28. JUN. 1969
leto vni.
ŠTEV. 24,
TEipENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
ŽIVEL 4. JULIJ - DAN BORCA
8fil

Naša perspektiva
. Dan .borca 4. julij praznujemo delavci ISKRE tudi ¿kul svoj; praznik, praznij: ISKRE. • Na ta dan sc bomo "srečali iz vseh tovarn našega podjetja in izvršili pregled 'naših vrst, pregled naše moči in uspehov.
; V preteklem letu je naša ISKRA dosegla, pomembne : rezultate. Povečali smo proizvodnjo za 21,4 % pri malenkostnem porastu zaposlenih delavcev. Stalna rast proizvodnje se nadaljuje tudi v prvem polletju letošnjega leta, saj se je povečala proizvodnja v 5 mesecih ca. 37,6 % nasproti istemu obdobju lanskega leta.
; Tudi na področju izvoza se nadaljuje ekspanzija iz preteklih let. MHfl ~
j Ustrezno porastu proizvodnje se stalno povečujejo tudi osebni dohodki, tako da smo dosegli poprečje osebnih dohodkov industrije v Sloveniji. Pred nekaj leti je bila ISKRA z ošebnimi'dohodki na dnu lestvice slovenske industrije
, ISKRA je'v preteklem obdobju izvajala veliko rekonstrukcijo in za modernizacijo so bila vložena velika : sredstva. Čeprav v nekaterih organizacijah niso bili; dp-; seženi pričakovani rezultati; je ISKRA kot celota .yen-" dar dosegla želo pomembne rezultate, kar se kaže predvsem v povečanju produktivnosti- in ekonomičnosti poslovanja. |z preteklega poslovanja izhajajo še nekateri nerešeni problemi, katere pa moramo čim prej rešiti.
, Ob prazniku TSKRE je prav; da se tudi vprašamo, kakšna je naša perspektiva, kakšna; ho pot' ISKRE, i Na osnovi ocene domačega in inozemskega tržišča, kakor tudi iz dosedanjega trenda razvoj a ISKRE ugotavljamo, da obstaja za naše podjetje zelo ugodna perspektiva. Po prvih ocenah srednjeročnega plana, katerega v podjetju intenzivne. pripravljamo, ocenjujemo,, da bi bila vrednost proizvodnje v letu 1975 ca: 3 milijarde novih dinarjev. Od te proizvodnje planiramo za j izvoz od 40-—50 milijonov dolarjev: število zaposlenih bi, se dvignilo na. preko 20.00(1 delavcev. Porast proizvodnje bi moral biti predvsem rezultat modernizacije proizvodnih: postopkov., Zato bodo potrebna nadaljnja s vlaganja v tehniko in. tehnologijo. Prav tako bodo za tako ekspanzijo nujno: potrebna poleg lastnih tudi -bančna Sredstva. ,
. Smatramo, da obstajajo realni pogoji ža tako po-stovno orientacijo v prihodnjih letih. Za take ambiciozne cilje pa bo nujno potrebna mobilizacija vseh materialnih in umskih šppšobnosti> podjetju.
VLADIMIR LOGAR
-	generalni direktor ZP Iskrai
Ob
dnevu
ISKRE
: Ob proslavljanju dneva Iskre želim, da bi se . vsi člani kolektiva ZP spomnili na naše pretekle in sedanje težav preko katerih je Iskra postala to, kar je. Tako kot bomo skupno proslavljali dan Iskre, moramo tudi pri našem bodočem delu skupno skrbeti in delati za procvit in: napredek podjetja in njegovih organizacij, da bomo naslednji Iskrin praznik proslavljali ob večjih uspehih in boljših finančnih rezultatih.
ROK ŽIBERT, ING.
; predsednik DS ZP ISKRA
«■§«
Ismet Mujezinovič
JuriS
Obetajo se nam ugodni poslovni rezultati
To leto bo za združeno podjetje eno izmed najbolj značilnih. Tako je predvidel letni, plan in tako kažejo re»; zultati v preteklih mesecih. Vseh zamisli sicer ne uresničujemo, vendar pa še glavne izmed, njih ne oddaljujejo veliko od začrtane poti in na te naslanjamo prepričanje, da bo to leto zares uspešno. Okrepitev, zlasti finančna, ki se nam letos obeta, pa p ant mora predvsem služiti za zdravljenje' ' likvidnosti ■ in utrditev poslovanja.
Temelj letošnjemu poslovnemu uspehu bo vsekakor močrio povečana proizvodnja.
Udeležencem slavja na Lokvah obilo zadovoljstva
, Praznik ZP ISKRA, ki ga slavimo vrsto let ob DNEVU Borca, postaja že tradicija 1 za našo delovno .skupnost.
,Naj. ne., bo odveč, ..če -.reče-.-•no, da. ta. praznik združuje tudi - vse .proizvajalce ZP ISKRE.
Vsi si želimo, da naj bi bil ta .praznik tudi v bodoče fes dan sproščenosti in za-
dovoljstva v raznih krajih’ ■ nase,domovine. .
Prijetna planota na Lokvah bo letos sprejela številne' . udeležence. ,,
Naša tovarna, ki je pofcro-, vitelj .te. prireditve. izkorišča;'
priložnost; g da zaželi 'vsem • članom delovne skupnosti ZP ISKRA, kakor tudi- ostalim gostom, čim- prijetnejše počutje'med namič'
Ta dan Si. krepko stisnimo ■ roke. Poveselimo se v tovariškem vzdušju.
Zaželimo, si čim boljših delovnih uspehov za gospodarsko rast ZP ISKRA, ki naj bi bila hkrati; tudi' v prid za slehernega člana naše proizvajalne skupnosti.
JOŽE ERŽEN direktor tovarne »Avtoizdel-ki«
Planirali smo jo v vrednosti
1,294.27.3,000	N din, kar pomeni 32 */0' več od lanske. Stopnja naše rasti je s tem visoko nad stopnjo, s katero tako v elektronski, kakor tudi v os tali, industrij i računata republiški in zvezni lefni plan in je 7—8 %. Izvršitev zastavljene naloge ni odvisna . le. od zmogljivosti;.le-te so že lani dovoljevale v marsikate-jri naši tovarni večjo proizvodnjo, letos jpa jo še povečujejo. Uspeh '‘ sloni bolj na nekaterih drugih dejavnikih, predvsem na brezhibnem in usklajenem delovanju vsega tehničnega; ekonomskega ih organizacijskega mehanizma.' In seveda: — brez rednega priliva denarja ne bo redne proizvodnje. Do danes je proizvodnja potekala, na splošno vzeto, po pričakovanjih, saj zaostajamo le; okrog 5 % za dinamičnim planom, zato pa smo po vrednosti visoko nad lansko proizvodnjo. Uspeh pa je po posameznih tovarnah kaj različen,, npr.:. TEN, Elektronika in Orodjarna šo .za svojimi načrti že precej zaostale, medtem ko Elektromotorji, Instrumenti in Avto-
matika visoko presegajo svo. je planske, zadolžitve. Pomembno pa je, da prav vse organizacije, krepko presegajo lansko proizvodnjo. Glede na značaj osnovne tehnologije delimo našo dejavnost na . elektroniko, na elektromeha-riiko in na ostalo. V svetu, a že .tudi pri nas je rast elekV tednike , precej, hitrejša od rastj elektromehanike. V tem letu bo od naše proizvodnja odpadlo na _ ,elektroniko že 52 % (lani 45 %) in na elektrdj-mehaniko, 43.% ' (lani 48 %, in 5 % (lani 7 °/o) na ostalo deš javnost.'Letos'.je programiranih 662 izdelkov, oz. skupin izdelkov. Tri tem ugotavljamo, da oštaja" stari program. praktično nespremenjen, redke izjeme pa še ne pomenijo napredka,. Napredek v naši panogi pa dobiva vedno večjo hitrost, kCr lahko ugotovimo, da pred 15 leti '75 % 'sedanjega asortimenta sploh ni bilo na tržišču.
Tako se spet srečujemo s tolikokrat ponavljanimi besedami, da je treba naš mačehovski odnos do razvoj no-ra-ziskovalne dejavnosti že
(Dalje na 2. strani)
‘*k-kkk-k-K3<k-k4<-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-kR-k-K-K-K*-k-k-k-k-K-k-k-k-K3t-k-k-k-k-k-k+-k-k-k-k-k+-K-K*-K-k-k4e-k-k-k-K-k-k-K-K-k*-k-k-k^-k-K-k-k-K-K:k-K-»<-K-)<-)i-k-k-k-K-K-k-K-tc-k-K-K+:-K-K3c-i<-f«-K-t<-K-*t
' NASVIDENJE 4. JULIJA NA LOKVAH
Obetajo se nam ugodni poslovni rezultati
Tito novinarjem
Pred skupščino Zveze novinarjev, ki je bila 19. in 20. junija v Ohridu je predsednik republike sprejel člane predsedstva Zveze novinarjev Jugoslavije ter direktorje in glavne urednike listov, radiotelevizijskih postaj in Tanjuga.
V	razgovoru je Tito med drugim dejal, da imajo naši ljudje pravico in da morajo biti objektivno obveščeni o vsem, kar se dogaja po svetu. Informacije je treba preverjati ib nihče nima pravico napačno informirati naših občanov. To- je vsekakor kočljivo delo, ki ga je treba opravljati odgovorno in po vesti.
Predsednik Tito se je dotaknil našega gospodarskega razvoja in nekaterih težav pri reševanju gospodarske reforme. Ko je omenil konkretne primere, je dejal:
»Kadar se piše o kakšnih deformacijah, včasih novinarji zadevo na široko razpredajo' in zlahka zaidejo v senzacionalizem. Naj bodo ustvarjalci oz. naj sodelujejo v našem družbenem razvoju in naj ne dramatizirajo posameznih težav in problemov, ampak naj pišejo brez živčnosti in zaletavosti, pri čemer naj jasno opozarjajo tudi na to, kar je objektivno res, čemur se ni mogoče izogniti.
V	tisku, na radiu in televiziji morate delavca — proizvajalca postavljati na prvo mesto. Treba je namreč prikazovati, kaj dela, kaj ga tišči, vse tisto, kar je pozitivno, kot tudi tisto negativno, kar še ovira hitrejši razvoj samoupravljanja. Naš delavec pa v sredstvih javnega informiranja še ni dovolj navzoč. Pogosto s posebnimi nagradami spodbujamo posameznike na raznih področjih delovanja, in to je tudi prav, toda nikoli ni med njimi delavcev, kar ni prav. Koliko je med njimi takih, ki se odlikujejo z uvajanjem raznih novosti,, posebno v racionalizaciji proizvodnje in ustvarjalnem prispevku in razvoju svojih delovnih organizacij! V ustavi smo jasno formulirali, da morajo biti prav neposredni proizvajalci v središču naše pozornosti.
Zato bi morali novinarji bolj hoditi v tovarne, se tam pogovarjati ne le s posamezniki, ampak poslušati tudi razpravljanje delavcev v svetih in odborih in zlasti na zborovanju delavcev, tako da bi se seznanili z vsemi problemi.«
Ko je predsednik govoril o raznih problemih in odnosih; je med drugim dejal: »Obveznost slehernega novinarja je, da ima vedno pred očmi interese naše skupnosti kot celote in tiste cilje, h katerim teži naša socialistična družba.«
(Nadaljevanje s 1. strani)
enkrat zbrisati s sveta, ali pa nas bo sedanji čas pustil daleč ob strani. Letošnje število zaposlenih naj bi v poprečju znašalo 16.654 ali 8,9 % več kot lam Glede na veliko večji: porast proizvodnje, je ta novi dotok delovne sile povsem sprejemljiv. Zdi pa se, da ne bo ostaTo- samo pri tem številu, kajti že v maju je bilo število zaposlenih tesno ob planiranem. Primerjava med dejanskimi in zahtevanimi kvalifikacijami pa kaže še vedno velika nesorazmerja in zato ostaja tudi letos strokovni sestav kadrov še nadalje eden izmed glavnih problemov v ZP.
Osebni dohodek bo v povprečju -na zaposlenega letos presegel 1.000 N din, pa ga bomo sodeč po dosedanjih rezultatih presegli, kajti že aprilski osebni dohodek je bil za 4 N din višji od letnega povprečja. Razen v sežanski tovarni, so povprečni osebni dohodki že povsod nad 800 N dim Položaj glede likvidnosti se letos utegne precej izboljšati. Predvideno je sicer, da bodo zaloge naraščale za dobro desetino, kar glede na visok porast proizvodnje ni veliko. Podatki zadnjih mesecev pa kažejo, da se je naraščanje zalog celo ustavilo, predvsem na račun gotovih izdelkov. Krediti. in lastna finančna Sredstva
pa medtem vztrajno naraščajo, kar krepi naše poslovanje, vendar pa bi bilo to naraščanje glede na nagel vzpon proizvodnje lahko še hitrej-' še. Poseben in to. velik problem pa predstavljajo terjatve, ki jih nikakor ne uspemo zajeziti. Računali smo, da bodo letošnje terjatve presegle . lanske nekako za 12 %, žal pa ugotavljamo, da to najbrž ne bo res, saj so se že do konca aprila povzpele za 28 %. Za pomnjenje lahko vzamemo le ugotovitev,, da taka zadolženost ni posebnost Iskre, ampak skoraj vsega našega gospodarstva. Ostra politika na področju terjatev bi se prej ko ne seveda odrazila v omejevanju prodaje m proizvodnje, vprašanje pa je, ali ne bi bilo končno to le koristnejše.
Prodaja je lepo vsklajena s proizvodnjo-, kar pomeni, da je visoko iznad lanske. K temu odločilno prispeva seve da potrošnja na jugoslovanskem trgu-. Že lani se je v naši1 državi znova pojavila konjunktura,, ki tudi letos prevladuje na tržišču,, kar pa ne vpliva ugodno, samo. na proizvodnjo, pač pa se odraža tudi v naglem pojemanju zalog. .
Povsem, tako. ni le pri; izvozu. Letošnji Izvozni plan je le zai 14,6 % nad lanskim doseženim- izvozom, t. j. nekaj, nad 13 milijonov dolarjev, številka., ne predstavlja tako velike razlike, kakršnih smo sicer'vajeni na tem področju v zadnjih letih Razlog za to pa ne zasluzi preplaha, kajti v lanski izvoz so brle vračunane tudi dobave jugoslovanskimi železnicam, ki so- .jih te plačevale iz kreditov mednarodne banke za obnovo in. razvoj. Te dobave bodo letos občutno manjše. Tisti- izvoz, ki bo- šel tudi fizično prek naših meja pa bo letos za 42 %. večja od lanskega. Do danes- smo z izvozom lahko zadovoljni, sagi smo- realizirali nekaj; odstotkov več kot je predvideval- plan- v tem obdobju. Tudi; izvozna usmerjenost zasluži, pohvalo;, saj bomo letos izvozili kar 77- % izdelkov na področja s konvertibilno valuto.
Investicije so letos prišle v zatišje. Program znaša nekaj' nad 44 milijonov ,N din in je za petino manjši od: lanske vrednosti. Četrtina tega programa odpade na generalno rekonstrukcijo ZP, tri četrtine pa na lastne investicije organizacij. V finančnem poslovanju si obetamo ugoden, rezultat. Celotni dohodek bo dosegel nekaj, nad 2 milijardi N din, kar je za tretjino več kot lani. Za sklade bo ostalo okrog 76 milijonov N din, to pa pomeni 65 % več kot v preteklem letu. Ti finančni
podatki so izraženi po. sistemu fakturirane: realizacije, ki je bila uvedena letos. Zato v njih'ni vključen, tisti del: ce-Ibtnega dohodka- iz. lanskega leta, ki je bili prenesen v leto 1969 in sicer še po sistemu ugotavljanja dohodka po plačani > realizaciji.. Po prištetju te prenešene realizacije pa se-letošnj i celotni dohodek poveča, še za 20 %,, skladi pa za 28 %t Položaj ob koncu apEi-lia kaže ugoden potek, poslovanja. Posebna vrednost pa je v tem, da je opaziti naraščanje profitne stopnje: lani je le-ta znašala 3 %, za letos je bila'planirana v višini 3,8%, v prvih štirih, mesecih pa. je bila realizirana v višini 4,3 %r~"
Ta sestavek torej lahko zaključimo z ugotovitvijo, da je podianih dovolj pogojev;
da bomo letošnje poslovno leto zaključili v »normalnem' slogu«. Našemu dolgoletnemu cilju — sanaciji, smo zdaj že precej: bliže. Tu pa bi rad podčrtal, da sanacije ne bomo našli zgolj v učinkovitejši vezavi obratnih sredstev, ampak tudi v povečanji» zmogljivosti, v znižanju stroškov, v izboljšanju tehnologije in organizacije dela. ter v smotrni kadrovski politiku Napačno bi bilo misliti,, da postavni uspeh lahko izboljšamo samo z novimi vlaganji. Pogostokrat so navedeni ukrepi učinkovitejši, predvsem pa cenejši in jih lahko pričnemo izvajati takoj. Uspeh pri tem pa je odvisen* zlasti od: odločnosti tistih, ki za temi ukrepi stoje.
PETER GRČAR dipl. oec.
Ob dneve boreis lil dneve Is&iiHE
Delavski, in kmečki punti se rodijo iz zavesti in sod-v alne bede zasužnjenih in zatiranih* narodov. Vse to smo-preživeli tudi mi in je. za nas preteklost. Živimo, v obdobju;. ko našo vstajo, borbo in revolucijo* prikazujemo legendarno- Za mlajše, po osvoboditvi rojene, so' to skoraj nerazumljiva dejstva,, da si lahko tako majhen; narod z golimi rokami pribori svobodb* in si zagotovi svoj obstoj. Toda, katero veliko dejanje ni ekstrem in nekaj: malone nemogočega v trenutku, ko ga clove.t začne,, a šele; ko ga dokonča, se zdi povprečnemu človeku možno in razumljivo.
Prvič v zgodovini našega naroda so postale sanje resnica, stvarnost. Borci NOV so Si takšen izid* neenakega boja želeli. Najbolj skrite želje preživelih puntarjev se uresničujejo. Vsi napori, in žrtve so bile . in so temu namenjene. Borba našega naroda se danes nadaljuje, v drugi .obliki in z drugim ciljem — doseči napredek in blagostanje delovnega človeka- Danes, ko se. je velik? spopad; neenak boj odmaknil že za poltretje desetletje, lahko še v večji meri ocenjujemo dejanja iz naše najsvetlejše zgodbvine. Na dan borca obujamo prenekatere grenke in lepe spomine iz dni, ko je naša pest bila kletega sovražnika, ko je.iz ognja in krvi naših bratov vstajala svoboda. Dan borca je torej velik praznik, praznik spominov na našo borbo in revolucijo!
V združenem podjetju je blizu 1600. preživelih borcev NOV, ki so vsak po svoje prispevali k osvoboditvi našega naroda. Prispevek članov naše, delovne skupnosti prav gotovo, ni bil majhen,, zato praznovanje dneva borca v Iskri lahko imamo tudi za praznovanje dneva Iskre. V t^ namen, organiziramo zbore delovnih ljudi Iskre vsako leto drugje,, v spomin na padle tovariše in počastitev 4. julija. Vsakokratni zbor delovnih ljudi Iskre je prispevek k obujanju spominov na NOV in velika manifestacija našega delovnega človeka. Medsebojno zbližanje delovnih kolektivov in skupni nastop v javnosti moralno krepita našo zavest in naše podjetje prikazujeta. v pravi luči in velikosti.
Ob zaključku obširnih priprav in izvedbi zamisli o letošnji proslavi dneva borca in dneva Iskre, se ob tej priložnosti najtopleje zahvaljujem vsem, ki so kakor koli pomagali, da bo naša proslava na Lokvah dostojen. spomin naši pretekli borbi. Mnogi so k tem pripravam prispevali koristne nasvete, ideje in dobršno mero dela za to, da bi bila proslava vsebinsko bogata, pestra in zanimiva, predvsem pa da bo zadovoljila vse člane delovnih kolektivov Iskre, ki se je bodo udeležili.
Mislim, da bomo znali vsa ta prizadevanja upoštevati in, da jih bodo upoštevali vsi tisoči nekdanjih borcev in drugih članov kolektiva Iskre, ki se bomo 4. julija polnoštevilno zbrali na Lokvah!
FRANC HUTTER
predsednik komisije ZB ZP Iskra
DANAŠNJA ŠTEVILKA JE PREDVSEM NAMENJENA PROSLAVI DNEVA BORCA. PRIHODNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 12. JULIJA.
:-k-k-K*-k-k-k-K-l:-K-k-k-k-K++kkk+-k-K-K-k-k-kkk-k+-kk-k-k-k-k+-K-k-k-k+k-k-k-k-kk-t<-k-k-k-k-k-k-k-l<-k-K+-kk-K-K-K-K-K-K4<'k+:-k-k-k++-K++k-><-k-k-k-k-k-k-K-K-k-K-k+-k-kk-k-k-k-k-k-><-K-k-K
PROSLAVA DNEVA BORCA NA LOKVAH -
Iz razgovora s predsednikom DS in UO tovarne »Avtoelektrika«
Naš sodelavec je pred dnevi ihtel razgovor s predsednikoma delavskega sveta in upravnega odbora tovarne avtoelektričnih izdelkov v- Novi Gorici, tov..? Jožetom Vodopivcem In Ernestom Kokljem. Oba' sta že vnovič bila izvoljena na odgovorno funkcijo v delavškem samoupravljanju tovarne, sta pa v tovarni zaposlena že; od njenega nastanka in sicer prvi kot vodja elektro-delavnice, drugi pa kot vodja tekoče proizvodnje I. Iz daljšega razgovora povzemamo nekaj bistvenih misli.
Kot aktivna funkcionarja delavskega samoupravljanja že v prvih mandatnih obdobjih menita,' da dañes tako delavski svet kot upravni odbor tovarne veliko laže sprejemata odločujoče sklepe, v zvezi s poslovanjem in nadaljnjim razvojem tovar-
' 11111
1"
I ' mBBF'
I I IIJ
■I
IBk
JOŽE VODOPIVEC predsednik DS tovarne
ne, kajti iz leta v leto se strokovne službe v tovarni krepijo in razvijajo in kot take samoupravnim organom pripravljajo temeljiteje vsa gradiva, o, katerih, je ,treba razpravljati in, sklepati. Menita pa hkrati s tem, da s Sedanjim stanjem strokovnih služb me gre pričakovati bodočih, morda še tehtnejših poslovnih odločitev,, če teh strokovnih služb ne bodo sistematično krepili v tovarni še naprej, jih izpopolnjevali s strokovnimi sodelavci in jim omogočili, da bodo svoje naloge opravljale v edinem, .cilju in namenu nuditi samoupravnim organom in vodstvu tovarne izdatno pomoč pri razpravljanju o najbolj; odločujo-’čih . nadaljnjih ukrepih za napredek tovame. Strokovne službe namreč sedaj ne rastejo vzporedno S porastom proizvodnje, ki je iz leta' v leto občutnejši in je računati, da bo v prihodnje moral biti še hitrejši.
- .Seveda bo pri tem . razen strokovne doraslosti bodoči problematiki ustreznih služb še bolj kot doslej potrebno tudi tesnejše, sodelovanje samoupravnih organov, vodstva tovame in družbeno-pdlitič-nih organizacij, ker le to lahko zagotovi premostitev tudi najhujših ovir, na poti k nadaljnjemu napredku.
V zvezi s problemi, s katerimi se tovarna Srečuje pri svojem poslovanju menita, da bo treba izkoristiti prav Vse razpoložljive možnosti za
razširitev proizvodnje in izpo-■polnitev asortimenta .izdelkov,, kakršno narekuje hitra rast naše avtomobilske .in motor-, ne industrije. Resnih vpra-. šanj tako kot v drugih tovar-
nah tudi v Novi Gorici ne manjka, vendar predstavnika samoupravnih organov z zaupanjem gledata v prihodnost, pričakujoč, da bo delovni kolektiv, mlad, prizadeven im ambiciozen, znal tudi v prihodnje kot doslej vselej najti pravo, najboljšo pot k večjim bodočim delovnim uspehom. . -
K vprašanju o zagotovitvi nadaljnjega vz.pona tovarne avtoelektričnih' izdelkov tov.; Vodopivec in Kokelj menila, da bo treba posebno skrb po-
svečati izbiri ’novih strokovnih sodelavcev, ki so tovarni potrebni, če bo hotela še naprej držati korak s sodobno tovrstno proizvodnjo drugje in naši industriji zagotoviti dovolj svojih ustreznih in kakovostnih izdelkov. V sedanjem času je treba nujno izvesti aneks; investicij, ki je pravkar v teku. S tem bodo dane možnosti za nadaljnjo razširitev proizvodnje’" in za 'ustvarjanje večjega- dohodka. Žal se je izvedba teh investicij iz objektivnih razlogov- za-
vlekla že za skoraj leto dni, kar vsekakor ni v prid že sedanjim potrebam po večji proizvodnji tovarne. Nadalje bo treba zagotoviti ustrezna sredstva za štipendiranje novih bodočih strokovnih kadrov,;, ki bodo v prihodnje tovarni še . bolj .potrebni kot so. ji potrebni danes.
Investicijska izgradnja, id v tovarni avtoelektričnih izdelkov teče že od letošnjega marca in za katero so zagotovljena lastna sredstva in sredstva iz rezervnega občinskega sklada in bank v Novi Gorici in Ljubljani, bo po zaključku predvidenih del omo-
v?*	|
ERNEST KOKELJ-predsednik GO tovame
gočila porast proizvodnje za okrog 30 %,, kar je sicer že lepa številka, vendar pa bo treba še naprej vztrajno iskati možnosti za nadaljnje širjenje, če naj hi tovarna avtoelektričnih izdelkov v Novi’ Gorici tudi v naslednjih letih zagotovila avtomobilski in motorni industriji tehnološko in kvalitetno	ustrezaj oče
izdelke v zadostnih količinah in y zahtevanih rokih.
Po mnenju predsednika DS in GO tovame vsi ti načrti, ki jih narekujejo ’tržne potrebe, so1 uresničljivi, treba bo le za njihovo izpolnitev poiskati in izrabiti vse razpoložljive možnosti in še nadalje tudi ■znotraj -tovarne reševanju vseh problemov posvetiti vso potrebno pozornost.
m c,-
Jubilej
revolucionarne
mladine
Letos mineva petdeset let od ustanovitve SKOJ. To pomembno -obletnico lO-iigamizira-mega delovanja najnaprednejših ril pri nas, temo proslavili tako, da bomo pokazali na težko, toda zmagovito pot revolucionarnega delavskega rgibanja v Jugoslavija in Sloveniji. Proslarijamje tega jubileja pa bo «Obenem tudi ugodna prilOžaaoat da se ozremo na dosedanje uspehe im seveda, tudi na težave in pomanjkljivosti, da bi se lahko še bolj zavzeli za ižgraje-
(Dalje na 6. strani)
Petdesetletnica naše partije
Petdeset let obstoja in aktivnega delovanja delavske partije pomeni za zgodovinarja, ki bo nepristransko presojal njen pomen in vlogo, ter opravljeno delo za dobrobit in napredek sredine v' kateri je delovala, obsežno delo. V večnacionalni državi, kot je naša pa je naloga partije tudi zbliževanje narodov, njih neoviran kulturni in gospodarski razvoj. Ne na koncu je za presojo delovanja sleherne napredne partije pomemben tudi njen tvorni delež, ki ga je doprinesla k razvoju mednarodnega delavskega sožitja in miru na svetu.
Gotovo ni poglaviten namen, da bi ob jubileju naše partije poudarjali samo njeno vlogo in zasluge v zgodovini sedemdesetih let našega stoletja. To bi bilo pre-uranjeno. Dolžni pa smo, da se trezno ozremo v preteklost in realno presodimo sedanjost. Le po- takih presojah bomo lahko spoznali, kaj bo treba Storiti v prihodnosti.
čeprav nas prehojena pot upravičeno navaja k prepričanju, da lahko z optimizmom zremo v prihodnost, pa vendarle ne smemo postati brezskrbni. Fred nami so uspehi, pa tudi krize in težave. Gotovo nobeni partiji ni lahko obdržati kontinuitete v progresivnem lastnem razvoju, kakor tudi ne vpliva na sredino v kateri deluje. Posebno to ni lahko za delavske partije, ki so prevzele oblast ali imajo vodilno idejno-poiitično vlogo v nižje ali srednje razvitih državah. To pa so prilike v katerih deluje naša partija.
Gledano iz našega stališča je pet desetletij delovanja naše partije posejano s številnimi mejniki. Ti mejniki so nam pomenili radost in žalost, uspehe in neuspehe, zmage in razočaranja, življenje ali smrt, svobodo ali zatiranje, samostojnost narodov ali prevlado večjih narodov nad manjšimi, samoupravljanje ali birokracijo, še bi lahko naštevali, vendar bodi dovolj. Gotovo je, da so naša nepresahljiva vera v prihodnost, odločna volja po ohranitvi, svobodnem življenju, poštenost in žrtvovanje v vsem obdobju delovanja naše partije odločujoče vplivali na naše odločitve in nam končno —- čeprav ne vedno lahko in včasih tudi kasno — pomenili smisel našega poslanstva. To je značilno zlasti za pred in medvojno delovanje naše partije.
Prehojena pot ni bila lahka, le redka na njej so obdobja radosti in veselja. Najtežjo etapo na tej poti gotovo predstavlja naša revolucija,’ najzahtevnejšo pa slej ko prej trajen proces za ¡hitrejši gospodarski napredek. Danes se določnejše kot kdaj koli doslej zavedamo, da je proces družbene preobrazbe pogoj za uresničitev gospodarske reforme. Vse bolj tudi postaja
očitno, da družbenih procesov ni mogoče usmerjati in voditi brez ustreznih kvalitet, ki so bile tako lastne našemu članstvu partije v pogojih njenega ilegalnega delovanja, v času revolucije in neposredno po njej.
če je bila med obema vojnama dejavnost partije usmerjena v preprečitev katastrofe, ki je pretila Evropi z nastopom fašizma, v boj proti izkoriščanju delavskega življa in teptanju najosnovnejših pravic pretežne večine naših narodov, se je med vojno osredotočila v neenak oborožen boj za izkoreninjenje fašizma in vsega kar je bilo z njim povezano. Povojno obdobje pomeni neprenehne napore za utrditev težko, izbojevane socialistične družbene ureditve. To obdobje pa zato pomeni tudi stremljenje k humanejšim družbenim razmeram, kar hitrejšemu gospodarskemu razvoju in našim možnostim odgovarjajočemu izboljšanju življenjskih pogojev.
Naš cilj, da na gospodarskem torišču dohitevamo razvitejše dežele smo pričeli uresničevati v težkih okolnostih. Mi nismo bili samo relativno zaostala poljedelska država. Bili smo tudi država, ki je resnici na ljubo ob koncu druge svetovne vojne nihče ni v izdatnejši meri podprl s krediti in drugimi oblikami pomoči — niti vzhodni niti zahodni zavezniki! Poleg materialne pomoči bi za hitrejši gospodarski vzpon potrebovali tudi ustrezen strokoven potencial, ki bi omogočil da razpoložljiva sredstva kar najsmotrneje uporabimo. Takrat takega potenciala nismo imeli, danes pa ga cesto ne znamo pravilno izkoristiti ali pa si je zaradi nezaposlenosti iskal delo zunaj meja naše domovine. Ob takih razmišljanjih se kljub spoznanju, da je bilo veliko narejenega vsiljuje misel, da bi lahko in da moramo storiti še več.
Obdobje, ki je pred nami ni lahko. Ustvariti moramo možnosti za napredek vsem tistim družbenim in gospodarskim činiteijem in posameznikom, ki so s svojim efektivnim delom in dosežki že opravičili zaupanje ožje in širše sredine v kateri se uveljavljajo.
Naša partija in družba nista in ne bosta živeli brez notranjih problemov in protislovij. Reševati sedanje in porajajoče probleme, odstranjevati anomalije, ki nastajajo v naši družbi pomeni tudi ustvarjati temeljne pogoje za našo prihodnost. Ustvariti moramo tako vzdušje, ki bo učinkovito preprečevalo nastajanje moralne in materialne korupcije v naši družbi. Le tako si bomo ohranili zaupanje in vero v sočloveka in našo prihodnost.
TONE NEDOG dipl ing.
sekretar konference ZK ZP Iskra
ckkkkkk+kk-kkkkk+-k-kkk-kJt-kkkkk-k+-k-k-k-k+-K-k-k-k-k-K-k-k-k-K-k-k-k-k-k-)<+-k-k-Kk-k-k-k-k-k-k-k-K-K-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-)<k-k-»t-K-k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-kk-k->(-!<-k-k-k-k-k-k-k-kk-k-k-»c
IZRAZ NAŠE PRIPADNOSTI ZDRUŽENI ISKRI
Plodna leta razvoja tovarne v Novi Gorici
Organizator letošnje proslave dneva borca in dneva Iskre je tovarna avtoelektričnih izdelkov v Šempetru — Novi Gorici, zato smo se v današnji številki odločili objaviti obširnejši zapis o tej naši delovni organizaciji, ki je iz skromnega specializiranega obrata kranjske tovarne pred dobrimi devetimi leti prerasla v perspektivno sodobno tovarno avtoelektričnih izdelkov. Leta njenega razvoja so bila zares plodna, o čemer pričajo številni pokazatelji, prav tako pa ima tovarna tudi najlepšo perspektivo, saj mora s splošno rastjo naše avtomobilske in motorne industrije tudi sama Iz leta v leto povečevati svojo proizvodnjo in slediti potrebam tržišča.
Bežen pogled v zgodovino tovarne avtoelektričnih izdelkov.
Današnja tovarna avtoelek-tpenih izdelkov v Šempetru 3>ri Novi Gorici se je porodila v letu 1959 kot dislociran in specializiran obrat tovarne elektromehaničnih in elektron tehničnih, izdelkov v Kranju. Ustanovitev takšne delovne enote so tedaj narekovali go-špodarsko-političrii razlogi, hkrati pa je tovarna v Kranju ob svoji rasti nujno* potrebovala večji življenjski prostor, kar je še zlasti terjala ¡potreba po čimprejšnji specializaciji proizvodnje.
Za začetek novega obrata kranjske tovarne so služili nekdanji delovni prostori šempeterske Avtoobnove, katere je bilo potrebno ustrezno preurediti in opremiti, da bi v njih lahko stekla zahtev-iia in specializirana proizvodnja. Razumljivo so bili začetki današnje tovarne skromni, vendar obetajoči spričo * res-, nosti, s katero je bila nova proizvodnja na področju avtoelektrike porojena.
Medtem ko je delavski svet kranjske Iskre 19. novembra 1959 sklenil v Šempetru ustanoviti ta svoj obrat,. je že 4. januarja 1960 okrožno gospodarsko sodišče v Kopru re-
gistriralo novo gospodarsko organizacijo — tovarno .avtoelektričnih izdelkov v Šempetru pri Novi Gorici, kar je pravzaprav uradni »rojstni dan« te naše delovne organizacije. Določeno je bilo, naj-bi ta tovarna proizvajala in prodajala zaganjalnike, diname, napetosne regulatorje, vžigalne tuljave in magnetne vžigalnike, --nadomestne dele za vse te izdelke, prav tako pa prevzela tudi vzdrževanje in. servisiranje.
Obnova delovnih prostorov in vzgoja kadrov
• Obnova obstoječih’deldvnih prostorov, in n j ihoiva priredi-tev ^ za potrebe proizvodnje avtoelekfrienfih izdelkov sla terjali v začetku, precej, skrbi in ’ prizadevanj, drugo pomembno vprašanje pa je bilo vzgoja kadrov za bodočo proizvodnjo. Toda temeljito pripravljena študija o novi tovarni je pripomogla, da so bili sorazmerno kmalu ustvar. jeni vsi pogoji za delovanje nove tovarne, |na katere pro izvodnjo je že tedaj čakala
naša porajajoča se avtomobilska in motorna industrija.
Začetnim preurejanjem prostorov bivše Avtoobnove sp iz leta v leto sledile nove adaptacije in dozidave objektov, kjer so predvidevali uvedbo tekočih trakov za proizvodnjo posameznih izdelkov osvojenega proizvodnega programa. Prihajala je nova, sodobna strojna in druga oprema, del tega pa je prišel sčasoma tudi iz matične tovarne v Kranju, kjer so želeli, da bi tovarna v Šempetru čimprej začela delovati samostojno in ne samo kot montažni obrat kot je to bilo v začetku.
Posebno skrb so vzporedno z nastajanjem nove tovarne posvetili vzgoji strokovnega kadra. V ta namen je pro cejšnje število delavcev iz Gorice prišlo na prince vanj e v kranjsko tovarno. Tu so jih v nekaj mesecih strokovno usposobili za predvsem vodilna delovna "mesta v proizvodnji, da so tako po vrnitvi lahko uspešno prevzeli pobudo v proizvodnji. Medtem ko je tovarna v Šempetru nastajala, je njen mladi delovni kolektiv počasi rasel medtem, ko je 1. 1960 štel že 158 zaposlenih. 'V devetih letih še je število zaposlenih med tem dvignilo že na 877, kaže pa, da se bo moralo glede na predvideno nadaljnje poveča-• vanje proizvodnje, ki jo narekujejo potrebe domačega, pa tudi tujega tržišča, še nadalje povečevati in bo .sčasoma tovarna avtoelektričnih izdelkov v Šempetru postala po .številu zaposlenih druga največja delovna enota v okviru združenega podjetja Iskra.
Pogled v proizvodnjo v tovarni avtoelektričnih izdelkov: tekoči trak za proizvodnjo napetostnih regulatorjev
letih skokovito dvigala in je j lani dosegla že 11,276.712 $ j din. To je prav gotovo naj. zgovornejši podatek o usp^. ni rasti šempetrske tovarne, kjer so lani imeli na zaposle. nega že 12.858 N din proizvod nje.
Široka - -ri kooperacijska J dejavnost doma in v inozemstvu
V letih razvoja tovarne avtoelektričnih izdelkov se je proizvodnja razvijala in. širi. la na osnovi zahtev domače avtomobilske in motorne in. dustrije. Po poslovnem dogovoru je tovarna skupno e ljubljanskim Saturnusom :;in banj aluškim »Rudi Cajavee«. obdržala proizvodnjo avto -električnih’ agregatov, med. tein ko sta se ostali dve tovarni : specializirali za proj?--vodnjo drugih izdelkov avtomobilske in motorne opreme,
. Tako šempetrska - tovarna, .z zaganjalniki, vžigalnimi tuljavami, dinami, magnetnimi vžigalniki in napetostnimi regulatorji zalaga kraguje-vško »Crvena zastava«, Tovarno avtomobilov v Mariboru, .Fa-briko avtomobilov v Pribo j.u Tomos v Kopru, ter tovarno motorjev m traktorjev, -v .Ra-
BSBBBBBi!e3Bi£Ba>aUBBSSBBBBSaBBaBBBBBBaBaBEBEaBB|i
a
a
Program slavja,
9
-Pripravljalni odbor-za izvedbo slavja DNEVA BOR-1 GA in PRAZNIKA ZP »ISKRA» na LOKVAH pri No|f| I Gorici je 9. junija- odposlal organizacijam ZP naslednja Gi	navodila:
B
| VSEM ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA PODJETJA
a	»ISKRA«!'
B
|	Znano je, da prireja. ZP ISKRA, pod pokrovitelj-
|	stvom tovarne avtoelektričnih izdelkovgi-'Nova Gorica
veliko slavje DNEVA BORCA in PRAZNIKA ZP ISKRA b dne 4. julija 1969 na Lokvah pri Novi Gorici.
B	.	-	.	*Tii a
Z namenom, da bi. seznanili člane o tej pomembni prireditvi, posredujemo okvirni program in splošna na- ' £ vodila:	.
3. julija 1969
.. Zvečer zabava š plešom na Lokvah pri hotelu Polda* --	’ novec
i	4. julija 1969
promenadni koncert ' godbe na pihala riž ‘ Anhovega in zbiranje udeležencev na Lokvah
zbor brigade VDV
osrednja proslava v kulturnem programu sodelujeta Goriško gledališče ih Goriški oktet
bo za udeležence slavja pripravljen pattj-zanski golaž in na razpolago pristna domača kapljica
zabavni program: tradicionalni tek v vie- j čah, vlečenje, vrvi, mini golf in še.marsl1 kaj.
M	Za razvedrilo, prosto zabavo in ples bosta -skrbela
2 zabavna orkestra. Rajanje bo na dveh plesiščih, gjf S	Vsem vodstvom organizacij ZP ISKRA velja pripo-
ročilo, da do določenega roka zberejo prijave udeležčfl-gj cev za, to, prireditev. .
Ob 9. uri
■
■
a
■
Oh 9.45 Ob 10. uri
Od 12. ure
Od 14.30
V devetih letih šestkrat večja vrednost proizvodn j e
Prvi pomembnejši dogodek nove tovarne sega v 16. februar 1960, ko je bil izdelan prvi avtomobilski zaganjalnik SN 1, z močjo 2,5 KM. To je bila prva delovna zmaga in prvi znak, da je bilo delo pravilno zastavljeno in tako zagotovljen uspešen nadaljnji razvoj in napredek te delovne organizacije. Seveda bi ne imelo smisla naštevati vseh tistih nadaljnjih datumov, ko so se porajali tudi prvi ostali izdelki tega proizvodnega- programa, oz. ko so stekli tekoči ‘trakovi Za’ njihovo' serijsko -proizvodnje) Tudi brez težav ni bilo,1 -saj J je bil delovni kolektiv brez pravih izkušenj, zahtevana pa je bila že od začetka kar najboljša kakovost njihovih izdelkov. Vendar pa prizadevanja mladih strokovnjakov, tako v razvoju, kakor tudi v proizvodnji niso bila zaman in tako so tudi najtežje probleme novih izdelkov kar se da hitro odstranili in dosegali zahtevano kakovost.
Medtem ko je v prvem letu obstoja in delovanja tovarne znašala vrednost 1 milijon 800 tisoč N din, se je v teh
:-k-k-k-k-k-k-k-kk-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-k-K-k-k-K-k-k+-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k*-k+-k-k-K-k-k-k-k-k-k4<+-k-K-k-k-k-k+-k-K-k-k+:-t<-k-it-)t+:-*c-k-*t-k-k-k-k-k-K-k-k-><-k-k-t<4<-k-»i-k-k-itk-k-l<il
ŽIVEL 4.- JULIJ - DAN BORCA IN DAN ISKRE

VSI NA PROSLAVO NA LOKVAH!
Joviči, prav tako pa obstoječo trgovsko-mrežo ž nadomestnimi deli.
H Pri svoji proizvodnji pa se 'tovarna avtoelektričnih izdel-jov vedno bolj navezuje tudi na inozemske kooperante tako *na zahodu, kot tudi na vzhodu,'saj le tako lahko v Vseh pogledih drži korak s . potrebami sodobne avtomobilske in motorne industrije doma in v tujini.
Letos" so v tovarni, izdelali tudi prve alternatorje, s katerimi so še izpopolnili širok asortiment svojih izdelkov in s katerimi si bodo zagotovili nadaljnje proizvodne zmogljivosti.
'Proizvodnja avtoelektričnih izdelkov bi po svoji zasnovi morala biti velikoserijska,.ker bi kot taka lahko- zagotovila tudi ugoden plasmaii v izvozu, vendar doslej? teče proiz-vodni a le srednje velikih in manjših serij, kar je še zlasti ob začetku gospodarske reforme povzročilo nekatere težave, hkrati pa tudi navedlo vodstvo ’tovarne na nove. zamisli in pobude, ha osnovi ■ katerih naj bi premagali trenutne težave ¡n probleme. Vsestranska 'prizadevanja, so-Obrodila zaželene uspehe in tako tovarna • avtoelektričnih izdelkov kljub vsem okolišči-? nam uspešno posluje in v.
' okviru danih možnosti poskuša v prihodnje storiti vse za raz širitev svoje proizvodnje
Posebno skrb posvečajo izbiri strokovn j akov
Določenim težavam, ki jih je at ■■dosedanjem' -poslovanju tovarne avtoelektričnih izdelkov, zlasti povzročalo' vprašanje pomanjkanja strokovnega kadra, iz leta v leto, posebej pa še v zadnjem času posvečajo veliko pozornost. Vsa ta prizadevanja so tovarni nujno potrebna, ker je tudi to eden izmed bistvenih elementov za povečevanje obsega proizvodnje, katerega, terjata avtomobilska in rhotornd industrija. Nova sistematizacija delovnih mest omogoča nemoten priliv . visoko strokovnih delavcev, z -ustrezno izobrazbo in, delovnimi, izkušnjami. Tudi štipen-| diranju bodočih strokovnih delavcev gre precejšnja skrb, vendar so tu sredstva 'žal . omejena, "saj bi za predviden obseg tovarne, v prihodnjih letih potrebovali še več bodočih strokovnihsodelavcev.;
V devetih letih svojega ob-' stoja je delovni..kolektiv , to-■ varne avtoelektričnih i.zcjei-: kov že neštetokrat dokazal; 'svojo- zrelost, uspešnost in, prizadevnost. Želimo mil, da bi; še v naprej njegova pot -šla tako vztrajno navzgor, k Se'večjim ciljem? in novim de-• lovnim uspehom.
-J. Č.- .

Cena za p.qrCjio.martižahskega, golaža iti za steklenico vina znaša 10!— N dinarjev. Ali bmta Strošek /a nde-i ležence plačala organizacija ali pa posamezniki; Spada v pristojnost posamezne organizacije. Denar je treba nakazati na žiro račun: 520-679-1336, ki nosi naslov PRAZNIK ZP ISKRA — Lokve. Hkrati je treba sporočiti število udeležencev Zaradi pravočasne dostave količine blokov.
Pripominjamo, da bodo ria Lokvah razen golaža na vpljo vsem udeležencem tudi druge poslastice in brezalkoholne pijače po zmernih cenah.
Da bi organizacije omogočile svojemu članstvu čim večjo udeležbo na Lokvah, pripravljalni odbor predlaga pravočasno zagotovitev avtobusov. V slučaju, da l.e-teh ne bo dovolj na razpolago, se je treba do Nove Gorice posluž.iti vlakov, od tu dalje pa bodo vozili novogoriški avtobusi proti Lokvam- Seveda-mora biti o tem priprav-: ljalni odbor pravočasno obveščen.'
- Parkirni prostor za avtobuse in osebne avtomobile na Lokvah je zagotovljen V neposredni bližini prireditvenega prdstora. Ves promet bodo urejali reditelji oziroma prometniki, katerim' se bo treba brezpogojno podrejali.
tj,- Na tem slavju bi bilo prav, da so v čimvečjem številu zastopani borci v partizanskih uniformah in z odlikovanji. Prav tako šo zaželene narodne noše, da bi bila ta prireditev čim bolj-pestra.
Kdor bi izmed udeležencev želel taboriti na prostem, lahko vzame šotor s seboj, ker je prostor za taborjenje zagotovljen!
Nekateri udeleženci bodo morda želeli ostati šef drugi ali tretji dan na. Lokvah. V tem primeru je treba pripravljalnemu odboru sporočiti število ljudi, da bo odbor pravočasno rezerviral prenočišča. Naj omenimo še, d« pripravlja turistično podjetje v Novi Gorici 5. in 6. julija 1969 številne izlete.
Pripravljalni odbor v Novi Gorici želi, da vse organizacije v Združenem podjetju ISKRA izvedejo obširno akcijo za obisk te prireditve. To bo mogočna manifestacija delovne skupnosti ZP ISKRA,' ki bo na Lokvab pokazala in dokazala svojo pripadnost in množičnost.
PRIPRAVLJALNI1 ODBOR
LETO	Vrednost proizvodnje v 0 N din	Verižni indeks	Potek proizvodnje 1960 = 1	Gibanje števila zaposl.	Povečevanje zaposlenih 1960 = 1	Proizvodnja na 1 zaposlenega	Dvig storilnosti 1960 — 1
1960	1,800.000	— -	1,0	158	1,0	11.392	§1 _
1961	2,282.897	126,8	1,3	269	1,7	8.486	0,70
1962	2,723.956	119,3	1,5	313	1,9	8.703	0,80
1963	4,742.174	174,1	2,6	499	3,1	9.503	0,80
1964	6,271.225	132,2	3,5	682	4,3	9.195	‘ 0,80
1965	7,356:223	117,3	4,1	725	4,6	10.146	0,90
1966	8,457.920	115	4,7	752	4,7'	11.247	1,00
1967	9,074.566	107,3	. 5	802	5,1	11.307	0,99
1968	11,276.712	424,2	6,3	877	5,5	12.858	1,1
Pomenek o delavnosti sindikata
Slika predstavlja gradnjo nove proizvodne hale, na kateri so začeli delati"v začetku letošnjega marca in so jo do sedanje faze zgradili že do 30. maja, ko je bila slika posneta
lavi novega pravilnika o osebnih dohodkih zaposlenih. Tu se je prav . sindikalna on* ganizacija najbolj zavzela za to, da so bile delavcem V neposredni proizvodnji osnovne grupe povišane za '5 %. Posebno viden pa je delež sindikata pri obširnih pripravah na praznovanje dneva borca in dneva Iskfe"4. julija na Lokvah.	• :i
Sindikalna organizacija nadalje aktivno sodeluje I pri reševanju vseh ekonomskih in proizvodnih vprašanjih tovarne, , pri organizaciji, in izvajanju higiensko-tehnične-ga varstva pri delu, pri vprašanju zaposlovanja invalidnih oseb, pri premeščanju delavcev na ustreznejša de. loVna mesta — skratka sindikat je tu prevzel tisto vlogo, ki, bi, jo moral . hiteti povsod in ni le, organizacij a, ki bi zgolj skrbela za ozimnico in morda še za prirejanje sindikalnih izletov in zabav.	.
Z enakimi uspehi pa se sindikalna organizacija tovarne »Avtoizdelki« lahko po-(Dalje na 6. strani)
Predsednik sindikalne organizacijetovarne avtoelektrič-nih izdelkov, Humbert Slej; ko, sicer vodja, serijske prev izvpdnje, je rad privolil v kratek pomenek o teni, kaj in kako deluje sindikalna organizacija v tovarni.1 Iz njegovih izdajanj je že na prvi pogled razvidno, da je : ta sindikalna organizacija dokaj aktivna na mnogih, za tovarno in delovnega človeka pomembnih področjih, prav tako pa tudi na pod. ročju rekreacije in športa ter na pomoči socialno šibkejšim članom delovne skupnosti.
Zlasti aktivno sindikalna organizacija prek svojega odbora in izvršnega odbora spremlja; vsa dogajanja v tovarni in k njim prispeva .svoja .tehtna; .stališč Njena? tovrstna aktivnost je prav gotovo v veliko oporo samoupravnim organom, kadar gre za odločilne ukrepe in? reševanje pomembnih vprašanj, Razen, tega sindikalna organizacija pri takšnih akcijah prevzema odgovorno nalogo-informira in tolmači
članom kolektiva umestnost posameznih ukrepe/!' in odločitev, pri čemer je vsakdo v tovarni že naprej natarično seznanjen o čem bodo razpravljali in sklepali samoupravni orsani ih kakšne posledice boao za kolektiv imele predvidene odločitve.
SLEJKO HUMBERT predsednik sindikata tovarne
V poslednjem obdobju je bila najbolj vidna vloga, sindikalne organizacije pri izde-
Jubilej mladine...
(Nadaljevanje s 3. strani) . vanje samoupravne socialistične družbe. Torej pri proslavljanju ne gre le za oživljanje spominov na revolucionarno preteklost, ampak predvsem za mobilizacijo sil pri uresničevanju programov, v katerih se zrcali naša boljša prihodnost.
Izhodišče praznovanja bo petdeset let enotnega revolucionarnega delavskega gibanja, v katerem je bil SKOJ organizator napredne, mladine. Obletnico bomo praznovali skozi vse leto 1969.
. Če hočemo .povečati vlogo neposrednih proizvajalcev, zlasti, mladine vgirL.vseh gospodarskih in družbenih odločitvah, bo v prihodnje potrebno posvečati vse več pozornosti izobrazbi, tako družbeno - politični, kot strokovni. Kaže se vse večji razkorak med hitro modernizacijo proizvodnje in med izobrazbo zaposlenih. Mladina bi glede' na številno udeležbo med zaposlenimi, morala predstavljati zelo pomemben čini tel j upravljanja v proizvodnji. Velik delež nekvalificirane mladine, neustrezna zasedba delovnih mest in premajhna
vključenost v samoupravno aktivnost, onemogočajo uveljavljanje mladine v proizvodnji in samoupravljanju.
Delo mladinskih organizacij v ZP je odraz omenjenega stanja. Prizadevanja mladih v posameznih .tovarnah so zelo različna. Tovarniške konference se nekje bolj, nekje manj-naslanjajo na občinske organizacije ZM ha svojem področju, prav tako pa žalimo, da bi bila koordinacijska konferenca ZMS ZP, kot posvetovalni in koordinacijski organ, močan čihitelj pri izdvajanju skupnih akcij mladine v našem podjetju.
. lina .večjih akcij,: ki je ne-, posredno pred nami; je'udeležba na zvezni mladinski de-IcVvni .akciji SAVA 69 v Zagrebu, kjer mladina že več let' zaporedoma gradi savski nasip za obrambo pred poplavo. Predvidoma bomo na tej akciji sodelovali s 30 mladinci,
Vabim vso mladino, da po svojih najboljših močeh še nadalje doprinaša k izpolnjen vanju vseh nalog Združenega podjetja Iskra.
FRANC LAVRIČ predsednik mladine ZP Iskra
IBBflBBBBBBflBBBBBflHBEBBBB-flflBBBflBBBHBSBI&SBSBBEBE&P
■■
Lokve čakafo
¡gnu
Ob obisku v tovarni avtoelektričnih izdelkov me je bb pot zanesla tudi na Lokve, kjer bomo čez nekaj dni ■■ praznovali dan borca in dan Iskre. Pogledal sem tudi . ib tja, potem, ko sem se prepričal, da organizatorji letoš-nje proslave hite še z zadnjimi pripravami tega	velikega	£■
praznika. »Na licu« mesta sem se prepričal,	da .tudi	Si
gostinci, ki bodo 4. julija imeli na ramenih	največje	j|j|
breme — nasititi in napojiti toliko in toliko	želodcev	bb
in suhih grl, ne stoje križem rok.
Po lepi asfaltni cesti skozi Solkan se pravzaprav	Ha
kar mimo grede vzpneš nad tisoč metrov visoko na	S|j
Lokve, prijeten kraj, znan iz naše novejše zgodovine.	gg
Dobra markacija na križiščih ti ne dovoli, da bi zgrešil	||j
cilj. In ko se znajdeš na cilju, ti ni žal porabljenih de-	gg
cilitrov bencina, saj se prigrizeš v nov, prijeten, gorski	oh
svet, kjer je čudovitega zraka na pretek, na pretek	[|g
pa tudi poti in steza, ki te že v nekaj kratkih minutah	H a
privedejo v objem dehtečih gozdov.	j|j!
Avtomobilistom, namenjenim na proslavo na Lokvah bodi povedano, da imajo v Lokvah tudi bencinsko gg črpalko, organizatorji pa bodo poskrbeli tudi za to, da gjg bo izletnikom pri roki pomoč mehanika, če bo potrebna. j§|j Za telesni blagor bodo poskrbeli prijazni gostinci iz bb hotela Poldanovec. Le-ti bodo za proslavo opremili šest Stojnic, razen tega pa bodo »pomoči potrebnim« po- bb stregli po zmernih cenah tudi v vseh prostorih- hotela in	J J
bližnje restavracije tako, da najbrž ne bo posebna te- as žava ustreči krulečemu želodcu ali si pogasiti žejo.
Tudi za »srbopetne« so se pobrigali. Že na predvečer gi proslave se bodo najbolj živalmi lahko ogrevali na ple- g® sišču pred hotelom Poldanovec, na dan proslave pa bo gg »obratovalo« še drugo plesišče ob restavraciji, na obeh bb plesiščih pa bodo marljivi godci poskrbeli za uspešno jjfjj obrabo podplatov.	bi H
Uradni del proslave bo na izredno prijetnem pro- §jj| štoru, z odrom ob dnu globeli, nad katero se bodo ude- bb leženci proslave po položni rebri lahko razmestili kot j||| v sodobnem avditoriju.	bb
Lokve so tako malone že nared. Povsod bo ozvo-	j|®
čenje, zagotovljeni so zadostni parkirni prostori za oseb-	bs
ne avtomobile in avtobuse, prav tako pa bo poskrbljen |j® prevoz za vse tiste, ki bodo na proslavo prispeli z hh vlakom.	gg
Glede na to, da ležijo Lokve nad tisoč metrov visoko gg še opozorilo zlasti .tistim, ki jih rado .zebe. Tempera- BS -turna razlika med dolino in Lokvami, je dobrih -deset stopinj, zato ne bo odveč, če ši udeleženci prinesejo s ■■ seboj pulover ali jopico; pa čeprav bo (takp sp organi- !5 zatofji vsaj planirali)	sicer	dovoij toplo.	bb
Lokve so torej pripravljene.in.čakajo. Prijazno bodo ■■ sprejele udeležence letošnje proslave dneva borca in ■■ dneva Iskre	in	vsakomur	nudile	dovolj lepega, pri- ®j|
jetnega.	BB
J	: ||y 1
s	m
Tak je vstop v našo šempetrsko tovarno avtoelektričnih izdelKov
Pomen standardizacije v industrijskih podjetjih
Že v prvih začetkih porajajoče se industrije so spoznali, da vsaka tovarna ne more povsem avtarktično izdelovati vseh polizdelkov in sestavnih delov, ki so za proizvodnjo nekega izdelka potrebni, čim se je pa pojavila prva kooperacija, sta se obe prizadeti strani že mora® dogovoriti za .tehnične. pogoje, katerim naj dobavljeni predmet ustreza, da bo sposoben za vgradnjo v konč- ■ ni izdelek. Taki .tehnični pogoji, kot rezultat dogovora med dobavitelji in uporabni-, ki, so že imeli značaj nekega standarda, ki je bil potem, ko je bil obojestransko sprejet, obvezen za obe strani.
Pri nadaljnjem razvoju kooperacij v proizvodnji pa pri posameznih dobavah nista bila udeležena le dva. partnerja,:; ampak se je njih število večalo na tri ali več. Tako so nastajali pismeni dogovori,-ki so imeli vse širšo in širšo veljavnost, zlasti za polizdelke materiala (palice in profili kovinskih in nekovinskih gradiv) in za splošno uporab-
ne'sestavne dele (vijaki, matice, ležaji, itd.).
Že pred več kot 50 leti so industrijsko razvite države uvidele vsesplošni pomen takih medsebojnih dogovorov o tehničnih pogojih in so prevzele pobudo za sestavo standardov v državnem merilu. Zlasti so k temu pripomogle zahteve vojskovanja v času I.,,svetovne vojne, ko so bile vojskujoče se stranke prisiljene poenotiti v čim večji meri dele orožja in munied-jo. Tudi v naslednjem mirnem obdobju misel na državno standardizacijo ni zamrla, nasprotno, v vseh industrij-• skih državah so nastale močne organizacije vsedržavnega pomena, ki pa so združevale strokovnjake raznih področij na prostovoljni osnovi v svojih strokovnih komisijah.
Jugoslavija pred vojno iii imela ustanove, ki bi se ukvarjala s standardizacijo. Zavod za standardizacijo je bil .v svoji prvi organizacijski obliki ustanovljen šele nekaj let po končani vojni. V svojem skoraj 20. letnem razvoju
Pomenek o defavnoMI sindikata
(nadalj. s 5, str.)
hvali tudi na področju športne dejavnosti. Le-ta je v tovarni iz leta v leto obsež-nejša, prav tako pa še novogoriški športniki z raznih tekmovanj vedno- pogosteje vračajo kot zmagovalci v .številnih discipliiiah. Njihova udeležba na vsakoletnih športnih igrah Iskre je' uspešna, a z ugodnimi «rezultati sode-;; lujejo v raznih sindikalnih tekmovanjih na svojem območju.
Vse jtorej kaže, da zna šin-likalno Vodstvo v "tovarni iravilno delovati na vseh
področjih, prav tako pa koristno obrniti tudi vsa razpoložljiva sredstva, da bi bil njihov učinek kar najboljši. Tudi tekočemu reševanju prošenj in pritožb članov .delovnega kolektiva posveča izvršni odbor sindikalne organizacije vso potrebno pozornost, zaradi česar imajo delavci, vše zaupanje v sindikat in v njegovem okviru tudi aktivno sodelujejo. Skratka — to pot je bilo govora o -sindikalni organizaciji, ki j e vsestransko aktivna, ki ve, kakšne so njene naloge in, ki le-te tudi vselej In uspeš1 no' izvaja,	-C-
je tudi jugoslovanska stal dardizacija dosegla pomera ne uspehe in se delno vldjl čala tudi že v delo ustrezni mednarodnih organizacij. |
Mednarodne organizacij sestavljajo in izdajajo rad priporočila, katere pht|j upoštevajo vse države, cip ce (in tudi neclamiče) ’v s| jih nacionalnih . standarjjl Tako je tudi naš Zavod | standardizacijo izdal že vej ko' število jugoslovanši standardov, ki so pravira v soglasju z mednarodni! priporočili, kjer' le-ta dbš| jajo.
Sodelovanje v strokovni komisijah in tehničnih. odM rih JEK, ISO, t-iiE J drugih organizacij je zelo g membna dejavnost naših naj vidnejših strokovnjakov-
In 'kakšen je potem spl« še pomen in «ali je sploh | potrebna interna • standard! zacija v. podjetjih, ko ugota ljamo, da delo v okviru M še kar zadovoljivo riapiedjj je?
Kako potrebna je stanc» dizacija v vsakem urejena podjetju, bomo videli iz a slednjih nalog, ki naj id opravlja:
1.	Standardizacija splošna dokumentov
2.	Standardizacija vse&jjj in .oblike .tehnične dokuHjt) tacije
3.	Standardizacija si?!! mov označevanja
4.	Standardizacija .posMj nja s tehnično dokument jo
5.	Ožji izbor gradiv;1! državnih standardov '
6.	Ožji ■ izbor standardij ranih delov
7.	Tipizacija nestandai;.^| ranih delov
«8i .Standardizacija: tehSQ| Skih postopkov
-• 9. Standardizacija oroflj i& proizvodnjo
(Dalje na 7. strani)
Pomen standardizacije v industrijskih podjetjih
(Nadaljevanje s 6. strani)
10.	Standardizacija v zvezi ¡ elektronsko obdelavo podatkov.
Standardizaciji mora v pattjetju skrbeti za predpisovanje enotne Oblike vseh vrst dokumentov od znaka podjetja, preko oblike vseh komercialnih dopisov do številnih dokumentov, ki vsi Skupaj sestavljajo proizvod-|o-tehnično: dokumentacijo;
| Tehnična dokumentacija gora biti sestavljena kratko-b jasno, zato je. nujno, da so; ¡vsi nastopajoči pojmi, gradiva in predmeti enoumno definirani. V tehničnih doku-jnentih navadno ni- dovolj [prostora, da bi pisali, cele be-lede ali celó stavke ampak morajo biti določene sistematične kratke označbe za vse pogosto nastopajoče pojme, tako nastanejo označevalni sistemi,: katerih pomen se poveča še zlasti z uvedbo- elektronske obdelave podatkov. Njej se mora namreč v izdatni meri prilagotiti celotna tehnična dokumentacija in tudi vsa organizacija v podjetju.
[Naslednja skupina nalog interne standardizacije je pa skrb za racionalizacijo' in s: tem za pocenitev proizvodnje: z omejevanjem asortimana uporabljenih gradiv, kakor, ludi z ožjim izborom kupi j e-pih ali doma izdelanih standardnih delov. Pri tem se tnoramo zavedati, da doseže-po mnogo večji prihranek na režijskih stroških naročanja [dobave skladiščenj a, planiranja in evidence ob poenotenju asortimana standardnih delov na višje zahteve, kot Pa z uvedbo dodatnega para» lelnfega asortimana’ podobnih delov-za nižje zahteve (npr. [enak asortiman vijakov v v dveh ali več kvalitetah površinske zaščite).
L Nadaljni korak pocenitve jjzdelkov je čim pogostejša (uporaba ponavljajočih se de-Bov in sklopov, ki sicer niso [standardizirani, se pa ponav-
jajo v skupini podobnih izdelkov. Iz takih ponavljajočih še delov se lahko razvijejo tipizirani dela, ki jih v končni fazi morda izključimo celo< v interne standarde, čeprav niso zajeti v državnih standardih. Predmet tipizacije so lahko predvsem tisti ponavljajoči se deli, ki zahtevajo draga specialna orodja za njihovo obdelavo in prav- zato pomeni Večkratna uporaba takih delov velik prihranek, pa čeprav prilagoditev nove konstrukcije obstoječim delom največkrat ni lahka naloga.
Predmet interne standardizaciji so poleg gradiv in de-, lov tudi ponavljajoči' še tehnološki postopki, zlasti,, še. postopki za ant ¡korozijsko zaščito. Prav standardizacija galvanskih postopkov omogoča smotrno- izkoriščanje gal-vanizerskih avtomatov, ki garantirajo tudi enakomerno kvaliteto.
Podobno lahko dosegamo ugodne uspehe pri zniževanju stroškov tudi s, pomočjo standardizacije orodja, ki nam, omogoča manjši asortiman in zato večjo izkoriščenost ter manjšo vezavo obratovalnih sredstev za orodja na skladišču; Tudi od rezov al-na orodja (stance) je možno poceniti s tem, da posamezne ponavljajoče se dele standardiziramo in jih izdelujemo v večjih serijah na zalogo, po individualnih potrebah se pa posamezna taka orodja le še dokončujejo. Tako dosežemo poleg pocenitve še znatno krajši čas izdelave rezilnih; prodij in- 3' tem, tudi krajši rok za uvajanje novega izdelka.
Omenjena je že bila pomembnost standardizacije pri uvajanju elektronske obdelave podatkov,, zlasti s. predpisovanjem oblike tehnične dokumentacije in sistemov kratkih označb.. Tako na eni strani uvedba računalnika nalaga obilico dodatnega dela standardizaciji, . po drugi
Proizvodnja ZP v maju 1969
roVARNA	Plan	Izpolnitev	%
| elektromehanika	23.718	24.070	101,5
[elementi	11.878	10.969	92,3
avtomatika	5.142	7.097	138,0
[SPREJEMNIKI	3.555	3.667	103,2
aparati	7.091	6.098	86,0
avtoizdelki	9.917	12.377	124,8
[elektromotorji	2.665	3.738	140,3
Naprave	4.318	1.162	26,9
[elektronika	2.598	1.336	51,4
kondenzatorji	3.358	4.233	126,1
[INSTRUMENTI	1.964	2.610	132,9
i polprevodniki	3.096	2.951	95,3
| USMERNIKI	1.015	1.215	119,7
RIZ	23.183	16.425	70,9
1 ORODJARNA	399	183	45,9
(Mikron	1325	953	71;9
[SKUPAJ TOVARNE	105.222	99.083	94,2
IZZA	4.000	4.931	123,3
PSO	1.503	1.438	109,0
! BASE	200	—	—
I SKUPAJ PODJETJE	110.925	105.652	95,3
strani pa; upravičeno lahko pričakujemo od tega tudi izdatno pomoč pri tipizaciji in standardizaciji Splošnih delov. S pomočjo posebnega klasifikacijskega sistema oštevilčenja nam računalnik izbere številke vseh podobnih sestavnih delov, ki jih potem lahko sistematično ' uredimo in vključimo med tipizirane dele.
To so na splošno najvažnejše naloge interne standardizacije v vsakem idustrijskem podjetju elektrotehnične ali strojne stroke; v eni prihodnjih številk si bomo pa pogledali, kakšne so trenutne najaktualnejše, naloge standardizacije v Združenem podjetju ISKRA ih kakšna bi bila najprimernejša organizacijska oblika te važne dejavnostih;, H
Franc ¿pilar, dipl. ing.
Petmesečna	proizvodnja		ZP
TOVARNA	Plan	Izpolnitev	%
ELEKTROMEHANIKA	115.218	114.150	99,1
ELEMENTI	52.745	54.792	103,9
AVTOMATIKA	29.718	32.911	110,7
SPREJEMNIKI	18.375	16.355	88,1
APARATI	30.194	26.974	89,3
AVTOELEKTRIKA	56.976	59.705	104,8
ELEKTROMOTORJI	13.427	15.515	115,6
NAPRAVE	16.883	9.275	54,9
ELEKTRONIKA	11.109	7.426	66,8
KONDENZATORJI	16.776	18.180	108,4
INSTRUMENTI	9.979	11.779	118,0
POLPREVODNIKI	11.254	10.602	94,2:
USMERNIKI	4:253	4.447	104,6
RIZ	109.576	88.786	81,0
ORODJARNA	1.517	1.064	70,1
MIKRON	6.624	4.596	69,4
SKUPAJ TOVARNE	504:824	476.557	94,4
ZZA	18,000	20.396	108,5
PSO	6.393	6.354	99,4
BAŽ	1.000	562	56,2
SKUPAJ PODJETJE	531.017	503.869	94,9
Dvodnevni seminar na Bledu
Minuli teden, v četrtek in petek, je- bil v našem počitniškem do-mu na Bledu seminar za samoupravi j alce — člame upravnega odbora ZP in povabljene goste iz našega podjetja.
Kot vsako leto, je tudi letos organiziral seminar sindikat ZP z namenom, da se naši samoupravljal«, posebej člani UO ZP, hitro. in vsaj, kar se da temeljito seznanijo s perečo- problematiko poslovanja naše ISKRE, kar naj bi jim bilo v izdatno pomoč pii obravriav-i na sejah samoupravnih. Organov.
Dnevni red: je bil zelo pester in je zajel vse najvažnejše dejavnike našega poslovanja tako znotraj kot tudi zunaj našega podjetja.
Tako je podal splošno oceno o poslovanju podjetja generalni direktor Vladimir Logar. Finančno, poročilo iz prvega trimesečja in: splošno problematiko tega področja je prikazal finančni direktor ZP Alojz Vidmar. Vse' o ZAVODU so slišali prisotni o.d direktorja ZZA dipl. inž. Jožeta Prezlja. Podobno je nar x niza! dejstva s. komercialnega -poslovanja direktor PSO Metod Rotar, O orgamizacij-skih im’ kadrovskih problemih je poročal mag. Janko Kralj, specializacije in program podjetja pa je obravnaval dipl, inž; Franc; Vršnak. In končno: o položaju: ZP s pravniškega gledišča je1 poročal še sekretar ZP Pavel-Gamtar.
Po vsakem predavanju ja sledila debata, tako da so
. prisotni dobili res izčrpen; pregled o tekoči problematiki pa tudi o perspektivah v prihodnje.
Na splošno je seminar . uspel, zlasti, ker so bili vsi razgovori, odkriti, brez običajnih fraz in. kar se. da konkretni:. Pri tem so diskutanti osvetlili posamezne probleme iz vseh zornih kotov in dobili mnogo- jasnejšo sliko, kot pa jo je moč dobiti na posameznih sejah samoupravnih organov, kjer je obsežen dnevni red in omejen čas, za , obravnavo.
Sindikat ZP bi. storil prav, če bi, še- na drugih- nivojih samoupravljaj a- priredil takšne. seminarje s podobno aktualno problematiko.
Marjah Kralj
BB
BB
■B
Udeleženci In predavatelji na seniinalju Za nove člane samoupravnih organov na Bledu
Pred kratkim je odšel v zasluženi pokoj tov. Jože Markič, zaposlen v livarni kranjske tovarne. Sodelavci so mu ob slovesu poklonili darilo in ihu zaželeli še mnogo zdravja in zadovoljstva. Slovo je bilo želo prisrčno in prav gotovo še bo naš upokojenec še dolgo spominjal na svoje sodelavce. Ob odhodu se je imenovani iskreno zahvalil za 'darilo in dobre' želje ter jim zaželel čimveč uspehov pri njihovem delu ter innogo osebnega 'zadovoljstva.
»Elektromehanika«
Obvestilo
Počitniške skupnosti
Kot smo. že. poročali, Počitniška skupnost v času med 3. in 7. julijem spet prireja avtobusni izlet v ČSSR. Predviden je izlet ž dvema avtobusoma s tem, da je v drugem avtobusu še nekaj prostih mest. Počitniška skupnost za izpopolnitev drugega avtobusa sprejema prijave še do 30. junija.
Odhod avtobusov iz Ljubljane, s parkirnega prosto-, ra ob Miklošičevi ulici 3. julija ob 16., iz Kranja ob 16.30 izpred menze »Elektromehanike«.
Cena prevoza in oskrbe za osebo znaša 320 N din. Pohitite s prijavami!
... -	' Uprava Počitniške skupnosti
Špominska slika učencev 3. letnika Iskrine poklicne šole v . Kranju. — Od 83 učencev je letos uspešno zaključilo šolanje 56, drugi pa se bodo morali med počitnicami pripraviti na popravne izpite, če pogledamo razliko med uspešnimi in neuspešnimi, tedaj nam dejstvo, da ima kar 27 učencev popravne izpite — pove, da je bila skoraj tretjina učencev premalo pripravljena na zaključek izobraževanja v poklicu. Statistika kaže, da so se premalo pripravili na poklicno tehnologijo in na slovenščino. Vse to daje slutiti, da so se nekateri preveč zanašali na oceno pri zaključku 3. letnika, manj pa na zaključni izpit, ki zahteva ponovitev snovi iz vseh treh. razredov.
Vsem .tistim, ki so uspešno končali študij na poklicni šoli sta iskreno čestitala k uspehu direktor ŠC inž. Gabrijel Perko in predstojnik poklicne šole tov. Tone Tišler in jim zaželela y življenju čim več uspehov in osebnega zadovoljstva, Jože Bogataj pa je dobil še knjižno darilo, kot spomin na odličen uspeh na poklicni šoli.
»Instrumenti« Otoče
TEKMOVANJE V KEGLJANJU — POŽIVITEV ŠPORTNE DEJAVNOSTI
- Sindikat naše tovarne je za poživitev športne dejavnosti v poletnih mesecih organiziral tekmovanje članov kolektiva v kegljanju. Tekmovanje, je bilo izvedeno na avtomatskem kegljišču na Bledli v sredo, 18. junija popoldne. Tekmovali so moški (50 lučajev mešano) in ženske (40 lučajev mešano), čeprav za to zvrst športne rekreacije dosedaj ni bilo kakšnega posebnega interesa, je bilo za to tekmovanje kar precej zanimanja, kar kaže že število prijavljenih tekmovalcev (17 moških in 7 žensk), pa tudi navijačev in gledalcev ni manjkalo.
In še rezultati najboljših: MOŠKI: 1. Intihar Tone, 2. Pirnat Stane, 3- Čampa Žarko, 4. Udir Janez, 5. Konc Franci.
ŽENSKE: 1. Rožič Janja, 2. Majstofovič Danica, 3. Lam-bergar Majda. Udir Janez
ZAHVALA
Ob bridki izgubi drage mame
IVANE VIDMAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v orodj.ariii tovarne S »Elektromehanika« _ Kranj za izraze sožalja, lin;, podarjeni venec. -
Sin Bernard z družimo
ZAHVALA
Ob bridki in prerani izgubi dragega očeta
JANEZA STOPARJA se iskreno zahvaljujem, vsem sodelavcem v oddelku duro-plasti — produkcija; »Elektromehanika« Kranj za .izraze : sožalja, in denarno polnoč. .
Francka Tomažič'",
Pokal 'zaS SO »Iskra«
Šest let je minilo od Du- i Jetove smrti; Dušama Ložarja ! so tako klicali .njegovi sodelavci in tisti, ki so ga poznali kot odličnega ■ strelca SD I »Iskra«. Da, njegovi športni I tovariši se ga še vedno radi !
■	spominjajo. Pa, saj njegove- j ga navdušenja- za strel j atije enostavno ni moč pozabiti, Kako se je včasih jezil na za- L četniške napake, s katerimi | bi si kdo, med naimi lahko pokvaml boljše uvrstitve ali
. celo zapravil ekipno zmago;, j i. »Do smrti ti -ne .odpustim:« se je bil: nekoč hudoval ha- -' me, ko sep prvič tekmoval-ir i hitrem streljanju ■ z vojaško j puško, pa sem, neroda, tako I
■	čudno potisnil naboje vanjo, | da je nisem mogel več zapre- j ti'. Za lep pokal smo se ta- I krat »obrisali« , pod. nosom.
. Kaj. taikega .se, mi pozneje ni več primerilo in svetleča še j trofeja, je šele četrto leto. po njegovem nenadnem slovesu | končno ostala v vitrini med !
. tistimi nagradam:, za katere I §e je boril tudi Dule,
V prejšnjem tednu so. strelci »Elektromehanike« s tek-, moranjem spet počastili njegov spomin. Povabili so pri; kranjskih strelskih družin in v. kanjonu Kckre pripravili: streljanje z... (. malokalibrsko puško.
Že šesto leto zapored so se na strelišču zbrali: vsi: najboljši; tekmovalci,- Pokal z napisom
»Lozarjev memorial« pa ni menjal lastnika.	leios ;
REZULTATI (1200 možnih krogov):	
Strelska družina ,	krogi
1. SD »Iskra«	.950,
2. S D »Stanc Kovačič«	t 902
3. SD »Sava«	801
4. SD »Slavec: Ivo-Jokl«	741
5. SD »Franc Mrak«	736.
6. SD »Tone Nadižar«	.729
. Mladi tekmovalci omenjene družaiie pa so si malo pred. tem srečam jeni. priborili pp-'membno zmago, v: Predosljah. Tja jih je povabila tamkajšnja strelska ‘družina. Mladinci Rozmain, BOjanič, B. Lozar in E. I Lozar so ..skupaj z mla-. din.ko Jenkovo premagali gostitelje in še tri povabljene ekipe. Rezultati' so bili naslednji: .
1, »Iskra« 766; krogov (od 1000 možnih); 2, »Tone Naj . dižar« -752'; 3. »F. | Mrak« I;. 699; 4. »F. Mrak« II. 679; 5. »J. Mlakar« 613. B. M. 1
ISKRA — glasilo delovni ga kolektiva Iskra, industrije za elek tromehani ko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko—Urejuje ur.ednii ški odbor — Glavni urednik:
Na tehniški šoli, ki spada v sklop Iskrinega šolskega centra (ŠC) je letos uspešno zaključilo študij 46 dijakov (od 54), ostalih osem pa čakajo popravni izpiti. Direktor ŠC inž. Gab rijel Perko, ki je hkrati tudi predstojnik imenovane šole, - je v kratkem razgovoru dejal, da ta številka oz. razmerje predstavlja poprečje podobnih šol v Sloveniji. Statistika zaključnih ocen. kaže naslednjo sliko: 6 odličnih, 5 prav dobrih, 26 dobrih, 9 zadostnih in 8 s popravnimi izpiti. Odličen uspeh so dosegli: Janez Grohar, Anton Kadivec, Bogdan Kolenc (vsi strojni oddelek) ter Jože Jelenc, Branko Šinuc in Jože Pogačnik iz oddelka za elektrotehniko.
Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj