^Z^t^ZORRN —h GLRSILO KRTOLIŠKO-NRRODNEGR DIJRŠTVR Socialno apologeticen kurz pri Sv. Joštu. Drugo polovico tedna po katoliškem shodu, od 29. avg. do 2. sept. je katoliško-narodno dijaštvo imelo praktičen kratek socialno-apologetičen kurz pri Sv. Joštu pri Kranju. Kdor pozna današnje dijaško življenje in našo srednješolsko vzgojo, jasno vidi, da se slovensko dijaštvo svojemu ljudstvo silno odteguje. Srednja šola izvečine ne nudi razumevanja drugih kulturnih panog kot leposlovje. Zato je dijaštvo površno ter nima veliko zmisla za globoka, verska in gospodarska vprašanja, zavoljo tega pa tudi ne zmisla za praktično narodno delo. Dijaštvo se ljudstvu odteguje zlasti v verskem oziru. Res, da je na tem veliko kriva šola, kjer se tuintam nudi prilika, da se malo udari po Cerkvi, a največ je tega verskega odtujenja krivo ozračje, v katerem žive. Po mestih dandanes med takozvanimi „boljšimi krogi" malokdo izvršuje svoje verske dolžnosti. Osebe, delujoče v politiki, javnem življenju, na leposlovnem in znanstvenem polju, vidiš povsod, samo v cerkvi ne. Počenši od domišljavega učitelja in marsikod silno primitivno izobraženega trgovca vsa „inteligenca" bere in dopisuje v liberalno časopisje. In dijak, ki se mu že z doma zabičuje, da bo kaj drugega kot kmet, ki vidi med izobraženci svoj vzor, zabrede nehote v podobne razmere. Začne se sramovati svojega verskega prepričanja, verske vaje opravlja le bolj na zunanje, počasi poseže tudi po posirovelem časopisju, ker je bolj pikantno — takih časnikov on, ki se že šteje skoro med inteligenco, vendar ne bo bral kot jih čitajo kmetje in duhovni! — Verski dvomi začno siliti na površje in če nima nikogar, ki bi mu jih razjasnil, postane dostikrat njih žrtev. In kar je ostalo, za to pač poskrbi univerza, da se prejkoprej vrže med staro šaro ; saj se modroslovje, državoznanstvo in sociologija predava na popolnoma protiverski podlagi. Kakor hitro pa je izgubljen zmisel za versko mišljenje, se mora logično zazdeti dijaštvu ljudstvo nespametno, „ker še tiči v srednjeveških sponah", stik z narodom je izgubljen in z najlepšimi uspehi se dijaštvo vzgaja za birokratizem. Tako dijaštvo tudi ne more imeti zmisla za gospodarske potrebe in težnje slovenskega ljudstva, kateremu je odtujeno. — 17 — 3* Mnogo jih je, ki so nevede zašli na to pot. Škoda mladih, krepkih, navdušenih moči, ki se lahko brezplodno izgube. Oh, da bi se vrnili na pot edinosti in se ne vračali v domovino kot tujci . . .! Zbližati ljudstvo in dijaštvo je bil cilj našega kurza. Velečastiti gospodje dr. Krek, dr. A. Ušeničnik in dr. Lampe so se blagohotno odzvali našim prošnjam ter pohiteli na zeleni, izletnikom priljubljeni Sv. Jošt pri Kranju, kjer nam je veleč. g. župnik v svoji darež-ljivosti preskrbel poleg stanovanja vse potrebno za telesni blagor. Udelež-nikov nas je bilo okrog 28. Vsak dan smo imeli dopoldne in popoldne predavanja o sociologiji, narodnem gospodarstvu in apologetiki, skupaj okoli sedem ur, potem je sledila bolj ali manj živahna debata. Dr. A. Ušeničnik nam je podal modroslovno utemeljitev nadnaravnosti in vere, snov je v kratkem krasno obdelana v sestavku „Zadnja beseda nevere" v zadnji številki „Katol. Obzornika". O predavanjih dr. Kreka in dr. Lampeta prinesemo daljše sestavke. Globokega vpogleda pač tak kurz ne more nuditi v nobeno stvar, ker je prekratek, to se od njega tudi ne zahteva. Njegov namen je zbuditi pred vsem zanimanje za to ali ono vprašanje ter premagati morebitne početne težkoče. Vzgojujemo se v meglenem ozračju tujega duha, tako da ne vidimo veličastne zgradbe krščanskih resnic v popolni luči in ne poznamo cel svet prestvarjajočih načel krščanstva i na gospodarskem i na socialnem polju. Tak kurz nam odpre oči in razširi obzorje tu in tam. Zato smo bili vsi ž njim prav zadovoljni in ga krstili za „prvo slovensko univerzo". Vsem veleč, gg., ki so nam ga omogočili, smo prav iz srca hvaležni, samo to želimo, da bi se kmalu zopet sešli. In nekaj se nam že skoro obeta. Rojenica. Rojenica k zibelki je sela, pesem tožno žalostno je pela: Tiho, tiho dete drobno, milo, kaj bi se iz sanj že mi budilo. Nad poljano, nad temno poljano, nad teptano, pusto nezorano, nad zasužnjeno in zapuščeno domovino solnce ne žari ognjeno. Tvoji bratje v lance so vkovani sužnji tujcev so in še tlačani — Ah in kralj Matjaž ta ni še vstal, Aškerčevih se je verzov in „junakov" zbal. 18 — Dajte nam državno slovensko trgovsko akademijo! Kočevska nižja gimnazija se ima razširiti in izpopolniti na vseh 8 razredov in sicer v času, ko Slovenci vsled lenobe lastnih profesorjev, ki se ne potrudijo, da bi sestavilivse potrebne knjige,nimamo povsej slovenski zemlji niti enega čisto slovenskega popolnega srednješolskega zavoda. Nismo tako sirovi, da ne bi privoščili Nemcem izobrazbe v lastnem jeziku, kot nam je oni ne privoščijo; ali pomisliti moramo, da je gimnazij na Kranjskem že dovelj in da Kočevarji lahko študirajo z malimi izjemami za isti denar in v nemščini po vseh kranjskih zavodih. Če moramo mi hoditi na vseučilišče na Dunaj in v Gradec, ali ne morejo priti Kočevarji v Novo mesto, kjer itak gimnazija ni nikdar prenapolnjena. Jasno je, da ista roka naše nemške sodeželane boža, katera nas Slovence teoe in da se s tem korakom le poizkuša z vsemi umetnimi sredstvi pomnožiti število konkurentov slovenskim abiturijentom na Kranjskem. Na drugi strani moramo računati z dejstvom, da se je letošnjo jesen podržavila v Gradcu ondotna trgovska akademija, dočim so navadno zavodi enake vrste izvečine in še celo na Dunaju v privatnih rokah. Gradec ne gleda na sever, marveč na jug, na naše in druge jugoslovanske pokrajine. Obe ti dejstvi lahko smatramo za pridobitvi Nemcev, a Slovenci zato nismo dobili na šolskem polju nobene kompenzacije. Ravno v zadnjem času nas je presenetilo tudi dejstvo, da je naučni minister pripravljen pod gotovimi pogoji pripoznati Italijanom študije na laških vseučiliščih, mejtem ko se nam Slovencem še sedaj ne ugodi glede naših zahtev o pohajanju zagrebškega vseučilišča Bog ve, koliko let bomo še zdihovali po lastnem vseučilišču! Vsem gre država na roko, mi Slovenci zato nismo dobili ničesar. Vsled tega zahtevamo za sedaj, da se kar najpreje ustanovi v Ljubljani ali v Trstu slovenska trgovska akademija. Zahtevo po slov. trg. akademiji smo stavili že na III. slov. kat. shodu, toda vedeli nismo, na koga naj jo obrnemo. A zdaj vemo, da jo smemo po pravici zahtevati od države. S tem ne popustimo niti najmanjše zahteve na šolskem polju od ljudske šole do univerze, a trg. akademijo nam mora država dati prej kot vseučilišče, ker nam je vsaj toliko potrebna. Država nam te potrebe nikakor ne more utajiti in ravno zdaj je po našem mnenju ugoden položaj za morebiten uspešen razvoj tega vprašanja. Državni proračun izkazuje 52 milj. K prebitka; cel milijon K je določen za povzdigo avstrijske izvozne trgovine. Ker nimamo lastne industrije, ne dobimo Slovenci od tega skoro nič, dasi smo ravno tako plačevali davke kot drugi avstrijski narodi. Zato zahtevamo, da nam da država slov. trg. srednjo šolo — trg. akademijo. - 19 - 2* Moderne države širijo svoj vpliv s pomočjo trgovine in gospodarskih ter finančnih operacij. Avstrija, ki je po svoji geografični legi poklicana, da napravi red na Balkanu, je to svojo nalogo silno zanemarila. S svojo prevzetno politiko, kakor tudi s svoio nereelno trgovino je izgubila, oziroma izgublja dan za dnem svoj vpliv na balkanske narode, predstavljajoč se jim kot nemška država, tako da danes žalibog vidimo v objemu še napol barbarski madjarski narod z našimi krvnimi brati na Balkanu. Na drugi strani, v Albaniji, se pa čedalje bolj širi vpliv Italije, ki ustanavlja tam svoje šole ter je že močno izpodrinila avstrijski promet Italija ima vsled krvne zveze svoje kraljevske rodbine tudi močan vpliv v Črnigori, govorilo se je celo o nekem sporazumu s Srbijo. Dolgo časa so bili v odločilnih krogih na Dunaju slepi in gluhi za vse, a sedaj, ko že voda teče skoro v grlo, so tudi visoki krogi prišli do spoznanja, da je Avstrija na Balkanu edinole še mogoča, ako se opre na Jugoslovane, ako pospešuje v Turčiji jugoslovanski živelj in podpira razvoj jugoslovanske trgovine. V svrho tega namena pa mora skrbeti predvsem za moderno izobražen trgovski naraščaj med Jugoslovani, ki spadajo v njeno državo, med Slovenci in Hrvati, zato nam mora dati že iz lastnega interesa trgovsko akademijo. Slovenci postavljamo na svetovni trg samo delavstvo — proletarijat. Veliki promet, ki gre skozi naše kraje in ki se bo vsled nove železniške zveze s Trstom še silno pomnožil, nam ne vrže skoro ničesar. V velikih trgovskih in denarnih zavodih v Trstu je že silno mnogo nemškega kapitala, ndustrija, veliki obrt po slovenskih pokrajinah je izvečme v nemških rokah. Ako si hočemo osvojiti promet, ako hočemo dobiti industrijo v lastne roke, ako hočemo ohraniti svojemu narodu, kar se še da rešiti, potrebujemo predvsem dobro izobražen trgovski stan, kajti tega nam manjka bolj kot kapitala. Vzpričo teh dejstev je potreba in korist slov. trgovske akademije čisto jasna. Zato prosimo vse merodajne kroge, predvsem gg. d r-žavne poslance, da zastavijo v odločilnih krogih ves svoj vpliv v dosego tega namena. Dajte nam s I o v. t r g o v s k o akademijo. /V/. „Krst pri Savici" v pogledu na celotnost Prešernovih poezij. (Piše Zorislav.) (Dalje.) Vsaj to, da je bil zelo mrzel Slovenec in zelo mrzel Slovan. Pesem našega narodnega p r o b u d i t e 1 j a , kje si ? Kje si pesem ki si ogrela naše srce z ognjem narodne navdušenosti? Ni je ! — 20 — 3* Dr. Ilešič nam pove v svojem delu: „Prešern in slovanstvo", kje je ta pesem »Največ sveta otrokom sliši Slave! Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voVjo vero in postave.t — Glavni, povod, da je zapel Prešeren „Krst pri Savici", je bila smrt najdražjega mu prijatelja — Matije Čopa. Oni ki so mnenja, da je Prešeren pel „Krst" po sili, bi ga morali obsodili dosledno takole: Prešeren je v „Krstu" prodal svoje prepričanje in svoj značaj, ker je: 1. zložil pesem navidezno krščanskega duha; 2. oskrunil z njo spomin svojega najdražjega prijateTa; 3. si hotel pridobiti duhovščino v ... . sebični namen in 4. s mi; nad polovico tovarišev slehrnega razreda je več ali manj produkt socialnih razmer. Življenje vsakega dijaka je v največji zvezi z življenjem njegovih domačih. Zato ima tudi dijaštvo svoje socialno vprašanje. Ker čimdalje prodira stanovska misel i med dijaštvom, in najsi je akademično ali srednješolsko, zato se nam zdi čisto naravno, da opazuje dijaštvo svoje stanje kot del splošnega družabnega stanja: ako si je samo objekt svojega razmotrivanja in izkuša izboljšati svoj položaj, je to socialno delo v teoriji in praksi. Potom tega dela pride do onih točk, ki tvorijo „punctum saliens" vsega družabnega boja — za obstanek. In to je tudi košček samoiz-o b r a z b e. Pri tako se razvijajočem položaju dijaštva je skoro iluzorično misliti, da si more in si bo mogla večina slovenskega dijaštva sama iz lastne moči oskrbeti tiste ugodnosti, ki so prepotrebne za izboljšanje svojega — 24 — 3* zdravstvenega stanja. Zdravnik zastonj in druga zdravila = 0! Omogočiti potrebno dijeto brez posebnih stroškov vsakemu še tako revnemu, to je glavno. Dejstvo je, da je dijak često prisiljen za tedne skrbeti le za svoje zdravje n. pr. ob večjih boleznih. Na stanovanju je ljudem v nadlego in večkrat se nihče ne zmeni zanj, če pa gre domov, pa tudi ni vedno najboljše postrežbe. Najrevnejši gotovo veliko pretrpi in ne redko roma v bolnišnico med bolnike, kojih razgovori niso ravno vedno blagodejni za — dijaka. Ugovor, da ni tako hudo, se nam zdi ničev: slovenski dijak v svoji skromnosti, potrpežljivosti in prevelikem zaupanju v svojo trdo naravo, ne kaže rad, da se mu je vselila smrt v mlado telo. Bilo jih je, ki so umirali polagoma, a gotovo, z upanjem v bodočnost in z veseljem do dela — ob knjigi čez polnoč bedeč. In prišla je zima, pa so se greli ob brleči svetilki in pisali — „preparacije". V šoli med prvimi — doma borno kosilce. In vpraševali so jih: „Prijatelj, čemu tvoj trud, eneržija, ki je mi nimamo, neutrudljiva tvoja pot k cilju, ki si ga stavi tvoja ,fantazija'? Nam pravi hladni razum, da si skoro dosegel." In niso hoteli verjeti. Prišel je svečan, sušeč, mali traven in zapeli so ob svežem grobu tovariša: „Blagor mu . . ." Šli so domov potrtih src in duše žalostne Zakaj nisi verjel? Prijatelj, čemu vsa tvoja nenavadna, za narod in vse izgubljena, pokopana — energija?--— V časnikih pa so brali: „Danes so pokopali osmošolca 1. M. Žrtev dolge, tihe bolezni. Bil je blag in priden mladenič. R. 1. P." O da, slovenski dijak s svojo nadarjenostjo in idealnim poletom n e vznemirja — javnega mišljenja, ko umira. Sicer malo v konturnih obrisih zarisane tragedije natihem ginečih — a vendar mnogo realnega zrnja! Dozdaj so malo vedeli o tej strani dijaškega življenja. A navaditi se moramo danes tudi skozi ta očala opazovati življenje - slovenskega dijaštva. Dijak iz prejšnje dobe je za nas le historičnega pomena: danes imamo svojo stanovsko bolezen, ime ji je socialno vprašanje. In del tega je ravno zdravstveno stanje dijaštva. Po daljšem ovinku, ki se nam je pa zdel umesten iz več razlogov, preidimo k vprašanju samemu Gotovo bi bi bila z upeljavo zdravnikov le deloma ali vsaj zelo malo odstranjena pomanjkljivost v zdravstvenem oziru. Omenili smo že važnost zdravstvenih pripomočkov, zdravil in pa posebno dobre, tečne hrane in zdravih stanovanj, ter da si dijaštvo po večini ne more vsega tega pre-skrbljevati radi pomanjkanja sredstev, zlasti ne za slučaj daljše bolezni, ko je treba posebne pomoči. Povoljna rešitev tega vprašanja se nam zdi mogoča: treba je le primerne organizacije po vzorcu bolniških društev. — 25 — 3* Poskrbeti je treba tem potom dijaku vire, ki mu omogočijo za slučaj potrebe primerno ceneno oskrbo. Mislimo si to nekako tako. Na vsakem zavodu se zasnuj pododbor, obstoječ iz profesorskega kolegija in drugih izven šole stoječih oseb, ki jim je mar zdravstvenega prospeha dijaštva. Umestno bi tudi bilo, da bi bila v njem kot p o-s r e d o val na člana ali kaj podobnega tudi najmanj dva dijaška zastopnika iz zadnjih razredov. Po teh zastopnikih bi bilo omogočeno dijakom, da bi izražali svoje želje, eventuelno tudi pritožbe. Gotovo prizadeti del boljše ve, kje ga črevelj tišči, nego pa izven kroga stoječi. Tem potom bi se gotovo zaupanje do vzgojiteljev le še povečalo, ker bi dijaštvo videlo, da skrbe isti ljudje, ki se trudijo za njihov duševni razvoj, tudi za njegov telesni prospeh. Moralen uspeh take organizacije je tudi nekaj vreden. Učitelji in učenci so si danes že itak preveč odtujeni. Učenec pozna svojega učitelja le kot strogega sodnika, a redkokdaj kot izkušenega prijatelja in skrbnega — očeta. In ti trije momenti se nam zde prevažni že z vzgojnega stališča. Komur j 6 vzgoja in napredek naše mladine resna stvar, naj stremi in podpira gibanje, da se vsaj nekoliko izpremene razmere v prej zarisanih treh smereh. Posamni zavodi naj bi dalje s svojimi pododbori tvorili glavni ali zvezni odbor, ki bi šele tvoril pravo organizacijo. Zavodi ene dežele naj bi bili vsi v tej organizaciji. Ta skupna organizacija bi imela nalogo skrbeti za najboljše zdravstvene razmere dijaštva po vsej deželi. Za to pa ne bi smela biti samo neka formaliteta, nego živ in delaven organizem. Podrobnejši načrti o vsem, oziroma pojasnila o ti točki, bi podali, če bi misel dobila dovolj prijateljev med učiteljskim osobjem na srednjih šolah, zlasti pri g. ravnateljih. Kaj naj bi nudila taka organizacija dijaštvu? 1. Brezplačna zdravila, 2. daljšo oskrbo v deželni bolnišnici v 11, r a z-redu, 3. brezplačno, oziroma proli malemu doplačilu, vstopnice v mestna kopališča in v slučaju večje potrebe tudi ob počitnicah možnost za male stroške utrditi si zdravje v raznih kopališčih in zdraviliščih. Zlasti zadnja točka se nam zdi važna, ker bi zahtevala dobre in močne organizacije, da bi ustrezala vsem potrebam. Zakaj ne bi bile pristopne v slučaju potrebe tudi revnejšemu dijaku ugodnosti mest ali Toplice na Dolenjskem in drugi kraji v Avstriji? S tem preidemo do najvažnejše točke pri vsaki akciji, namreč do f i-nancielnega vprašanja. Mislimo, da i tu ne bo tako velikih težav. Denarni viri bi bili v glavnem: 1. vsak dijak naj bi plačal primerno svoto ob pričetku leta. Zdaj mora itak vsakdo plačati določeno svoto za igralne pripomočke, najsi se udeležuje mladinskih iger ali ne; — 26 — 3* 2. doneski dobrotnikov in podpirateljev; 3. v interesu mesta, oziroma občine, dežele in države je, da podpira dobrodelne organizacije, zlasti take mladinske, s primernimi naklonili; 4. dijaštvo bi lahko indirektno podpiralo samega sebe s primernimi javnimi prireditvami n. pr. koncerti in sličnim, kojih prebitek bi prišel v bolniški fond. S temi dohodki bi se gotovo dali pokriti vsi stroški pri upravi in pri prej navedenih slučajih. Če bi finance dopuščale, naj bi se poskrbelo za dobre „dijaške kuhinje" za najpotrebnejše in najvrednejše po uspehih v šoli. Z zdravstvenim vprašanjem je nujno v zvezi dobro, svetlo, prostorno in mirno stanovanje in o tem prihodnjič. (Dalje.) Slika iz zgodovine dijaštva na Litvi. Leta 1819 se je ustanovilo v svislocki šoli tajno „znanstveno in moralno" društvo, katero je potem razvila akademična mladina vilenska v sloveči društvi „filaretov" in „filomatov", ki se je potem iz vilenskega vseučilišča kmalu razširilo na vse srednje šole, ki so stale pod vplivom vilenskega vseučilišča. To vseučilišče se je nahajalo takrat pod stalnim vodstvom modrega kneza Adama Czartoryskega na višku svojega razvoja in je zalagalo s svojo inteligenco vso Litvo, Žmudz in Belo Rusijo do njenih najskrajnejših delov. Iz te mladine in iz njenega društva je izšel cel duhovni preporod poljskega naroda in njegovi največji pisatelji ter voditelji romantične dobe, med njimi tudi največji poljski pesnik Adam Mickievicz. Društva ta so morala biti skrivna, ker vlada ni dovolila sploh nobenih društev in s časom so dobila neki skrivnosten, mističen značaj, tako mikaven za mlada dijaška srca; a imela niso v sebi ničesar, kar bi moglo biti nevarno državi ali družbi. Ravno nasptotno, njihovo geslo je bilo: „čednost in znanost", in poleg tega so sklenili stalno gojiti narodne tradicije. Brez dvoma je bilo to društvo znano knezu Adamu Czartoryskemu in rektorju vseučilišča; ker pa nista videla v njem nič nevernega in nič slabega, sta zatisnila oči in če ga že nista mogla dovoliti, ga tudi nista izrečno prepovedala. Toda leta 1823 je prisilil neki slučaj, da je šolska oblast tej zadevi posvetila večjo pozornost. Tega leta je napisal dijak V. razreda Mihael Plater dne 3. maja, v dan obletnice poljske ustave, na šolsko tablo : „Vivat konstitucija 3. maja!" Podoben napis so našli na zidu dominikanske cerkve, a pred policijo je povedal neki vseučiliški dijak, Jožef Masalski, da je „liberalec in nasprotnik absolutizma." Knez Czartoryski je dal vso zadevo takoj strogo preiskati, prepovedal je takoj vsa dijaška društva, nekaj dijakov je strogo kaznoval, in mislil je, da je zadeva končana. Toda ne tako ruska vlada, ki je že dolgo časa gledala, kako bi odstranila Czartoryskega, in je v — 27 — 3* predstavila zadevo velikemu knezu Mihaelu P a vi o vi ču, poveljniku • Litve, v čisto drugačni luči. Vrhutega je pričel še Mas al s ki, katerega je so deli med vojake, med svojimi tovariši propagando za revolucijo. Prestrašeni veliki knez je poslal v V i 1 n o senatorja Nikolaja Noro-s i k o v a s poveljem, naj tam sestavi komisijo, ki bo preiskala še enkrat . zadeve tajnih dijaških društev na Litvi. Komisija je odkrila osem takih dijaških društev in to je bilo ruski vladi dovolj v dokaz, da se nahaja mogočna zarota, ki ima v kratkem izbruhniti v krvavo revolucijo. Da bi zatrla revolucijo, je sklenila uničiti vse mlade zarotnike, ude imenovanih dijaških društev. Eno teh društev se je nahajalo med dijaki gimnazije v Krošah, ki se je imenovalo „Črni bratje". Ustanovitelj mu je bil dijak Ciprijan Janczevski. Hodil je popred v okrajno šolo kovensko, kjer mu je bil med drugimi za učitelja tudi Adam Mickievicz. Bil je neizmerno marljiv in nadarjen, delal je lahko verze in njegovi brezimni tvori, večinoma domoljubne vsebine, so krožili v številnih prepisih po mestu K o v n u. Zlasti njegova dovtipna politična bajka „volkovi in teleta", je obrnila nanj splošno pozornost občinstva, pa tudi policije, kar ga je prisililo, da je moral ostaviti šolo. Ko je prišel leta 1823 v gimnazij v Krožah, je ustanovil takoj društvo „Črnih bratov", a so ga še istega leta prijeli in odpeljali v zapor v V i 1 n o. Že mesec pred odkritjem društva „Črnih bratov" je stala gimnazija kroška na proskripciji. Sredi vmotoka leta 1823 so zaprli in odpeljali v Vilno profesorja fizike „filareta" Jana Sobolevskega. To je bil mlad, nadarjen profesor in eden izmed neštevilnih profesorjev kroške gimnazije, ki si je znal pridobiti simpatije učencev. Ker je bil sam „filaret" in ljubljenec dijakov, je najbrže tudi vedel za društvo „Črnih bratov" in morda je ravno to, da so njega prijeli, pripomoglo, da so odkrili društvo. Društvo so izdali štirje dijaki, ki so prinesli prefektu Doviattu „puntarske liste". Ignacij Doviatt, rojen na Žmudzi, magister filozofije, je bil star, brezdušen formalist, strog z mladino in klečeplazen pred vlado. Radi tega ga mladina ni ljubila in tovariši ga niso spoštovali Ko je dobil one „puntarske liste" (najbrž kakšne domoljubne verze), je takoj naznanil slučaj okrajni vladi in potem je vodil sam v družbi s sodnijskim asesorjem preiskavo. Njegov sum je padel takoj na dijaka Zielenievicza, nakar je odkril „Črne brate". Dne 8. decembra 1823 je prišla v Krože iz Vilne sodnijska preiskovalna komisija. Hoteli so priti čisto nepričakovano, toda vilenski vseučiliški pedel Sideroviczje o tem zvedel in takoj sporočil v Krože. Zato je bil obsojen na dve leti stroge ječe v bobrajski trdnjavi. Preiskava se je vršila tajno in akti komisije še niso znani. Radi tega tudi nič ne vemo niti o organizaciji niti o namenu društva. Najbrž je bilo ustanovljeno na podobni podlagi in v podobnem duhu kot že dalj časa obstoječe društvo v kovenski šoli, odkoder je tudi Janczevski prinesel svojo idejo. Toda tudi o kovenskem društvu se nič ne ve. Nič nam ne pove — 28 — 3* tudi devisa društva: „Kjer vsi greše — tam ni grešnika." Zgodovinar L e I e v e 1 misli namreč, in gotovo po pravici, da so to bile samo besede preiskovalne komisije, katera je govorila dijakom, da bi raje obstali svojo krivdo. Novosilcev je predstavljal vso zadevo skrivnih društev na Litvi zelo enostransko. Radi tega se tudi ne more presojati velikost političnega prestopka „Črnih bratov" iz tega, da je bilo zanje sestavljeno posebno „vojaško sodišče" in tudi ne iz težkih kazni, ki so jih zadele. Najbrže se je pod čudnim imenom skrival čisto navaden krožek dijakov, ki je v prostih urah čital prepovedane verze in zgodovinska dela. Prosinca prihodnjega leta je imenoval veliki knez posebno vojaško sodišče za zadevo v K r o ž a h. To sodišče je obstajalo iz dveh častnikov in enega avditorja pod predsedništvom načelnika tretje brigade, generala Rožena, katerega so nalašč zato poklicali iz Varšave v Vilno. Poleg tega je naročil veliki knez Novosilcevu, naj posveča veliko pozornost sodišču. Dijake, ki so bili na sumu, da so „Črni bratje", so prepeljali v Vilno, v samostan oo. dominikancev in poleg njih še nekaj drugih sumljivih oseb in profesorja nemškega jezika, ki je padel v zadevo „radi slabega in nepremišljenega klepetanja", a je bil, kot se je pozneje pokazalo, navaden potepuh, ki je le po nekem naklučju prišel v to zvezo. (Dalje.) Glasnik. Slovensko katoliško akademično j društvo „Danica" si je izvolilo za zimski tečaj 1. 1906/7 sledeči odbor: predsednik: phil. J. Modic; podpredsednik: med. A. Rasbergar; tajnik: iur. F. Merala; blagajnik: phil. J. Mal; knjižničar: med. J.Polajnar; gospodar: iur. L. Kemperle. — G. starešina in bivši predsednik dr. K. Capuder je napravil z dobrim uspehom državni izpit. — Gosp. starešina in bivši predsednik dr. J. Srebrn i č je daroval novo mašo v „Collegium Germanicum" v Rimu, kamor je krenil, dovršivši z izvrstnim uspehom akademične študije. — G. starešina dr. V. Šarabon se je poročil ter je nastavljen v Mariboru kot suplent. Vsem trem gg. starešinam naše najiskre-nejše čestitke. Slovensko katoliško akademično društvo „Zarja" v Gradcu si je izvolilo na I. rednem občnem zboru v zimskem tečaju 1. 1906/7 dne 26. oktobra sledeči odbor: predsednik: phil. Dav Gorjanec; podpredsednik: iur. Ivo Česnik; tajnik: iur Fran Kovač; blagajnik: iur. Fran Logar; knjižničar: iur. Jernej Erman. Prvo društvo čeških katoliških akademikov „Češka Liga Akade-micka" si je izvolilo na I. rednem občnem zboru za predsednika phil. Fr. Drobny, za tajnika phil. Vojt. Hvždal, ki sta nam oba znana izza katoliškega shoda, kjer sta zastopala češko katoliško akademično dijaštvo. Mlado društvo vrlo uspeva, med drugimi je pristopil društvu kot ustanovitelj zadnji čas grof Herberstein. Omenjena zastopnika sta se izjavila, da „Češka Liga akademicka" radostno pozdravi vsakega slovenskega katoliškega akademika kot gosta v svoji sredi! Naslov društva je: Praga II. Prikopy. Palač hr. Sylvy Taroucy. Izlet katoliško-narodnega dijaštva v Idrijo, Prvi, ki nas je pozdravil, predno smo dospeli v Idrijo je bil „Slovenski Narod". Umevno! Idrijskemu dopisniku, ki vedno povdarja liberalni značaj Idrije, nikakor ni šlo v glavo, kako si upajo klerikalni „paglavci" posetiti Idrijo, in to - 29 - 2* celo neposredno po volitvah, pri katerih je svobodomiselna stranka slavno porazila klerikalno opozicijo. Pred izletom in za njim je deževalo sumničenj, psovk, laži; dosegli pač niso drugega, kot da so dali dokaz svoje surovosti in ozkosrčnosti; s takimi ljudmi pa se pečati, je pod našo akademično častjo. Že 27. julija so začeli prihajati tovariši, vsi so došli 28. julija, v soboto. Rudniško ravnateljstvo je blagovolilo dovoliti brezplačen obisk celega rudnika, ki smo si ga ogledali v soboio popoldne. Rudniški oskrbnik Penko je družbo vodil pod zemljo in kot veščak razlagal posebnosti rudnika, za kar mu izrekamo hvalo. Svoje ogorčenje moramo izraziti nad tem, da je „Slovenski Narod" izkušal denuncirati tega uradnika, ko namiguje, da nas je peljal v jamo brez dovoljenja. Zvečer smo se zbrali k pozdravnemu večeru, ki ga je otvoril predsednik „Danice" tovariš M. Božič. Izletnikov je bilo 16, veliko število ozirom na oddaljenost Idrije od ostalega sveta Vsprejem od strani Idrijčanov je bil nad vse srčen. Zbrano dijaštvo sta pozdravljala veleč, g. dekan Arko in katehet Oswald ter g. trgovec Treven. Vmes je pel izboren pevski zbor kat. delavskega društva. Drugi dan se je udeležilo akademično dijaštvo v trakovih in došli abiturientje svete maše. Korakali smo po trgu paroma v cerkev in iz cerkve, ne se skrivali, kot se je lagalo po časopisih. Opoldne je bilo skupno kosilo v salonu g Fr. Didiča; posetilo nas je več odličnih Idrijčanov ; kmalu se je razlegalo veselo petje po dvorani. Popoldne ob štirih je bilo zborovanje v salonu g. Fr. Didiča. Dvorana je bila nabito polna: samo odrasle možke postave. Predsednikom je bil voljen g. dekan Arko, podpredsednikom rudar Kavčič, zapisnikarjem abiturient Štele. Tovariš phil. Božič je dodal kratko sliko razvoja slovenskega dijaštva sploh, nato katoliško-narodnega dijaštva posebej, označil njegove temelje in orisal njegove ideje. Tovariš phil. Modic nato govori o slovenskem vseučilišču, tov. phil. Dolenec razpravlja v temeljitem govoru o pomenu III. katoliškega shoda ter vabi nanj. Burno odobravanje, ki je sledilo vsakemu predavanju, nam je bilo priča, da ni bil zastonj naš trud, da ima naše ljudstvo zmisla za resne stvari in resno voljo, povspeti se do višjih prosvetnih sfer, da radostno sprejme onega v svojo sredo, ki išče z njim stika. Zvečer ss je zbralo na vrt g. Didiča mnogobrojno občinstvo, kjer se je razvila neprisiljena zabava, ki je trajala do jutra. Le težko smo se ločili od prijazne Idrije, na ponovna vabila, da se še oglasimo, odgovarjamo: „Na svidenje!" Vsem pa, ki so pripomogli, da je tako izvrstno uspel izlet: „Hvala!" Listek. Umrl je g. J. Hubad, velezaslužiii ravnatelj kranjske gimnazije. Pokojni je bil znan kot strokovnjak, kremen značaj, mil do učencev, skrajno skrben za prospeli zavoda. Da bi le zavod ne trpel vsled te težke izgube! Blagorodni rodbini, zlasti dragemu nam tovarišu iur. J. Hubadu, naše najiskrenejše.sožalje ! Razširjajmo narodni kolek. Kako malo se pri nas deluje za razširjanje narodnega kolka med ljudstvo, kaže dejstvo, da nimamo doslej niti enega narodnega društva na Slovenskem, ki bi svoja vabila k narodnim ve- selicam kolekovalo z narodnim kolkom. Bratje Čehi so nas tudi v tem prehiteli s sklepom svojih narodnih društev, ki kolekujejo vse svoje listine, dopise in tudi vabila, kar do-naša Osrednji Matici Šolski desettisočake na leto. Kako lahko bi bilo malo več požrtvovalnosti v tem pogledu med nami. Vsako narodno društvo lahko brez vse škode pogreši tisti denar, kar bi se ga dalo za kolek. Družbi sv. Cirila in Metoda bi se s tem dohodki zelo zvišali, in bi bila tako kos nalogi, ki jo čaka na Koroškem, Štajerskem in v Trstu. 30 — Dijaki, akademiki kot srednješolci, tu imamo široko polje, da seznanimo naš narod nekoliko bolj z našo Šolsko Matico 1 P. Nemški ošabnosti, ki je v Mariboru, Celju in Celovcu, torej na naših tleh, zatrla vsako sled slovenskega imena, naj odgovore naša mesta, pred vsem Ljubljana, ki je toliko časa oskrunjena, dokler ne odpravi vsaj nemških uličnih napisovl Rešimo svojo čast, da se ne bodo Nemci iz nas norčevali ! Češko srednješolstvo. Početkom letošnjega šolskega leta je na Češkem 36 moških in 2 ženski gimnaziji ter dva ženska liceja z 10.574 dijaki. Na Moravi je 17 čeških gimnazij in en ženski licej z 4950 dijaki. V Šle-ziji imajo Čehi samo v Opavi svojo gimnazijo z 245 dijaki. Realk imajo Čehi 41 in sicer na Češkem 25 z 10.047 dijaki na Moravi pa 16 z 4521 dijaki Vseh tu označenih srednjih šol s češkim učnim jezikom je tedaj 96 z 30.337 dijaki. Da Čehi uvažujejo pomen realnih študij, dokazuje visoki odstotek (48%) češke srednješolske mladine, ki obiskuje realke. — V Pragi, kjer obstoja 8 čeških gimnazij in 7 realk, zavzemajo realci celo ondotnih čeških srednješolcev. — Slovenci še nismo uvideli velike potrebe realnih študij, ker bi sicer ne imeli med svojimi srednješolci samo 16—17% realcev. Krivo je temu seveda mnogo to, da so državne realke po Slovenskem izključno nemške in to celo v Ljubljani!! Kdaj se bomo zganili?! V. P. Demonstracija dijakinj. V ženskem gimnaziju pokrovskem na Poljskem se je zgodil karakterističen slučaj. Pred začetkom poduka bi se morala zapeti po navadi neka molitev. Učenke so se uprle in niso hotele peti. Ko so jih silili, je zbor učenk zapel „marseljezo". Epilog dogodka je bil žalosten: učenke 6., 7. in 8. razreda so odslovili iz gimnazije. Nova železnica skozi Alpe nudi nam Slovencem priložnost, da potujemo izdatno ceneje. Opozarjamo na to dejstvo posebno akademike, ki študirajo na Dunaju. Med tem ko se na južni železnici dobi polovični vozni listek samo za osebni vlak, da državna železnica polovični listek tudi za brzovlak. Pa tudi potovanje ne traja po državni železnici veliko dalje kakor po južni. Poleg tega se pa poravna mogoča mala zamuda s tem, da stane državna železnica veliko manj. Navesti hočem tukaj v pojasnjenje samo sledeči zgled: Iz Gorice do Dunaja meri nova črta približno 600 km, ter stane celotna voznina za osebni vlak okoli 1 4 K 5 0 v. in za brzovlak približno 24 K. Po južni železnici pa stane brzovlak približno 32 K in v enakem razmerju je tudi osebni vlak. H koncu naj še omenim, da je vožnja po novi železnici zelo prijetna, ker nas pelje po zelo lepih in romantičnih krajih. Katoliško akademično dijaško društvo v Rimu je stalo pod cerkvenim nadzorstvom. Ko se je podvrgel Fogazzaro odloku kongre-gacije za indeks, s katerim je prišel njegov roman „II Sanlo" na indeks, je društvo demonstriralo ter bilo zato razpuščeno od cerkvene oblasti. Dijaki so se kmalu nato v večini zopet zbrali in ustanovili novo društvo na istih principih. Poudarjajo, da si obdrže popolno svobodo v političnih in neverskih vprašanjih. Apologetične drobtine. Ker se ponavlja med dijaštvom vedno bolj očito nasprotstvo napram cerkvi in veri, se vedno poudarja fraza, da je veda veri nasprotna, oziroma vko-van i od nje v vezi, da se ne more prosto gibati, smo se odločili pomagati somišljenikom v boju z ugovori in napadi od nasprotnih strani tem načinom, da jim vsakokrat priobčimo doslovno besede znamenitih mož o ka-toličanstvu ali zlasti o njihovem verskem stališču Navajali bomo le može 19. stoletja, ker itak nihče ne dvomi o učenjakih srednjega veka, da so bili prepričani katoliki. Prešli bomo vse naravoslovne znanosti, v vsaki številki eno, ter dali besedo kakemu izmed glavnih zastopnikov dotične discipline. Znanosti naravoslovne lahko razdelimo v vrsto, začenši od abstraktnih do konkretnejših. Matematika. O slavnoznanem matematiku Karolu Frideriku Ganfiu, enem največjih ženijev na tem polju, piše njegov životopisec: „Trdno prepričanje o posmrtnem osebnem življenju, trdna vera na večnega, pravičnega, vsevednega, vsemogočnega Boga, ki ravna vse stvari, je bila temelj njegovemu verskemu življenju, ki ga je združil s svojimi nedosež-nimi znanstvenimi raziskavanji v popolno harmonijo." Augustin Louis Cauchy je Francoz, rojen 1789 v Parižu. Komaj 20 let star je že delal kot inženir pri utrdbi vojne luke Cherbourg. Radi slabega zdravja se je posvetil le znanstvenemu delu, dosegel, deloma presegel vse svoje sovrstnike, da pravi o njem njegov životopisec A. Valson: „Omejim se na pripombo, da imajo mnogi učenjaki A. Cauchyja za pr- 31 — vega matematika stoletja; na vsak način je nedvomno eden izmed največjih duhov/ Cauchy je bil odločen katolik v praksi. Veliko dobrega je storil kot član Vincencijeve družbe in drugih dobrodelnih zavodov. V dveh brošurah je branil redovne šole na Francoskem. V eni pravi: „Jaz sem katolik, t. j. jaz verujem v božanstvo Jezusa Krista z možmi kot: Tycho Brahe, Kopernik, Descartes, Newton, Fermât, Leibniz, Pascal, Grimaldi, Euler, Jul-din, Boscovich, Gerdil; z vsemi velikimi zvez-doznanci, fiziki, matematiki prošiih stoletij. Tudi sem katolik z večino njih in če bi se me vprašalo za razloge, bi jih takoj navedel. Vsi bi spoznali, da moje prepričanje ni posledica podedovanih predsodkov, ampak rezultat globokih raziskavanj. — — Čeprav živečih ne imenujem radi njih skromnosti, mora m vsaj reči, da sem z veseljem našel vso plemenitost, vso požrtvovalnost krščanske vere v svojih svetlih prijateljih, »stvaritelju kristalografije (Hauyj, iznajditeljih kinina in stethoskopa (Pelletier in Laënnec), slavnem brodarju na krovu Uranije in nesmrtnemu stvaritelju dinamične elektrike (Freycinet in Ampère.)" Dnevi pred in po počitnicah. Splošno so ti dnevi za dijake in profesorje prava muka, ker ne vedo ne prvi ne drugi, kako bi najkoristnejše porabili zadnje šoli odmerjene ure. Navadno prinese profesor z ozirom na razpoloženje učencev šolske ali domače naloge, da s popravki „ubijejo" uro, ali pa profesor celo uro gromadi in suhoparno razlaga predpisano tvarino, da ima po počitnicah takoj dovolj „tvarine" za izpraševanje in prilike za „kljuke". Prav malo jih je, ki znajo te skoro izgubljene ure res praktično uporabiti. Ali bi ne bilo umestnejše, koristnejše, ko bi profesorji izrabili neposredne ure pred počitnicami in po prostih dneh n, pr. o Božiču, Veliki noči itd. tako, da bi dijake seznanili z življenjem izven šole ali vsaj z najnovejšimi pojavi in rezultati na znanstvenem polju? Menimo, da bi profesor lahko poiskal točko iz svoje stroke, ki je v ožji ali daljni zvezi s šolsko tvarino njegovega predmeta, ter jo ob takih urah primerno in zanimivo obravnal - kot predavatelj. To pa iz teh razlogov: 1. Dijaki bi spoznali predmet od druge, doslej neznane strani, kar bi povečalo zani- manje za šolsko tvarino; 2. poglobilo bi se njihovo umevanje n pr. zgodovine, naravoslovja itd.; 3. s tem bi rastla tudi samostojnost v sodbi; 4. s tem tudi razsodnost in zrelost duha ter splošna izobrazba; 5. dijaki bi dobili globlji in širši pogled v življenje in s tem tudi resnost in pojmovanje svojih dijaških dolžnosti; 6. premostil bi se lažje prehod iz srednje šole na visoke, — kar je danes zelo občutljivo, če bi profesorjevemu govoru sledila prosta debata in primerna vprašanja, ki pa ne bi smela imeti uič oficielnega značaja, še manj pa vplivati na klasifikacijo; 7. profesor bi nastopil kot strokovnjak-preda-vatelj, kar bi moglo le koristiti njegovemu ugledu in avtoriteti; seveda bi se moral malo potruditi in žrtvovati poklicu, a kot vzgojitelju bi mu to ne smelo biti preveč. Zaupanje in spoštovanje bi se le povečalo, čim bi dijaki videli svojega učitelja ne samo kot strogega sodnika in nasprotnika, nego vnetega in skrbnega vzgojitelja. Le predobro je znano, da današnja srednješolska vzgoja ne navaja k samostojnemu razvoju, ampak večinoma k ponižnemu servi-lizmu. O tem bi se dalo veliko napisati. Po-manjkuje nam splošno učiteljev - vzgojiteljev, ki jim je res za vsestranski razvoj mladine in ne za osebne aspiracije kot vojaškim „abrih-tarjem". Vsaj poizkusi naj se na ta ali oni način pri priložnosti po vseučiliškem vzorcu. O sorodnem pri priliki. Bonafide. „Sokol" v Gradcu. Pred vsem po prizadevanju graškega dijaštva se je vstanovil tu dne 27. oktobra „Sokol". Pripravljavni odbor, na čelu mu jur. Irgolič je sklical ta dan ustanovni shod. G. phil. Jane je govoril o pomenu „Sokola" in ob enem orisal kratko zgodovino češkega in slovenskega „Sokola". Pozival je akademike vseh treh struj, ki so bili navzoči, da skupno delajo v prospeh društva, ki bode kot nad strankami stoječe najbolje uspevalo. Sicer smo različnih naziranj, tu pa smo lahko vsi edini. Društvo obstoji največ iz akademikov, pa tudi iz vrst drugih graških Slovencev ima člane, katerih število znaša skupno okoli 60. Starosta društva je g. Baš, načelnik pa g. Jane. Dal Bog novemu društvu krepko rast v prospeh graškega Slovenstva. D. O. — 32 — 3*