Poštnina plačana v gotovini. Šf. 31 LJUBLJANA, petek, 19. avgusta 1927. Leto II. Posamezna številka 1-50 Din.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci in kmetje vseh dežel, združite se!
Čas delavsko-kmečkega bloka prihaja. Razočarane kmecAe mase morajo najti svojega zaveznika v delavstvu in v razrednem boju. Edino pot delavsko-kmečkega republikanskega bloka vodi k rešitvi*
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana, Moste. Odgovorni urednik Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Križevniška ul. 12. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarne odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Nasilja Koroščevega prijateljskega pakta*.
OROŽNIK OBSTRELIL BOHINJSKEGA KMETA.
Bohinj, 12. Vlil. 1927.
Nova nasilstva v Bohinju: V Bohinju se je pričel pravi balkanski teror. Najbolj stroge naredbe pa so na cesti, katero vzdržujemo mi z davki. Vozniki nimajo nobene pravice več, pri največji pozornosti zapadejo strogi kazni. Dne 5. avgusta pa se je zgodilo nekaj takega, kar nam kaže, da nismo več življenja varni na cesti. Orožniki so pričeli streljati po nas. Nedeljsko »Jutro« je o dogodku, ki se je zgodil 5. avgusta zvečer, že poročalo. Povemo vam, da v »Jutrovem« poročilu ni bilo drugo resnica kakor to: Orožnik streljal biciklista. V resnici pa je stvar taka: Naš sodrug Franc Malej, posestnik iz Laškega Rovta, se je dotičnega dne peljal zvečer od doma s kolesom na Boli. Bistrico. Vračal se je okoli 9. ure zvečer. Kakih štiri sto metrov pred Boh. Bistrico je šel orožnik v .smeri moti jezeru, kamor je vozil tudi naš sodrug. Orožnik ga je opazil, ko je bil še kakih 30 metrov za njim. Sodrug Malej je vozil prav počasi in orožnik ga ni prav nič ustavljal,’ ko je vozil mimo njega. Ko pa je bil malo pred njim, je orožnik kar vstrelil in ga zadel v levo ramo. Sodrug Malej je imel še toliko moči, da se je peljal pod prvi klanec. (Če bi bil stopil po strelu s kolesa, bi bil orožnik gotovo še streljal na njega.) Peš je s težavo prišel do Pristavčeve gostilne, kjer ,so mu rano izpirali in ga spravili na dom. Po Polnoči je prišel zdravnik in ga je obvezal. Konštatiral je, da če bi šla krogla za 1 centi-nieter bolj desno, bi mu pretrgala glavno žilo hi bi bila rana smrtna. Orožniki izjavljajo, da morajo strogo postopati, ker je neka visoka oseba tukaj. Torej imajo orožniki nalogo, da morajo vsled tega .mirne Bohinjce Pobijati? Zadnjič, ko smo bili na Bohinjski Bistrici v občinskem domu zaprti, je bil med nami tudi sodrug Malej Franc in njegov brat Ivan. Takrat je orožniški kapetan rjul nad nami: »Ja vas bom napodil v tunel, da vas bo niašina pogazila.« Tisti kapetan je pohvalil tistega orožnika, ko je zvedel, da je ranil s. Maleja, ki je po kapetanovem mnenju komunist. Rekel je: če bi ga bil ubil, bi bil odlikovan. Jasno nam je zdaj, da smo postav^ ljeni izven zakona, vemo da nas res ne' ščiti noben zakon več. Prebivalstvo Bohinja je vsled tega dogodka silno ogorčeno in resno misli, kako bo branilo svoje življenje in svoje Pravice.
Delu čast in oblast!	Jezerski.
SEDANJA VLADA IN »SVOBODNE VOLITVE«.
Sv. Bolfenk, 12. Vlil.
Kapitalistična gospoda se zelo dobro zaveda . velike nevarnosti onega dneva, ko bo »Enotnost« 'u z njo ideja združitve vsega delovnega ljudstva Proti kapitalistični doslej vladajoči gospodi nastopila svojo pot tudi v viničarske koče obsežnih Slovenskih goric. Kajti viničar je proletarec, ki bo z isto odločnostjo kot vsak zavedni industrijski delavec stopil v Tazrednobojne organizacije.
,No in v tern znamenju so seveda tudi pri Sv. Bol-ienku žandarji kot oboroženi čuvarji sedanje vlade, ki si baje ničesar tako ne želi, kot »svobodne volitve«, obiskali nekega naročnika »Enotnosti«, ga popisali od nog do glave, kakor najhujšega razbojnika, češ, da so poslani od politične oblasti. Na vprašanje, zakaj ga hodijo vedno popisovat — bili so namreč že drugič pri njem — so žandarji odgovorili: »Vi 'Ste naročeni na »Enotnost«, ki je prepovedana, posebno še sedaj pred volitvami, to je protidržavni element, če ga bodete še dobivali, vas bomo uapsili!« — Cesa vse žandarji ne vedo: »Enotnost«, ki jo čitajo številni delavci v političnem centru Slovenije, v Ljubljani, naj bo za podeželske obrtnike in viničarje prepovedana.
Mi delavci iz tega sklepamo tako-le: Deveto leto nam reže kruh gospoda, zato nam ga primanjkuje, zato. smo bosi in raztrgani; davki so vedno večji, vsak papir se mora kolkovati, dohodke gospoda torej sprejema; za delavno obubožano ljudstvo denarja ni, pač pa ga je dovolj za kanone, za vojaške šajkače, za policaje in žan-darje. Iz tega sledi, da si moramo delavci sami pomagati: združiti se morata delavec in mali zadolženi posestnik pod gesli, ki jih širi »Enotnost«, da si postavita vlado delovnega ljudstva, ki mora odpraviti sedanjo policijsko-žandarsko vlado. Da je ta pot prava, kaže reakcionarna gospoda, ki pošilja žandarje nad naše naročnike.
Delu čast in oblast!
ŽANDARJI ŠIKANIRAJO NAROČNIKE «ENOTNOSTI«.
Vsak dan sprejema uprava našega lista pritožbe o neznosnem šikaniranju, kateremu so izpostavljeni naročniki pred žandarji. Žandarji so dobili od političnih oblasti nalog, da skrbno pazijo na vse one, ki čitajo »Enotnost« in ta nalog vršijo orožniki ponekod z neutemeljenimi preiskavami, z grožnjami in silijo naročnike, da list odpovejo. Objavljamo izmed mnogih dva pisma:
Razvanje, 14. VIII.
Pri nekem tukajšnjem naročniku »Enotnosti« je žandarmerija izvršila hišno preiskavo in grozila, da bo že videl kaj bo, če bo še prejemal ta list. Na vprašanje zakaj vse to' je orožnik rekel, da tega ne sme povedati.
INTERNACIONALNA INTERVENCIJA ZA S. RADO VUJOVIČA.
V	Belgrad je prispel član Lige proti reakciji na Balkanu dr. Bartušek iz Prage, da se prepriča o stanju s. Vujoviča. Interveniral je pri šefu policije Ačimoviču, da dovoli, da ,bi mogli posetiti sorodniki zaprtega sodruga. Prijavil se je tudi kot zagovornik na bodočem procesu. Ko je prijavil policiji javno predavanje o terorju na Balkanu, ga je policija pozvala, da nemudoma zapusti Jugoslavijo, in dr. Bartušek je moral takoj odpotovati. Dr. Bartušek je v Romuniji zagovarjal s. Borisa Stefanova in njegov izgon iz Jugoslavije, bo v inozemstvu brez dvoma še podkrepil akcijo mednarodnega proletariata proti nasiljem v Jugoslaviji.
Na žaljive izjave Vukičeviča o intervenciji francoske lige proti reakciji na Balkanu
je v francoskem časopisju izšel javen odgovor, katerega posnemamo po belgrajskih »Novostih«: »Ni naša krivda, če morate Vi, srbski minister, kandidirati v Macedoniji, kjer bodo glasovali policaji in žandarji, ker se Jbojite, da v Srbiij ne najdete dovolj volilcev. Ni naša krivica, če Vi s posebnimi cirkularji »pripravljate« volitve in vršite preganjanja, ni naša krivica, če Vi nezakonito postopate ne samo s komunisti, nego tudi proti vsem onim, ki so v opoziciji, pa celo proti članom Vaše stranke. Zbirka takih dejstev bi mogla biti zelo bogata. Mi to navajamo le zato, da vidite, da smo dobro informirani in da smo trdno odločeni, da nadaljujemo — v korist plemenitega srbskega in vseh ostalih narodov na Balkanu, ki so pod režimom belega terorja — akcijo, katera balkanske tirane ne bo silila k smehu.«
Vukičevič na to pismo ni več rekel, da je »nesramnost« in da jih pišejo »nezaposleni« ljudje. »Slovenec« z molkom prikriva vsa nasilstva današnjega režima, fašistično »Jutro« pa, ki je 1924/1925 leta zagovarjalo vsa nasilstva PP. režima, danes v opoziciji »protestira« in »brani svobodo«.
NEZASLIŠAN ŠKANDAL.
Radi razdeljevanja podpor poplavljencem aretirani.
Poplave in suša so kmečkemu ljudstvu napravile ogromno škodo. Jugoslovanski delavci v Ameriki so pričeli akcijo za podpiranje poplavljencev in ker raznim meščanskim podpornim organizacijam ne zaupajo, so poslali več tisoč dolarjev neodvisnim organizacijam, da one razdelijo podpore prizadetim. Osnoval se je v Belgradu odbor, ki je to nalogo prevzel in ki je potom časopisja redno dajal obračun o-sprejetem in razdeljenem denarju. Policija pa je pričela zapirati sodruge, ki so podpore razdeljevali in po nekaterih krajih celo one kmete, ki so podporo sprejeli, češ, da je to ruski denar.
Kandidati DKRB.
DKRB v Sloveniji je vložil in sodišče je potrdilo sledeče kandidatne liste DKRB:
LJUBLJANA MESTO:
Kandidat. Dr. Milan Lemež, odvetnik v Ljubljani. Namestnik: Zvonimir Bernot, urednik v Ljubljani.
Kandidatna lista je po vrstnem redu četrta (4.) in ima zadnjo skrinjico.
. VOLILNO OKROŽJE LJUBLJANA-NOVO MESTO:
Nosilec liste: Dragotin Gustinčič, inže-njer v Ljubljani.
Kandidat za volilni okraj Črnomelj in Novo mesto: Dvojmoč Josip, rudar, Črnomelj. Namestnik: Pirnar Anton, pos. sin na Brdu.
Kandidat za volilni okraj Kamnik in Kranj: Anton Inidar, tov. delavec v Jesenicah. Namestnik: Uzar Peter, čevljar v Sebenju.
Kandidat za volilni okraj Kočevje in ljubljanska okolica: Marcel tor ga, stroje-
vodja v Ljubljani. Namestnik:	Andrej
Murtinšek, rudar v Velenju.
Kandidat za volilni okraj Krško: Ivan Murtinšek, pos. na Vrhovem. Namestnik: Josip Stary, uradnik Krško.
Kandidat za volilni okraj Litija: Mirko Weinberger, steklar v Zagorju. Namestnik: Albin Hrast, kmet v Stični.
Kandidat za volilni okraj Logatec: Anton Žagar, tov. delavec v Koroški Beli. Namestnik: Ivan Saje, tapetnik na Viču.
Kandidat za volilni okraj Radovljica: Dr. Milan Leniež, odvetnik v Ljubljani. Namestnik: Anton Thaler, tov. delavec na Javorniku.
Na Kranjskem je skrinjica DKRB 5. (peta), zadnja.
VOLILNO OKROŽJE MARIBOR-CELJE (Štajersko).
Nosilec liste:	Vinko Moderndorfer,
b. učitelj v Mežici.
Kandidat za volilna okraja Brežice in Ljutomer:	Jukob Zor ga, strojevodja v
Ljubljani. Namestnik: Franc Weisbacher, zidar v Celju.
Kandidat za volilna okraja Konjice in Šmarje: Ivan Bizjak, čcv. mojster v Celju. Namestnik:	Engelbert Weinberger,
steklar v Rogaški Slatini.
Kandidat za volilna okraja Maribor desni in levi breg: Čanžek Andrej, pom. žel. del. v Mariboru. Namestnik: Teršek Ignac, tov. delavec v Guštanju.
Kandidat za volilna okraja G or p ji Grad in Celje: Leskošek Alojz, strok, tajnik v Celju. Namestnik: Ivan Nemec, kovač v Št. Pavlu pri Preboldu.
Kandidat za volilna okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava: Dr. Milan Lemež, odvetnik v Ljubljani. Namestnik:	Albin
Hrast, kmet v Stični.
Kandidat za volilna okraja Prevalje in Laško: Dragotin Gustinčič, inženjer v Ljubljani. Namestnik: Franc Pencelj. kovač v Trbovljah.
Kandidat za volilna okraja Ptuj in Ormož: Marcel Žorga, strojevodja v Ljubljani. Namestnik: Štefan Lah, pek. pom. v Celju.
Kandidat za volilni okraj Slovenjgra-dec: Pevec Miroslav, rudar v Velenju. Namestnik: Polanc Josip, rudar v Velenju.
Na Štajerskem je skrinjica DKRB 7. (sedma), predzadnja.
Sacco in Vanzetti.
Socialpatriotttni shod v Zagorju.
Kakšnih načinov boja se poslužujejo sociatpatriotjc in česa so vse zmožni. Socialnopatriotičen shod pod zaščito okrajnega glavarja. Čobal, ali to ni policijski socializem?
V	nedeljo, 14. t. m. so priredili V Zagorju kri-stanpvski socialisti volilni shod. Shod jc bil napovedan za 9. uro pod milim nebom pred rudniško restavracijo. Toda ob napovedani uri je bilo na ' shodu komaj kakih 10 patriotov in kakih 20 de-kalistov. NekStiko več ljudi se je šele pribralo, ko so prišli steklarji iz tovarne, ki imajo od 9. do pol 10. ure pavzo. Toda, ker je Colial videl kritično situacijo, se ni upal otvoriti shoda, dokler niso odšli steklarji zopet na delo. Ko so se steklarji odstranili,- se je Čobal vendarle »osokolil« in po načelu starega samodržca podal besedo dr. Likarju. Tu pa je nastala v malem številu zborovalcev velika btirja; Vse, izvzemši tistih 10 socialnih patriotov, je zahtevalo volitev predsedstva. Pa kako bi izglodali socialnopatriotični shodi, če bi se volila na njih predsedstva? Potem bi bila na njih svoboda govora, potem br vladala proletarska demokracija, potem bi govorili na njih tudi dekalisti in kaj bi potem še ostalo od socialnopa-triotičnih laži. Zato se je Miha branil z vsemi štirimi volitve predsedstva ter se je začel dejansko zaganjati v delavce, ki so zahtevali volitev predsednika. In ko delavci niso hoteli odnehati In ko dr. Likar ni mogel začeti z govorom, je skočil tudi okrajni glavar, Podboj, na noge, šel proti dc-
Vsed mednarodne akcije je bila odgodena usmrtitev obeh nedolžnih žrtev do 22. avgusta. Proletariat vsega sveta mora pojačati akcijo, da osvobodi obe žrtvi iz krempljev ameriške justice.
lavcetn ter jim grozil, da jih bo dal aretirati, če ne bodo odnehali, češ, da jc njegova naloga, da brani na volilnem shodu svobodo besede. Z grožnjami je litijski glavar končno pripravil delavce do tega, da so popustili in da je končno shod mogel pričeti.
No, socialni patriotje pa so imeli še eno smolo. Mimo Rudarske restavracije je prikorakala požarna bramba z godbo in ta je pripeljala na shod precej delavcev in delavk. Iti tako je vsaka Likarjeva, Cobalova in Arhova laž naletela na ogorčene proteste in medklice.
Ker je želel na shodu govoriti tudi sodrug Gustinčič, ki ga je zagorsko delavstvo poklicalo na ta shod, ker so bili socialni patriotje napisali na svoje letake, da se bo na tem shodu pokazalo, kdo da je razbijač enotnega nastopa pri volitvah, so bili policijski socialisti naravnost divji. Vsi trije govorniki so naravnost bruhali vsa mogoča sramotenja na sodr. Gustinčiča in skoro se ni slišalo iz ust Likarja, Čobala in Arha nič drugega, kakor Gustinčič, Gustinčič in Gustinčič. Posebno Čobal je to v zmerjanju to pot dosegel vrhunec svoje malomeščanske omike. Ko je Miha začel rentačiti, da je treba dekaliste obesiti in ko mu jc neki dekalist zaklical: »Kajneda, Gustinčiča!« je Čobal odgovoril: »Da, Gustinčiča, toda Gustinčiča ne bi jaz obesil za vrat, ampak za noge, da bi mu glava dol visela. In z vami vsemi je treba tako napraviti, kakor je Amerika s Saccom in Vanzet-tijem!«
, Ta nezaslišna izjava o Saccu in Vauzcttiju, o tem dvema delavskima herojema, ki prenašata z največjim junaštvom neverjetna mučenja ame-rikanskega kapitalizma, je seveda vzbudila viharen val ogorčenja. O Čobalu si delavstvo misli marsikaj, toda da je zmožen tako podlega cinizma, tega doslej menda vendarle še ni vedelo.
Čobal se seveda ni zadovoljil samo s tem. Po svoji stari navadi je začel javno denuncirati, da levičarji dobivajo denar iz Moskve in podobno. Na te agentske provokacije mu je zaklical sodr. Gustinčič:
»Čobal, ali si sedaj policajsocialist, ali ne?«
Čobal: Zakaj pa?
Glas iz množice: »Zato, ker javno denunejraš! Ali se niti tega ne zavedaš več, da denunctraš?!«
Ko je končal še Arh svoj nesramen govor, se je priglasil k besedi sodr. Gustinčič, da bi jim odgovarjal na njihove brezstidne laži. Toda, kako bi hlapci buržuazijc prenesli miren in resen odgovor?! Pa oni so vendar zato tu, da opravljajo v kapitalističnem redu tista sramotna dela, ki se jih buržnazlja sama sramuje. Kot predstraža. bur-žuazije v boju proti razrednozavednemu delavstvu, morajo oni lagati, klevetati in z lažmi in klevetami pobijati levo gibanje delavstva. Če bi tega ne delali, bi padli pri buržuaziji v nemilost in ti ljudje živijo vendar danes samo še od milosti buržuazijc. Tako je bilo. čisto naravno, da Čobal ni dal sodr. Gustinčiču besede, temveč je zaključil
shod ter se potem dejansko zakadil — kakor je stvar — sodr. Gustinčiču v hrbet ter ga pahnil od govorniške mize.
Pri tem pa se je zopet javno pokazala zveza med policijskimi socialisti in vlado. Dočim je pri volitvi predsednika glavar Podboj rentačil, da mora varovati svobodo govora na volilnem shodu in se odločno postavil za • socialne patriote, je sedaj mirno gledal, kako se je čobal dejaiisko zaganjal v sodr. Gustinčiča in ko ga je sodr. Gustinčič vprašal, zakaj tudi sedaj ne varuje svobode govora na volilnem shodu, je glavar samo zmignil z ramami.
Pa socialnim patriotom se je slabo izplačal fijihov policijski manever. Zagorski rudarji.so tako) pozvali vse prisotne v prostore Rudarske restavracije in takoj otvorili nov volilni shod, na katerem je sodr. Gustinčič v enournem govoru pošteno razgalil socialno patriotične laži in klevete.
VPRAŠANJE AMERIKANSKI SNPJ.
Kristan se je vrnil v Jugoslavijo z 50.000 dolarji, katere je dobil od Slovenske Narodne Podporne Jednote (SNPJ) kot posojilo' ali hranilno vlogo po 4 %. Kristanova zadružna banka pa daje konsumnemu društvu in drugim delavskim institucijam posojilo po 16 %.
Uverjeni smo, da so amerikanski delavci Slovenci hoteli, da z 50.000 dolarskim posojilom pomagajo slovenskim delavskim organizacijam in ne Kristanovi banki. Zato vprašamo SNPJ ali Vam je znano, da daje Kristanova banka delavskim institucijam posojila po 16 %, in da ste z Vašim 50.000 dolarskim posojilom podprli Kristana, ne pa delavske gospodarske organizacije? Ker je denar Vaš, prosimo, da intervenirate pri Kristanu, da zniža obrestno mero pri posojilih od dosedanjih 16 % na 6 %, ker tudi pri 2 % dobička, bo Kristan, ki materijelno ne stoji slabo, krasno izhajal.
SIMBOLI SOCIALPATRIOTIZMA.
V nedeljo in pondeljek sem bil v Tržiču. K razvitju prapora »Svobode« so prišli delavci iz raznih krajev z rdečimi zastavami. Rdeč sprevod se je pomikal po cesti k delavskemu domu, raz katerega pa je plapolala velika nacionalistična trobojnica. To je vloga social-patriotov: Rdeče mase voditi v tabor nacionalistične buržuazijc. Sedaj se ne čudim, da so v delavskemu Tržiču demokrati tako močni in da so socialpatrioti izvolili demokrata za župana.
ŠTRAJK LESNIH DELAVCEV
V	MARIBORU traja še naprej. Zadruga še vedno odklanja upravičene zahteve delavstva. Ne potujte v Maribor za delom!
Volilni shod DKRB.
Saboterji medna* rodne strokovne enotnosti.
Pred 14 dnevi je bil zaključen IV. Kongres Amsterdamske strokovne internacionale, o katerem bomo še poročali. Danes objavljamo samo pismo, ki je na kongresu vzbudilo ogromno senzacijo, ker se je z njim dokazalo, da voditelji Amsterdama nočejo strokovne enotnosti in da priznavajo, da je pri Rusih iskrena želja po strokovni enotnosti1.
Na kongresu Amsterdamske internacionale so se razpletale intrige, ki jih vodijo voditelji te internacionale med seboj. Posebno so napadali angleške delegate radi njihovega sodelovanja v anglo-ruskemu komiteju, katerega naloga je, vpostaviti enotno strokovno internacionalo. V svojem obrambnem govoru je Brown, angleški tajnik Amsterdamske internacionale prečital pismo Oude-geesta, glavnega tajnika A. 1., ki je bilo zaupno poslano Jouhauxu v Pariš. Pistno obravnava pogajanja za mednarodno strokovno enotnost z Rdečimi strokovnimi organizacijami in taktiko A. 1. pri teh pogajanjih. Oudegeest je pisal:
»Pošiljam Ti pismo Tomskega (predsednika ruskih strpk. org.), ki dokazuje iskreno željo Rusov za sodelovanje z nami, zato je zadnji čas, da preidemo k napadu. Še je mogoče, da ne bodo hoteli slišati o naših zvezah z Ženevo (mednarodni urad dela pri društvu narodov), vprašati jih moramo nadalje, kaj mislijo o našem sodelo- i vanju v razorožitveni komisiji. Danes je čas, da slišimo Ruse o teh vprašanjih. Če zamudimo to priliko, nam ne bo lahko najti druge, tako ugodne. Pureell je v Rusiji, zastopal ga bo Hicks na seji predsedstva. Dogovoriti se moramo že pred seoj, izigrati moramo karto o celicah in angleški avtonomiji in tako mislim bomo utrdili naše pozicije.
S tem pismom, ki ga Oudegeest ni mo-,gel /utajiti, je dokazano, da reformisti z vsemi sredstvi preprečujejo enotnost strokovnega žibanja in da je njihovo delo tudi v Jugoslaviji preprečevati strokovno enotnost.
poravnajte naročnino ! če nimate
POLOŽNIC, JIH ZAHTEVAJTE OD UPRAVE.
Pred desetimi leti.
16. aprila. Prihod Lenina v Petrograd. Pred kolodvorom je imel na oklopnem avtomobilu svoj znameniti govor o problemih ruske revolucije in o nalogah proletariata. Ko se je začel avtomobil počasi pomikati in so ga spremljale delavske mase, je večkrat med Potjo vzel besedo in utemeljeval svojo bistveno parolo: Naj živi socialistična revolucija !
17. aprila prečita Lenin na seji boljševi-ških delegatov delavskih in vojaških sovjetov svoje »aprilske teze«. V teli tezah zagovarja proti imperialistični vojni, kateri je treba odreči vsako podporo, prevzem oblasti
proletariatu in sklenitev miru na podlagi načela samoodločbe narodov. Ne parlamentarno republiko, temveč republiko sovjetov! Zaenkrat moramo boljševiki priznati, da smo v sovjetih v manjšini napram oportunističnim elementom. Boj in delo za večino v sovjetih!
23. aprila govori Lenin izmajlovskemu re-^giuientu: »Da končamo, to zločinsko vojno in izsilimo resnično demokratičen, ne na nasilju temelječ mir, do tega vodi ena sama pot
ta je prevzem državne oblasti potom sovjetov.« ,	,	.
3.	maja velika demonstracija v Petrogradu proti nadaljevanju vojne. Spopad z
SHOD DKRB V MESTNEM DOMU V LJUBLJANI
je bil dobro obiskan, kljub celi četi uniformirane policije, ki je zastražila vse dohode in hodnike v dvorano. Ker ta poteza policije ni prestrašila delavcev, je policija .navalila na sodružice, katerim je po nalogu policijskega komisarja zabranila vhod v dvorano. Detektivi iz političnega oddelka niso' zadostovali, pritegnili so v službo tudi detektive iz kriminalnega oddelka. Ljubljanska pošta je zadržala »Enotnost«, tako da so naročniki dobili list z vabilom na shod šele v ponedeljek po shodu. Razume se, da so se tej kontraagitaciji buržuazije z veliko vnemo pridružili socialpoli-cisti, ki so razglašali po Ljubljani, da je shod prepovedan in da ga ne bo. Delavci pa tudi tem lažem niso nasedli in v Mestnem domu se je zbralo nad 400 delavcev, ki so z odobravanjem sledili govorniku sodr. Lemežu, ki je pojasnil političen položaj in pot DKRB. Ogorčeni protesti so padali na račun Koroščeve prijateljice današnje Vukičevičeve vlade, ki izvaja »svobodne volitve« z batinami, streli in preganjanjem. Sodrug Letnež je opozoril na hlapčevstvo meščanskega časopisja, ki iz strahu pred Belgradom zamolčuje vsa nasilstva, ki jih vršijo žandarji nad slovenskimi delavci in kmeti. — Za JSDS je govoril s. Bernot, ki je pojasnil, na katerih vprašanjih so se socialpatrioti izločili od skupnega nastopa, govoril je o važnosti delavskega tiska in organizacij, za katere je delavstvo doslej premalo delalo. — Na predlog s. Sajeta je bila sprejeta zahteva, da se takoj potrdi izvoljeni občinski svet v Zagorju, da se razpišejo volitve v Mežici in da se pošlje ameriški legaciji v Belgrad brzojavna zahteva, da se nedolžni žrtvi ameriške, justice "Sacco in Vanzetti izpustita iz zapora. — Ob eni uri popoldne se je slvod končal s protestom proti policijski kršitvi volilne svobode.
ODKLENKALO JE PATRIOTOM V TRBOVLJAH.
Nedeljski shod pred gostilno Pravdič je obiskalo okroK 400 rudarjev, število, ki pomenja po veliki pasivnosti velik napredek. V predsedstvo sta bila izvoljena en dekalist in en socialni demokrat. Prvi je govoril nosilec liste DKRB s. Mo-demdorfer. Toda čim je omenil militarizem kot veliko gorje, je vladni komisar zabranil o teni govoriti. Ravnotako je prepovedal nadaljevati o prvem juniju in o uboju s. Fakina. Govor s. Gustinčiča je 'bil posvečen enotni fronti in vlogi socialističnih voditeljev kot agentov kapitala in razbijačev delavskih vrst. Delavska masa je v odobravanju Delavsko-kmečkega republikanskega bloka zatem Odvzela besedo Arhu iz Zagorja, ki
meščansko protidemonstracijo na Nevskem prospektu. Isto se ponovi prihodnji dan v Petrogradu in v Moskvi.
Od 7. do 12. maja državna konferenca boljševikov, na kateri je zastopanih 79.000 članov po 151 delegatih. Leninova resolucija o vojni in o provizorični vladi sprejeta brez protiglasja, le 7 jih ne glasuje.
31. maja sklene plenum kronštatskega sovjeta z 210 glasovi proti 40 ob 48 neglasu-jočih, da prevzame oblast.
8. junija sprejme petrogradski sovjet proti postopanju kronštatskega ostro resolucijo s 580 glasovi proti 162 ob 74 neglasujočih.
9. junija občinske volitve v Petrogradu. Nastopajo 3 grupe: 1.) boljševiki; 2.) socialpatrioti in soc. revolucionarji; 3.) kadeti. Izid: soc. revolucionarji 54, menjševiki 40, kadeti 47, boljševiki 37.
Od 16. junija do 7. julija zaseda prvi sovjetski kongres, Boljševiki imajo le 10% delegatov^ absolutno večino pa imajo socialni revolucionarji in menjševiki. 22. junija govori nji kongresu Lenin svoj govor o vojni. Njegova resolucija odklonjena. Kongres prepove boljševiško demonstracijo, določeno za 23. junij (pod parolami: Vsa oblast sovjetom! Proč z desetimi kapitalističnimi ministri! Dol z vojno!), določi pa demonstracijo za 1. julij pod svojimi parolami.
mu je predsedstvo ‘dovolilo govoriti. Tako se jc socialpatriotom ponesrečil načrt, razbiti shod. Saj so s tem namenom tudi prišli nanj in pripeljali par svojih razgrajačev. Toda reditelji so po nalogu sklicateljev skrbeli za red in mir in generali Pliberšek, Arh in drugi so se morali prepričati, da trboveljski proletariat obsoja monarhizem Sitter-ja in razbijaštvo patriotov. Ne *bo pomagala nobena zvijača, tudi ne goljufija s Petakovičem. Trbovlje so in ostapejo rdeče!
VOLILNI SHOD DKRB V ZAGORJU.
Po skrahiranem nedeljskem shodu Čobala se je V ponedeljek vršil dobro uspeli shod DKRB, ki je bil mnogo bolje obiskan kot naši shodi pri občinskih volitvah. Govorila sta ss. Bernot in Hlebec, katera je navzoči glavar večkrat prekinjal. Prisotni smo dobili utis, da je zastopnik vlade poslan, da brani socialpatriote, ki sl sami niso upali priti. Ni dopustil namreč govoriti o vprašanjih, na katerih so se voditelji SSJ izločili iz skupnega nastopa. Glavar ni dopustil govoriti
o	stvareh, o katerih se lahko piše v časopisju. Ko je s. Hlebec govoril o vojni nevarnosti in o boju proti’ fašizmu, mu je glavar zagrozil z aretacijo. Kako je bilo nastopanje glavarja se more soditi tudi iz tega, da je neko sodružico, ki je napravila pritrjevalen medklic, nahrulil: »Kaj boste vi, domov pojte na otroke paziti!« V nedeljo je glavar ščitil socialpatriote pred rudarji, na našem shodu je prekinjal naše govornike in jim grozil z žandarji. Tega seveda ni mogel storiti na svojo roko, temveč samo po navodilu od zgoraj. — Na shodu se je zahtevala potrditev zagorskega občinskega sveta, razpis volitev v Mežici in izpust sodrugov Sacco in Vanzettija. — Po shodu se je zbralo okrog 280 Din za proletarske žrtve kapitalistične ofenzive na Mežico. — Že sedaj se vidi, da bomo dekalist! pri državnozborskih volitvah dobili še več glasov kot pri občinskih volitvah. — Istega dne smo imeli dobro obiskan volilni sestanek v Kotredežu, kjer so naši sodrugi pojasnili program DKRB, katerega tudi kmetje z navdušenjem sprejemajo.
PROLETARIAT HRASTNIKA SE PREBUJA.
V	nedeljo dne 14. t. m. se je napolnila Logarjeva dvoTana kakor še tii bila, odkar se je postavila. Počasi se vrača spet zavest in aktivnost, ki so jo po vseh bojih, uspehih in neuspehih v preteklih letih še redukcije potlačile. Toda izkušnje so bile trde in hrastniškemu proletariatu danes odpirajo pot v stranko dekalistov.
Prvi referent s. Moderndorfcr je orisal politično situacijo in naše glavne zahteve, proti militarizmu, za republiko, za samoodločbo. Drugi
Demonstracija 1. julija pomeni v ruski revoluciji križišče. Demonstrantov je bilo pol miljona. »Nobena tovarna, noben regiment ni podprl parole: zaupanje provizorni vladH ... Le tri skupine so razvile transparente s tem napisom. Dve od teh skupin sta bili od delavcev in vojakov sprejeti s klici »Dol!« in prisiljeni, da opustita transparente. Tretja grupa kozakov ni hotela slediti zahtevi delavstva, nakar so ji zastavo uničili. Ogromna večina demonstrantov je marširala pod boljše viškimi parolami.« Tako pravi očividec. Lenin je pisal: »Stranki, ki v Rusiji danes vladata. socialreYolucionarna in menjševiška, sta se-na zgodovinski dan 1. julija pokazali jasno kot stranki kolebanja. Njihove parole so izražale njihovo kolebanje in za njimi je stala — jasno, očividno za vse — manjšina.«
4.	do 11. julija državni strokovni kongres. Med 210 delegati je 73 boljševikov, 36 moni-,ševikov, 25 soc. revolucionarjev, 31 izven-frakcijskih socialdemokratov, 17 brezstran-karjev, 11 židovskih socialistov, 6 internacio-nalistov itd.
12. julija občinske volitve v Moskvi: soc. revolucionarji 116 mandatov, menjševiki 24, boljševiki 23, kadeti 34 in narodniki 3.
15. julija izstopijo kadeti iz vlade, v kateri ostanejo samo socialrevolucionarji in menjševiki.	»
(Dalje prih.)
govornik s. Klopčič je na podlagi izkušenj pred-očil, da je edino Del.-km. republikanski blok rešitev za delovno ljudstvo, nad katerega prihaja znova teror s strani- klerikalnega in belgrajskega režima, kakor ga je že izvajala Orjuna I. 1924. Dogodki v Bohinju, gaženje občinske samouprave itd. so jasen dokaz za izdajstvo SLS.
Ko se je k besedi oglasil bivši zedinjaš in sedanji socialist Pliberšek in ko je izzival, ga je masa viharno prekinjala in mu končno vzela besedo. Samo dvakrat je žel Pliberšek veliko odobravanje, in celo ploskanje. Prvič, ko mu je ušlo z jezika, da se med žolte organizacije štejejo' socialistične organizacije. Masa je vesela klicala: Šele kadar se zmotiš,' resnico poveš! Drugič pa je bilo, ko je Pliberšek povedal o povišanju Trbovelj v trg in rekel, da ni nič čudnega, če so potem poslali telegram: Kralj, mi se tebi zahvaljujemo. .
S. Kelner iz steklarne je ob pfuj-klicih sporočil, kako je birokrat Haramina pogazil sklepe steklarskih organiziranih članov in samega sebe delegiral na steklarski kongres v Pariz.
Ko je še s. Moderndorfer odgovarjal Pliberšku in ko je s. Pencelj povedal o sestanku v Bev-škem je bil shod zaključen. Znanega Verdena namreč ni hotel nihče poslušati. Vsa masa pa je odšla s shoda v znamenju nove aktivnosti pod praporom DKRB.
SHOD DKRB PRI DEVICI MARIJI V POLJU.
■V ponedeljek, 15. t. m. se je vršil shod DKRB. Shod ni bil tako dobro posečen, kakor je bilo pričakovati. Vzrok temu je bil ta, da je bil shod trikrat plakatiran, in sicer vsakokrat za drugo gostilno. Gostilničar Kuhar, vnet demokratar, je namreč na predvečer shoda odpovedal prostor in tako se ni dalo takoj dobiti primernega mesta za shod. Vsled tega je bilo delavstvo zbegano in ni moglo pravočasno najti gostilne, kjer se je shod vršil. Na shodu sta poročala sodr. Gustinčič in sodr. Bernot, ki sta pojasnila politično situacijo in potek pogajanj za enoten nastop delavskih strank. Dobro sta očrtata tudi klerikalno politiko in izdajstvo SLS v nacionalnem vprašanju Slovencev. Na shodu so se pridno udeleževali debate mnogi delavci, ki .so na celi črti odobravali našo politiko in naš nastop. Shod je trajal od 9. ure pa do poldne. Delavci so med drugim obetali tudi- to, da si bodo Kuharjevo gostilno prav dobro zapomnili in da gospodu Kuharju ne bodo več v nadlego v njegovih gostilniških prostorih.
V	nedeljo in ponedeljek so se vršili volilni shodi DKRB tudi še v Velenju, v Ptuju, Št. Pavlu, v Mostah pri Ljubljani in v Šmartnem. Na manjših sestankih pa se je v vseli važnejših krajih 'organizirala volilna kampanja. Delavci in kmetje povsod navdušeno .pozdravljajo- DKRB.
Kako pereio social* patriotie zamorca.
Maribor, 12. avgusta.
V	sredo, dne 10. VIII., je krajevni Med-strokovni odbor v Mariboru sklical sestanek vseli obratnih zaupnikov in funkcionarjev strokovnih organizacij v »Ljudskem domu« s sledečim dnevnim redom: 1.) Napadi na tajnika Delavske zbornice za Slovfenijo so-druga Uratnika ter odgovor in pojasnila v tej zadevi. 2.) Raznoterosti. Sestanka se je udeležilo kakih 200 oseb, od teh približno polovica dekalistov, ki so bili zelo radovedni, kako se bo monarhistični zamorec Uratnik opravičil, ker je postal član častnega odbora zn postavitev spomenika kralju Petru. Pri-ak< ali smo, da bo pri tej stvari nekaj de-t:grije, vendar smo bili zelo presenečeni, o, kar smo na tem sestanku slišali, ni ila demagogija — temveč faloterija. Pa-triotje so zbobnali tudi kup »Erženu zvestih sodružic« in mesto medstrokovnega odbora je »najbrže pomotoma« vodila ta sestanek SSJ s svojim »generalštabom«. Eržen je sestanek otvoril ter se uvodoma spomnil na na smrt obsojena anarhista ss. Sacco in Van-zettija; izjavil je, da je SSJ poslala ameri-kanskemu zastoifhiku v Beogradu protestno brzojavko. Nato dobi besedo Uratnik, ki se
je »spomeniku« izogibal, kakor mačka vreli kaši, zato pa kot »stručnjak« demagoško napadal Sovjetsko Rusijo, leta 1920 od proletariata izvoljene komunistične poslance in sploh ,vse, kar ne smrdi po socialpatriotizmu; mislil je najbrže, da če prej druge dosti v blato vleče, da sam ne bo črn zgledal. • Zato je velevažno pojasnilo radi častnega predsedstva podal "čisto na kratko, in sicer pravi, da so mu rekli na seji Delavske zbornice, da le kar njega naj podpišejo na plakat, medtem pa je prav pridno napadal ss. Canžeka in Gustinčiča ter označil platformo DKRB kot navadno cunjo. Po njegovem proletariat potom .borbe ne more nič doseči, temveč le potom skrajnega oportunizma in kompromisarstva z buržuazijo; radi tega je bil mnenja, da je njegovo postopanje popolnoma pravilno, ker od Delavske zbornice se da kaj doseči edino tako, kakor on trdi. Med govorom Uratnika je prišlo do mnogih ostrih medklicov s strani delavstva,- da je - moral večkrat prenehati. Medtem so se pa soc. generali znašli naenkrat vsi okoli Uratnika. Za njim je s. Čanžek v mirnem tonu socialistom našteval mnogo grehov, posebno iz Delavske zbornice. Med njegovim govorom so soc. generali, zlasti Eržen, delali otročje medklice, češ, da ni sposoben itd. Iz držanja delavcev pa se je videlo, da zaupajo več poštenemu pom. delavcu, kakor polinteligentnim »Berufssociali-stom«. Petejan se je z nastopom Uratnika strinjal, ne pa delavci, radi česa je med njegovim govorom prišlo do kričanja, da se sploh ni več dalo govoriti. Za Petejanom je Krajnik poudarjal potrebo zastopnika železničarjev v parlamentu (seveda Krajnika!) ter napel vse svoje sile proti s. Canžeku, vsled česar so delavci z ogorčenimi medklici končali njegovo demagoštvo. Isti uspeh je imel Grčar, ki je najbrže mislil, da ima pred seboj otročiče, katerim lahko pripoveduje pravljice. Edini Golouh se je izjavil za zvezo s Sovjetsko Rusijo, proti angleškemu imperializmu, zato je moral Eržen hitro bremzati ter se je spravil na s. Gustinčiča, kar je izzvalo tako ogorčenje, da je malone prišlo do pretepa; Ošlak, Bibič, Petejan in Krajnik so hoteli kar iz kože poskakati. Za konec te patriotske komedije smatra Petejan za potrebno ugotovitev, da se večina strinja s postopanjem Uratnika ter mu predlagal zaupnico; »večino« so dobili, ker so patriotje glasovali z vsemi »štirimi«, delavci so se pa smejali in rekli, da če tudi nihče drugi, Uratnik bo Petejanu gotovo dal 11. septembra kroglico in sestanek je končal z burno aplavdiranimi klici: Živel Del.-Kmečki Republ. Blok!
Dopisnik Ivan.
iz tovarne Keramika.
Novo mesto, 16. VIII.
Vkljub temu, da je ravnatelj tovarne g. Joško Klemenčič, tako zvani »delavski simpatizer«, je vendar v obratu, zlasti kadar se obeta podjetju masten zaslužek, čisto kapitalističen egoist in priganja delavce k čim večjem naporu, da bi iztisnil jz njih kar največ proiita. Podjetje samo ni veliko. Ima le 18 tovarniških delavcev in še ti niso stalno zaposleni v tovarni, temveč izvršujejo poleti naročila po Sloveniji, Hrvatski, Dalmaciji in drugod, tako da so polnoštevilno zaposleni le pozimi. Poleti ostane v tovarni le 4 do 6 delavcev. Toliko glede števila. Kako pa je z delom in pa s plačami teh delavcev? Razen štirih delavcev, ki dobe na
1	uro od 3 in' pol do 4 Din, so plačani vsi na akord, in sicer po 75 Din od peči. Vsi delavci, zlasti pa še akorderji, so odvisni popolnoma od »dobre voije« g. ravnatelja. To se vidi zlasti pri prevzemanju surovega blaga. Ako so komadi le nekoliko vegasti ali pa zaviti, jih g. ravnatelj enostavno »škartira«, tako da se zgodi večkrat, da delavec, ki misli, da bo po dvodnevnem 15 urnem delu potegnil svojih 75 Din, zasluži komaj 30 ali 20 Din ali pa celo nič; včasih pa mu odtegne gospod ravnatelj še za pokvarjeni materijah Toda to še ni vse. Gospod ravnatelj ima namreč čisto .svoje metode pri izplačevanju. Akorder namreč nikdar ne ve, koliko v resnici zasluži, ker g. rav-
natelj nikdar, vkljub njegovi večkratni zahtevi, noče dati računa tudi celo leto ne. Ob tednu dobi akorder s privatno hrano 100 Din, kdor pa je na hrani v kantini pa 25 Din. Druge potrebščine, kot obleko, perilo-, obutev pa do'bi delavec na račun »Keramike«. Obračun pa dobi delavec šele tedaj, ko pove g. ravnatelju, da ne mara več delati. Tedaj pa se vedno zgodi, da dobi delavec namesto izplačila dolg 500 do 800 Din, za katerega mora zopet služiti po starem načinu.
Najbolje izhaja pri g. ravnatelju oni delavec, ki se mu dobrika in prikupuje in mu natančno izdaja razpoloženje, ki vlada med delavci. Torej »poštarji« in »priliznjenci«, čeprav so slabi delavci, so pri g. ravnatelju v najboljšem Spoštovanju. Delavce pa, ki nočejo igrati denuncijante, čeprav so dobri delavci, pa g. ravnatelj ne more videti in jih zato prav po pasje šikanira.
Zlasti izkorišča g. ravnatelj vajence. Kadar se iso peči, morajo biti vajenci cele noči na nogah, pa naj 'bo nedelja ali pa delavnik. Pozivamo Inšpekcijo dela, da intervenira In napravi konec takemu izkoriščanju. Zlasti pa pozivamo delavce tovarne »Keramika«, da se združijo in zahtevajo predvsem odpravo akorda in pa konec ravnateljeve samovoljne izplačevalne politike.
J3 obratne pisarne.
Po vroči in hudi debati radi akordne tabele pravi eden od zaupnikov: »Pri nas ne manjka ničesar drugega kakor Rusov, ampuk energičnih Rusov.« Direktor: »Ja, da bi potem vsi skupaj lakoto trpeli, kakor je to bilo v Rusiji.« Drugi zaupnik: »No, potem bi jo trpeli vsaj vsi, sedaj pa jo trpimo samo eni, drugi pa se valjajo v izobilju.« Direktor: »Veste, težko je debatirati danes o tem, kakšen je položaj delavcev v Rusiji, ko nimamo točnih informacij o tem.« Zaupnik: »Točno vemo, da ima ruski brezposelni delavec na mesec 15 rubljev brezposelne podpore od strokovne organizacije, 10 rubljev pa od države, poleg tega pa še prosto stanovanje in ker velja sovjetski rubelj 30 naših dinarjev, potem vemo, da je 1 brezposeln tam v Rusiji na tem, če ne na boljšem, kakor mi tukaj, ki delamo in se pričkamo radi akordne tabele.« Direktor: »Ja, če je stanje brezposelnega v Rusiji res takšno, potem pa morajo gotovo drugi zanj delati.« Zaupnik: »Kdo neki? Ali mislite, gospod direktor, da mi delamo sami zase? Prav dobro se zavedam, da delam najmanj za sedem drugih, samo da se tisti drugi ne zavedajo tega, ker se nočejo.« Direktor skomigne z rameni in globoko vzdihne. Zaupnik pa pravi: »Da se gospodari danes v delavsko-kmečki Rusiji boljše kakor v katerikoli kapitalistični državi, nam je dokaz ruska valuta. Vrednost ruskega denarja je bila na koncu revolucije na ničli, a danes je vreden sovjetski rubelj 51 ameriških centov, t. j. okoli 30 dinarjev. Pa postavimo naš dinar proti dolarju leta 1919 in danes, pa bomo takoj videli, kako smo napredovali.« Direktor: »Ja, če grem jaz z zlatimi dinarji kupovat v Ameriko, bom seveda lažje kupil, kakor če bom plačeval s papirjem, Rusi pa, ker nimajo kredita, morajo plačevati z zlatom, zato je tudi kupna moč njihovega denarja večja.« Zaupnik: «Ali je valuta z zlato podlago potem manj vredna, kakor papirnata?« Direktor:	»Ja,	če	se gre za kredit, je že
matij vredna.« Vsi zaupniki padejo v silen smeh. Zaupnik pa zaključi interesantno debato in pravi: »Potem so pa res pomilovanja vredni Rusi, ker imajo več zlata kakor imamo pri nas papirja, mi pa še toliko nimamo kredita, kakor imamo papirja.«
—sky.
OBRAČUNAJTE BLOKE IN ZNAKE!
ČE HOČEŠ, DA BO »ENOTNOST« IZHAJALA V VEČJEM OBSEGU PORAVNAJ NAROČNINO, PRIDOBIVAJ NOVIH NAROČNIKOV IN ZBIRAJ ZA TISKOVNI SKLAD.
BLOKE DOBIŠ V UPRAVI.