskem gradu gostitelja Pogovor je nanesel na strahove, in graščak je pripovedoval, da ima v svojem gradu na stolpu sobo, po kateri hodi po noči duh nekega prednika. Londončan se je takoj ponudil, da prespi eno noč v dotični sobi, da duha za vedno prežene. Vkljub odsvetovanju je šel spat na stolp, toda za vsak slučaj si je vendar položil revolver pod zglavje. O polnoči se je hipoma prebudil; mesečna svetloba je delala sobo polmračno in zdelo se mu je, da sliši tuje dihanje in šepetanje. Zgrabil je revolver ter nepremično napenjal pogled v poltemo po sobi. Naenkrat pa zagleda ob podnožnici svoje postelje popolnoma razločno dve veliki beli roki. Vzdignil jo revolver ter zaklical; „Roke proč, ali pa ustelim!" Nič se ni ganilo, le zdelo se mu je, da se duhovi roki nervozno treseta. Nato je glasno štel: ena, dve, tri! In ker se roki še nista odmaknili, je, ustrelil. — Drugi dan ni mogel iti na lov; odstrelil si je namreč palec z desne noge.
d Kihalno drevo. Ena izmed čudežnih naravnih posebnosti Južne Afrike je takozvano „kihalno drevo", ki je dobilo svoje -ime od tod, da ga ne more nihče prežagati, da bi pri tem ne moral kihati; kajti njegov prah deluje prav tako, kakor tobak za njuhanje. Nobena žuželka, noben črv so drevesu ne približa; njegovo peije ima zelo grenek okus in njegov les se v vodi potopi.
s Tele z dvema glavama. Pri posestniku Lov. Serdoner v Prelogah je povrgla krava mrtvo tele z dvema glavama. Odposlali so ga na živinozdravniški zavod na Dunaj.
f Lučane. Poštar Hanusch, ki je na tukajšni pošti poneveril okoli 13.000 kron, je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe.
Narodno gospodarstvo.
g živinorejska zadruga na Predarelskem. Leta 1903. je bilo na Predarelskem 19 živinorejskih zadrug z 903 člani in 1766 deleži. Meseca maja je bilo vknjiženih pri teh zadrugah 1405 samic in 26 samcev, torej skupaj 1431 komadov. Živinorejsko knjigovodstvo se vsled natančnega nadzorovanja vodi prav dobro. Statistika mlekonosnosti se je vodila le pri 12 zadrugah. Pr teh zadrugah ima ena krava povprečno 3456 litrov mleka na leto. Večina živine je poleti na planinah. Tako na Predarelskem!
s Ribnica. Nekdanjo Fuchshoferjevo posestvo je gosp. Lopert prodal dosedanjemu najemniku g. Ptačniku.
g Kmetijska podružnica pri Sv. Lovrencn na Drav. polja je imela 10. t. m. svoj občni zbor. V pretečenem letu je štela 85 ndov in priredila 8 poučnih shodov: 3 doma, 2 v Cirkovcab, 1 na Črni gori, 1 v Majšbergu in 1 na Selah. Dobila oziroma nekoliko kupila je od osrednjega društva dve travniški brani, sedem trsnih in dve drevesni škropilnici, enega merjaščeka in tri peteline štaj. pasme. Za občni zbor osrednjega društva dne 21. marca t. 1. so bili odbrani trije udi. Prvoletni izkaz kaže tedaj plodonosno delovanje. Le tako naprej, načelništvo in ndje! Naj bo ne zdi nikomnr škoda 3 krone, ki jih izda za to društvo.
g Streljanje proti toči. Neka znanstvena knjiga je prinesla o streljaiyu proti toči sledeče poročilo: „V Italiji in Franciji so se vršile v letih od 1902. do 1906. sistematične, pod nadzorstvom znanstvenih mož stoječe poskušnje glede zabranjenja toče s pomočjo streljanja. To streljanje se je izkazalo tako brezuspešno, da se je sklenilo to stvar popolnoma opustiti."
Književnost.
Koledar družbe sv. Cirila in Metoda. Vsebina 1. Koledar za leto 1907. 2. Podrobnosti o Prešernu. Divnjek. Tisti, ki so poznali Prešerna, izumirajo. 3. Kako je Miroslav Vilhar pel o Ljubljani. 4. Nekaj o Andrejčkovem Jožetu. 5. Gregorčičeva la-bodnica. 6. Smrtni list Gregorčičev. 7. Knezu-vi-šemu škofu dr. Frančišku Sedeju. 8. Luka Svetec, voditelj slovenskega naroda. (S podobo.) 9. Slovencem na tujem. 10. Koliko denarja ima vsa Bosna? 11. Češka narodna obrambna društva. 12. Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda XXI. V vestniku so izkazane sledeče podružnice, ki niso poslale 1. 1905 nobenega doneska: Braslovče, Brežice, Celje (ženska podružnica), Gornjigrad, Gornja Radgona, Lehen, Ormož (ženska podružnica), Ponikva, Rečica v Sav. dolini, Sevnica, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Skofja vas pri Celju, Velenje, Velika Pirešica, Žalec (ženska podružnica). — Družba šteje 152 podruž.) z 8024 člani; od teh pripade na Štajersko 41 podružnic z 2235 udi. Podružnice so prispevale 1. 1905 24.239 K 91 v; štajerske podružnice 5.809 K 14 v. Družba je vzdrževala lansko leto 11 otroških vrte-cov, 6 ljudskih šol in je podpirala 3 otroške vrteče.
Društvena naznanila.
Št. llj pod Turjakom. Tukajšnje bralno društvo priredi v Splihalovih prostorih v nedeljo dne 3. svečana takoj po večer-nicah predstavo igre „Cita". Člani in gostje dobro došli k pošteni in poučni zabavi.
Kat. delavsko društvo v Puščavi priredi dne 3. februarja 1907, v gostilni gospoda Eichholzerja veselico a sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Govor odposlanca „Slov. kršč. soci-jalne zveze" za Štajersko. 3. Petje in šaljiva dražba. 4. Plačevanje mesečnine in vpisovanje novih. udov. Začetek (d) 3. popoldne. Vstopnina 50 vinarjev. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Žifiko bralno društvo priredi v nedeljo dne 3. svečana ob 3. uri popoldan v hranilnični hiši veselico z igro, tamburanjem itd. Ker imajo diletantje spretnega voditelja, pričakovati j*:, da se ta zabavni večer prav dobro obnese.
Pri sv. Jederti bo na pustno nedeljo zvečer Čitalnica priredila „Veselico" s pe(jem, predstavami: „Krčmar pri zvitem rogu" in „Kmet in fotograf" ter „opereto" „Kovačev študent"; potem živo „automat godbo" in gramofon. Gostje dobro došli!
Bralno društvo pri sv. Ani na Krembergti priredi v nedeljo, 3. svečana 1907, veselico s petjem in gledališkimi predstavami „Sveta Cita", „Krčmar pri zvitem rogu" in „Kmet in fotograf".
„Vojaško-veteransko društvo" pri Sv. Tomažu ima svoj občni zbor dne 3. februarja 1907 popoldne ob 4. uri v prostorih gostilne „pri pošti". Spored: 1. letno poročilo, 2. volitev odbora, 3. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Bralno društvo v Staremtrgu priredi dne 2. svečana v „Narodnem domu" v Slovenjgradcu dve gledališki predstavi. Uljudno se vabijo vsi prijatelji društev posebno pa vTli Korošci. Toraj na Svečnico le v Narodni dom v Slovenjgradec.
Bralno društvo na Liubnem iini svoje redno zborovanje dne 2. svečana t. 1. po večernicah v Petkovi gostilni z običajnim vsporedom. Odbor.
Vojaško veteransko društvo pri Sv. Antonu v Slov. gor. priredi v nedeljo 3. svečana pri gosp. Podgoršeku veselico s tombolo. Vstopnina 40 vinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor.
Kmetsko bralno društvo v Trbovljah ima svoj občni zbor v nedeljo, 3. svečana, po večernicah v čitalnici.
Kmetijsko bralno društvo na Hajdini pri Ptuju priredi dne 2. svečana t. 1. ob 3. uri popoldan v prostorih g. Grahara svoj občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Sporočilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Volitev novega odbora. 3. Pobiranje udnine in sprejem novih udov. 4. Sklep o naročilu časnikov. 5. Slušajnosti. 6. Srečolov, petje in prosta zabava. Odbor.
Bralno društvo v Podvincili pri Ptuju ima redni oočni zbor v soboto 2. svečana popoldan ob 2. uri na domu predsednika. Vsprejem novih udov, pregled računov in knjižnice. Volitev novega odbora. K pristopu vabi odbor.
Prostovoljna požarna bramba na Polzeli priredi dne 10. svečana t. 1. veselico v prostorih g. Al. Cimpermana. Priredile se bodo dve igri in srečolov ter prosta zabava. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina: prve dve vrste sedežev 60 vin., drugi sedeži 40 vin., stojišča 20 vin. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, se tem potom z ozirom na blagi namen požarne brambe bližni in daljni sosedje k obilni udeležbi vljudno vabijo. Odbor.
Št. Ili pod Turjakom. Dne 11. svečana t. j. na pustni ponedeljek se bodo vršile dve zanimive igre v gostilni pri gosp. Ant. Splihalu, namreč: „Kmet Herod" in „Pri Gospodi". Začetek ob 5. zvečer. Vstopnina 30 vinarjev. Vse prijatelje, domače in poštene zabave vljudno vabi Št. Iljska mladina.
Slivnica pri Mariboru. Diletantinje — družabnice Marijine družbe — predstavljajo v nedeljo 3. febr. po večernicah igro „Sv. Cita". — Med dejanji svirajo domači tamburaši. — Pred igro podučen nagovor.
Šmartin pri Slovenjem Gradcu. Dna 10. febr. to je ravno na pustno nedeljo priredi naše vrlo bralno društvo lepo pred-pustno veselico z dvema gledališkima predstavama, s petjem mešanih zborov, šaljivo pošto, konfeti itd. Kdor hoče zopet gledati naše navdušene igralce in slišati ubrano petje, ta naj pride gotovo pustno nedeljo v „Narodni dom" v Slovenjigradec I Tu se bo lahko pošteno in po ceni zabaval. Smeha bo dovolj. Obiščite nas zopet, dragi gostje, kakor ste nas obiskali pri igri „Mlinar in njegova hči", ne bo vam žal. Natančni spored priobčimo v prihodnji številki.
Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni priredi veselico 3. svečana v gostilni g. Skrleca. Gledališke predstave: „Bratranec", „Raztresenca", „Medved snubai". Svirali bodo tamburaši od Sv. Jurija ob Sčavnici. Nadalje so naznanja, da bode poučno predavanje vsako nedeljo v Čitalnici v Gornji Radgoni.
Zahvala. Podpisana se lepo zahvaljujeva v imenu bralnega društva v Kozjem gosp. Mihaelu Grzinantu. slikarju in podobarju v Kozjem, ki je daroval 25 knjig vsakovrstne vsebine. Prisrčna zahvala in Bog plati! Prijatelji, posnemajte ga! Mihael Pustišek, tajnik, Jožef Prešibek, knjižničar.
Llatnloa urodnlitv*.
K a 1 o b j e. Hvala za pozdrave, smo jih izročili. — Kmet iz mariborske okolice: Prosimo, oglasite se o priliki t uredništvu zaradi tabele v dopisu! — Cenjenim dopisnikom: Mnogo dopisov smo morali odložiti, ker nam primanjkuje prostora,. Pride vse prihodnjič!
Tržne
,cene
v Mariboru od 24. januarja do 31 januarja 1906.
Živila
100 kg
Pšenica . . rž .... ječmen ... oves . . . koruza . . . proso . . . ajda .... seno . . . ^ slama . . .
fižola . . .	,
grah . . .	.
leča . . .	. krompir . .
sir.....
surovo maslo
maslo . . .	.
špeh, svež .	,
zelje, kislo .	.
repa, kisla .	.
mleko . . . . smetana, sladka „ kisla .
zelje . . . , jajce . . . .
1 kg
1 lit.
100 glav
1 kom.
od
K h
1JS 20 14 16 17
13 ¡50 16 17 >4 6
80
do
K h
10
Gradec Dunaj
Loterijske številke.
Dne 26. januarja 1906. 24 14 28 43 66 41
23 82
33 42
Javno zahvalo
za izraze vsestransko izkazanega nam sožalja ob smrti našega nepozabnega očeta oziroma soproga gospoda
Franca Sever,
zidarskega delovodjo in posestnika t Rogoinici pri Ptnj«
ter za mnogobrojno vdeležbo pri pogrebu izrekamo tem potom vsem cenjenim sorodnikom, dragim prijateljem in znancem pokojnega iskreno zahvalo.
Žalujoči ostali.
77 1—1
Hranilnica in posojinica pri Sv. Tomaž n
1 ppi Ormožu	1
ima svoj redni obeni zbor y nedeljo, dne 10. februarja 1.1. popoldne ob 5. Qii
v hiši št. 12 pri Sv. Tomaža.
Vspored: 1. Poročilo o delovanju v pret. letu.
2.	Odobrenje letnega računa.
3.	Slučajnosti.
78 i—i	K obilni udeležbi vabi
načelstvo.
Prisilna prodaja.
V sredo, dne 6. februarja 1907
ob 9. uri predpoldne se vrti pri posestniku Valentinu Mohor ko v Račjem prisilna prodaja dveh krav, treh svinj in enega žrebeta. Onim, ki žele kaj kupiti, se naznani, da se sprejemajo te ponudbe v visokosti tretjine cenilne vrednosti. 79 1—1
Harmonij, popolnoma nov, ameriške vrste, se proda, tudi na obroke. Več pove Ivan Kacin, Volosko, Villa Cornelia. Istra.
80 4-1
Dva drvarska pomagača holceija) se najmeta. Zglašajo naj se v nedeljo 8. febr. od 8. do 11. ure pri gostilničarju Fuchs-u, Koroška ulica. Maribor.	i 6 1—1
Veleposestvo v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem je na prodaj. Isto meri 38 Ha, 92 arov, 19 m* in obstoji iz njiv, travnikov, gozdov in novo zasajenega vinograda. Na istem se nahaja hiša, tik župn« cerkve, na kateri se izvršuje gostilniška in mesarska obrt že čez 80 let Tik hiše je ledenica, živinski in svinjski hlev ter kovač-nica. Ta poslopja so zidana in z opeko krita; zraven je tudi veliki kozolec. Proda se vse skupaj ali tudi na kose. Ona in vsa natančneje se izve pri gosp. dr. Josipu Georg-u, advokatu v Šmarja pri Jelšah.	81 S-l
Hiša v okroiju Maribora, v prav lepi legi in z lepim vrtom je na prodaj za 6000 gld. Hiia je novo-zidana, z enim nadstropjem in 4 stanovanji. Polovica kupnine s« lahko posti na hiši Natančneje s* izve pri gosp. Alojzu Hoffmann v Studencih, SchoschteriUchgasee 1-6.
1-1

ALA OZNANILA.
Vaaka beseda stan» 2 vin,
Ti inaerati ae sprejmejo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih .. na upravništvo se mora priložiti znamka za odgovor. -
Štampilje
iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Maribora, Gosposka »lica št 15.
Pravo kmečko šibrovko In droienke, za kterih pristnost se jamči, prodaja gospa Jerič t Karčovini štev. 126 pri Mariboru ob graški glavni cesti. 2 (26—5)
Lepa hiša s 4 stanovanji, z lepo kletjo, hlev za živino, 6 svinjakov, drvarnice itd., vse z opeko krito, poleg hiše sta dva vrta za zelenjavo, sadonosnik, veliko brajd in dve vel ki njivi, kateri ae lahko za stavbinske prostore prodata, ker je vse ob 4 cestah in blizo eerkve in šole v najlepšem kraju v Studencih pri Mariboru ležeče, se zaradi starosti prav po ceni proda. Naslov pove upravništvo tega lista.	36 5—8
Dva težka konja, rujava, pet let
stara, 16 in pol pesti visoka, jako močna in pridna proda zaradi pomanjkanja hlapcev po ceni Hinko Dobnik v Zrečah pri Konjicah. 45 3—8
Službo mežnarja želi nastopiti Alojzij Rojštk. ¿ermanski hrib. Litija. Kranjbko. 26 4—S
Oženjen mož išče službe za mežnarja tudi orglati zna. če treba; lahko takoj nastopi. Naslov pove opravništvo.	34 3—S
Teč tisoč trt na suho eeplenih je na pr. daj. Silvanec, laški rizlink in druge; cena nizka 100 komadov 12 kron. Imam tudi fina bela in črna vina na prodaj od 40 do 50 kron i00 litrov; priporočam se za nakup. Josip Cotič, vinogradnik v Vrhpolji, p. Tipava, Kranjsko.	28 4—t
Učenec se sprejme pri Matiji Hočevar, ključavničarski mojster na Rogoznici pri Ptuju. 35 3—J
Vsake «rfst® debla od 4 m
dolžine kumra za najvišjo ceno na mestu lssaega skladišča ali kolodvora v Maribora. Na to opozarjam posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel is svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor 18-16
Znano po oenl se kupi vse
rezno blago zgotovljene obleke in perilo v vsaki velikosti pri Adolfa Wesiak, Maribor, Dravske ulice 4.
608 ,4
Mlad mož se išče za veleposestvo na Dolenjskem kot gospodarski pristav. Mora biti zanesljiv, trezen in izvežban v gospodarstva, slov. in nemškega jezika zmožen Nastop takoj. Nemško pisane prošnje i spričevali naj se pošljejo na upravništvo pod „Zanesljiv". 28 8-3
Posestvo, blizu 1 oral zemlje, lep vrt, novi hram, z opeko krito, trgovino in gostilno s pripravo, dve hiši a pohištvom, klet, hlev, hlevček, lepa h ga ob veliki cesti na spodnji kraj Ptuja, se proda ali da v najem zaradi preselitve, Ponudbe na: N. O., Telika Nedelja, poste re-stante.	46 2—2
Hovozidana hiša švicarskega sloga t 4 stauovanji, drvarnico, kletjo, velikim sadonosnim vrtom in stavbenim prostorom, 10 minut od cerkve sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru, Oberrothweinerstrasse 32, se zaradi preselitve po nizki ceni proda. Natančneja pojasnila tam. 27 8-2
Cerkovniško službo išče mlad izučen čevljar, tudi zanesljiv v drugih opravkih, pri kaki podružni ali župni cerkvi. Ponudi e se blagovoli poslati pod š fro „H. B * Zi-bika-Pristova. Štajersko. 52 8—2
Tiničar se spre me, kateri razume delo amerikaoskega trsa, lahko si redi 4 glave goveje živine svoje, ako pa svoje nima, dobi tudi od gi «podarja. Blaž Urbas na Slemenu. Selnica ob Dravi. 53 2—2
Učenec, ne črez 14 let star se v 3 ali 4 letni uk takoj sprejme. Dobre, če je že malo izkušen. — Janez Partlič, krojaški mojster v Studencih pri Mariooru, Okrajna sest» št. S.	59 2-2
Tino, ceno in pristno istrijansko, od prve roke prodaja Se bast an Luk, trgo>ec v Kringi, pošta Tinjan (Antignana) pri Pazinu v Istri. Tino pošilja v sodih od ne manje ko 56 litrov za g ito» denar ali i povzetjem franko železniška postaja Sv. Petar u Šumi (S. Pietro in Silve). Pošlje tudi rad uzorce. 6 > -¿6-2
Kupim cepiče, na suho cepljene in sicer vrste Ranfol, Zelenčič in Laški rizling. Naslov; Anton Sirk, Sv Jakob v Slov. gor. 51 2-1
Pekarija, prodaja vina, žganja in piva, se prod» ali pa da v najem. Naslov v upravništvu. 55 4—2
Kovaškega učenca sprejme Andraž Weill, kuvač iu živinozdravnik v Hotityi»asi. Pošta Hoče. 66 3 2
Sprejme se opekar (ceglar), kateri zna v navadni peči s premogom opeko žgati. Plača po dogovor* bodisi od tisoč ali m- sečno Naslov pri upravništvu lista. 72 2—1
Sprejme se mlinar na navadni
mlin s štirimi tečaji. Biti mora dobro izučen, močta in polten in \ mora razumeti olje delati. Imeti m ra tudi dubro spričevalo cd go , sp idarja, pri kojem je nazadnj« bil. Sprejme se takoj. Naslov pri upravništvu.	63 2 1 i
Čevljarski učenec se tsknj sprejme pn Juriju Žunko, Zgornje R»d .anje, Maribor.	68 (2—i)
J(aj bya mnjtmjMimkc! Aom km dikhli fee.
Xa /wm Ji min dobiZ, J{uujm Tdhumxjm fuwv pd.
Kathreinerjeva
Kneippova sladna kava
sama se je obnesla ra najokusnejSo primes, ki lahko prebavna, ^ redilna In	V.
krvotvoma spešl zdravje.
Studenčne cevi, dobro ohranjene,
za 2 studenca in veliko železno kolo s podstavom proda Kantner, Teget-hoffitrasse 2«.	74 (6—1)
Ugodna prilika za trgovce I V slovitem kraju (trgu) v Slov. goricah je že dolgo let obstoječa trgovina radi bolezni gospodarja da v najem. Več se zve pri upravništvu. 67 2-1
Kuharica želi vstopiti v kakšno župaišče. Ponudbe pod „št 1(K)U, poste restante, Sv. Benedikt v Slov. goricah.	73 2—1
T najem želim vzeti prostor za trgovino mešanega blaga ali pa tudi kupim na dobrem prostoru. Ponudbe blagovolijo se poslati na upravništvo toga lista. 62 2-1
Porcelan in steklenina se po ceni prodaja pri Ant. Fetz v Mariboru, Gosposka ulica 14, ker se bo opustila prodajalna. Posebno po ceni za prodajalce in gostilničarje. Vse pod orodajno ceno	70 3-1
Odvetniški uradnik, izučen ekonom, vest slovenščine in nemščine ter strojepisja, s kavcijo in lOlet-nimi dobrimi izpričevali in priporočili, želi službe na Slovenskem. Blag. piema Da Fr. JeleD, Gradec, Ruckerlberg, Rudolf trasse 62. 1-1
Krasnobarvne kanarčke, drdrače,
kvi kače in slavcem slično pojoče, ki so dobili v Ustju 1 906 I. od liko, priporoča po 12 do 20 K na 8dnevni poskus; samice po 3 in 4 K I.Weiil, Maribor, Zo^jin trg 3.	71 3-1
Trgovino in gostilno,
jako lepo urejeno s kuhinjo, sobam?, klet, hlev, vrt, d& takoj pod ugodnimi pogoji v najem
Einko Dobnik
44 3—2 v Zreiah pri Konjicah.
Kuverte
priporoča
tiikama iv. Cirili.
v Maribora.
▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼vv
Bolnemu zdrayje!
S3
Čitaj!
Slabemu moč!
Pakraške želodčne kapljice
Pakralhe želodčne kapljice delajmo i*, vrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vslad mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolezni ca jetrih in vranici. Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni kmečki in meščanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi:
Peter Jurišič,
lekarnar v Pakracu štv. 100
————— Slavonija.--
Denar se poSilja naprej ali s poštnim povzetjem Cena je sledeča (franko na vsako pošto): IS steklenice (1 ducat) & M,	S4 gteklenlčle (S ducata) M. 8'40
36 KteUlenlčle (3 ducati) 1« K. Manj osa. 12 steklsnlilc se aa.e razpošilja.

Slavonska zels
Se rabi s prav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, za-molklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bedenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih katarih. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto):
S erlgiralnl steklenici 3 K -tO v 4 originalne steklenice & H »O v
« originalnih steklenic 8 H tO v.
iul a aa.'j o d. .d. -v e 3a. steklenic se m. e razpošilja.
Prosim, da se naročaje n ar; most od mene pod nsslovom:	620 24
P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.
Trgovina,
obstoječa iz manufaktnrnega in špecerijskega blaga v najboljšem prometa, tik farne cerkve v velikem okraju na Spodnjem Štajerskem, se takoj iz proste roke po zelo nizki ceni, namreč za 3000 kron proda. Najemnina je zelo nizka in je trgovina, magacin, dve sobi, kuhinja in vrt. Resne ponudbe naj se pošljejo pod N. L. 43 na upravništvo ,Slov. Gosp.'
43 2-2
Voščene sveče
za svečnico, voščene zvitke, sveče za krst in obhajilo priporoča veleč, duhovščini
•Požef lufek
svečar v Mariboru. Viktringholgasse 30.
Oddaja tudi na letne račune. — Kapljajoči vosek za polovično ceno.	i (5-5)
UTIA'
K ■ * - .	.11
edina hrvaška zavarovalnica, ssnovana od občine svobodnega in 1 Mmsmt^kr. glav. mesta Zagreba.
,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opra o, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih ln nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CR0ATIE' t Trsta, Ctrs« it L
Marijine kapljice«
Te kapljice se rabijo za vs» notranje in zunanie bolezni — to je do s*d«j najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje in pom»ga v mnogih bolezn h. Oa"bito deluje izvrstno proti protinu (gihtu), reumatizmu, bodenju, trganju, glavobolu aobobolu, prsob >lu, kašlju, pre-blajenju, sušici, jetrni in bubrežni bolezni, želodčni in črevesni bolezni, napihavanju, grču, zgagi, proti bljuvanju itd. Krepi ži«ce in telo, torej ne-obh dno potrtbnO za vsako hišo.
—— Imam tisoče zahvalnih in priznalnih pisem. ———
Delujejo izvrstno in zanesljivo. — Dobrega in ugodnega okusa so, tako, da jih vsak rad vname in tudi otroci.
Cena je franko na vsako pošto:	765 (10-6)
12~stekleničic (1 tncai) 5 K, 21 stekleničic (2 tucata) &-60 K 86 stekleničic (3 tncate) 12 40 K. Man e od 12 stekleničic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje samo od mene pod nsslovom:
Ljekarna k zlatemu orlu, Pakrac, Siavonija.
Priporočam veleč, duhovičiai svoje
najboljie kakovosti po najnii-lh osnih a franlraao d -poajjjatto Zaloga oerkvcnlh Ml ljr avai, s&vltfk 84 vin.
Kupujem čebelui vosek t kg 2 K 90 rim.
Franc Gert
lecetar in svečar v Mariboru ob Drayf. Votnio
na
redni ofični zbor
posojilnice v Mariboru
registiovane zadruge z omejenim poroštvom kateri se bode vršil
v nedeljo, dne £6. svečana (S07 j
ob 2. uri popoldne v zadružni pisarni
s fclederim šport dom:
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	I oručilo nadzorništva.
3.	Sklepanje o uporabi čistega dobička.
4.	Volitev dveh članov ravnatelj «Iva.
5.	Posvetovanje o dobrodelnih ukrepih povodom pet-indvajsctletnicc.
6.	Razni predlogi.
Maribor, dne 26. januarja 1907.
Ravnateljstvo.
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
posojilnice ir Trbovljah
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
dne 7. svečana 1907 popoldne ob dveh
v posojilnični pisarni.
Dnevni red:
1.	poročilo načelstva,
2.	razdelitev čistega dobička,
3.	objava poročila revizorja,
4.	izvolitev novega odbora in nadzorništva 6. slučajnosti.
i_i	Načelništvo.
VE
(„Will ko mm").
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodovi en in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa so ne vleže. K< r se ta oves na redko sejo, zadostuje 50 kil za en oral.
Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorco po 5 kil pošilja g poito franko proti 3 K 20 vin. predplačila. 75 4—1
Oskrbništvo graščine Golič
pri Konjičih Štajersko.
Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom
v___
Grajski frž 2. J]. SEPJEC BurSplafz 2.
Maribor • O lastili hiši)
priporoča za spomlad svojo veliko zalogo modnega blaga za dame in gospode. — Različne vrste pristnega platna za posteljne oprave, perila za dame in gospode, preproge, razne garniture za postelje, obleke za gospode in dečke, kravate itd. — Posebno velika izbira za neveste.
Postrežba točna in strogo solidna!
t-
M. Berdajs
flUribor : SofiJIn fr$
priporoča srojo veliko zalogo špecerijskega blaga in vse vrste semena.
Nova trgovina
Mahorič & Šeligo
• Ptuj 0
nasproti pošte in gostilne Vračko
priporočata slav. občinstvu svojo najnovejšo zalo;»») manafa turnega bl«ga ter v&bita k obiloemu obisku.
T cHlojz Sket
pezlatar
Maribor, Stolni trg 5
sepriportia iasliti duhtvUSmi in slavrtenv »Ičiiistvu v ia-vrhvanje vseh v to strok« ¡padajočih del in popravi.

È).
Restavracija,Narodni dom1
v Mariboru
priporoča sortirana vina dr. Turnerja, osobito cisti muškat v steklenicah, Zadravčev Ijutomeržan, dr.Stuhečev haložan i. dr. = Piva: budijeviško in ob veselicah tudi akcijsko laško. = Kuhinja samo s svežimi jedili.
Trgovina z železnino
Jas« Prste©
Maribor, Tržaška oesta 7
priporoča bvojo veliko aalog« vsakovrstnega orodja za rokodelce, vse vrste železnine, traverze, kose, RČi, vodovodne naprave itd. Pori-and in Rimiaii o merit, ajiao itd. Vse po najnižji eeai!

Razpošiljanje blap «a vse kraje sveta! Najcenejša, največja ^ eksportna tvrdka!
Prosim, zahtevajte veliki cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto!
, i
H. Suffner urar, Ljubijcteic}
Mestni trg, nasproti rotovža
prej r Kranja
priporoča srojo reliko, izboruo z&logo finih
švicarskih up,
briljantov, zlatnine in srebrnine
t veliki izberi po najnižjih cenah.
Y (i f\V 9 7 da je moje blago Ub&dZi, dobro, je to, daje r
> res fino in s razpošiljam po eelem sveto. — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.

Pozor, kupovalcil
t
Jožef Ulaga
v Mapibor»u, Tegethofova cesta 21.
priporoča svojo veliko in najnovejšo zalogo manufaktnrnega blaga, kakor: fine volnene oblike za neveste vsake barve, velikansko izbiro lepih i-vilenili robcev in predpasnikov. Dalje priporoča tudi jako dobro modno snkno za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjuhe, platno za perilo, moške in ženske srajce ter sploh vse najrazličnejše perilo. — Vse po najnižji ceni!
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10 »/o cenejše kakor drugod.
Tovarna za glinske izdelke
vr Račju	zzzz:
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline primarni najboljše izdelke, kakor: pstentovano zarezuo in vsakovrstao drago strešno opeko opeko z» zid, za obtke, «¡¿tunike, rekontra • op<?kn,
plošče za tlak, lon&ne cevi itd. po najnižji «eni. ® Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Bais»r-ju. O
Nova trgovina i lesom ia premogom
IVAN LMPRECHT 1 Franc Pleteršek
t
,Prl sv. Jožefu".
MARISOR, Karčovina 138 ob glavni cesti, za gostilno Taferne.
Prodaja v»eh vrst los», drv in premoga.
Cene zmerne, postrežba točna.
Maribor, Koroška cesta 24.
Velika zaloga raaneg* pohištva, ogledal in podob.
Cene jako nizke. Prodaja tudi »a obroke.
Špecerijska trgovina
JI. Verinik
Maribor, Koroška cesta št. 9
priporoča svojo veliko zalogo Ipe-crrijskega blaga ter različnega vina in piva, zganja itd. Telika zaloga premoga in drv.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
x
^V» v Ljubljani
priporoča svoje
1
izbor* si g» plw© w sodcih i si steklenicah.


1
Perutninarji!
S> A T,M A jamčeno sredstvo, A x»JJliJ_rl_ ozdravi vsak« perutnino, ki obeša perutnice, jo drk-Ija a, ima zapečene zadke in vam včasih zalega do zadnjega komada pogine. — Pošljite 86, 55 ali pa 100 vin. naprej in naročite Palme z navodilom poštnine prosto. I. E. Weill, tičjeklajni preparati, Maribor, Sofijin trg 3.
POSOJILNICA V MARIBORU
G)
ustanovljena 1. 1882.
<8> <$>
<s
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deležev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilne vloge: 4% in 4 7j%- — Obrestna
mera za posojila: 5°/0, 5'/»% za hipotekami, 6% za osebni kredit. Renini davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vlog pripisujejo se glavnici poluletno brez posebnega naročila.
FELIKS ROP
maniifakturna trgovina w !iarife©mi ..t^
Grajski trg št. 5.
priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rut, nogavic itd. Zaloga sobnih preprog, potna in postsljna ogrinjala.
Najnižje cene!	Postrežba točna!
Pisarna je v ,,Narodnem domu".
Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih in sobotah dopoludne, izvzemši praznike.
j Alojzij Pintsr
| trgovina pri farni cerkvi v Slov. Bistrici (podružnica na Gor. Bistrici)
priporoča raznovrstno blago, kakor: manufakturo, špeeerijo, železo, steklo, posodo, barve itd. na debelo in drobno.
stavbeni i te umetni mizar
Heugasse 4 fffeplijSSf81 Heugasse 4
(v lastni hiši)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporom se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh \ v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica : Heugasse 4.
Prodaja pohištva:
Na novem trgu, Freuhausgasse 1.
« s Ñ ® " -g £ .
o T Oí*2'?-!!*
- •3 i o -2, 5i5 r?
I1n||5I||
cuja m^p «>eh£
S-
rt O
Svoji k svojim !
-i S 5
1 tŠ I * s S41 «
>	-a ~
2 H J
33
M
« Qá ^
E " j
= S
« s
m s; "S
-S
c.
ja >-
rt
CO
H5
u
Co
"S s> ^ S ~
Co ^
s> ^
o v
O C
.S
o
«
cr>
os
^ to" •S 'S
o
S
».
ctf C
•5 ô
¡30 >
a> c
(D Ü
¡ qbueo qi>is!ujbao;ocl osa
1 prt (rjuha) brez šiva 1 odeja z dobro volno napolnjena 1 zglavnik s čistim perjem napolnjen 1 kg čistega perja brez praha 1 slamnjača (Strohsack) z lanenega cviliha 1 odeja iz himahga-volne 1 obrisača
'/i ducata kuhinjskih obrisač
1 namizni beli laneni prt
*/'j ducata kavinih servietov
'/, „ belih servietov (veliki)
1 pisani namizni prt
»/i ducata žepnih robcev (beli ali pisani)
1 predpasnik iz lincerskega drnka, na obeh
straneh za nošo 1 batist predpasnik (beli) 1 pas iz žameta ali svile 1 dežnik, močen 1 šifon srajca (fina) 1 oksford srajca 1 J*grova srajca 1 ženska srajca 20 m močnega bilega platna 20 m vojafikega platna 1 cajgaste blače (najboljše) 1 suknene hlače (močne) 1 par ženskih čevljev 1 „ moških čevljev
Tovarniška zaloga manufakturnega blaga
Alojzij Gnlušek
Maribor, glavni tr»gr št. X.
Trpvina z
¡r
P. iajdič
i Celje. ■
priporoča raznovrstne poljedelske stroje, posebno pa siamoreznice "'Pil
vsakovrstno jeklo, železnino in pločevine, železno pohištvo, peči za šole in zasebno porabo, peči za kurjavo z žaganjem, štedilnike, kuhinjsko posodo, vodnjake in vodovodne naprave, železne in sviučene cevi.
Drsaiice v vseli vi>stah.
Nepremočljive vozne in komat ne plahte.
Najboljša umetna gnojila so :
Tomaževa žlindra, Haiijeva so!, kajnif.
Vse stavbene potrebščine:
fraverze, cement, cevi iz Katr.enščine in frsfina.
Proti ognju in vlomu varne blagajne.
KnrOtSnn govtilua
pošti'
Maribor, Tegethofova cesta 40
priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi, Mar. Meden.
Barthelnovo = apno =
za poklajo, najboljše kakovosti
priporoča
M. Berdajs, Maribor, soijin trg.;