Železo. Učenci berejo v ,,Drugem berilu" o žclezu (138. berilna.vaja); učitelj pervencem to berilno vajo samo nekoliko razklada, n. pr.: kaj je železna ruda, plavž, lito želozo, jeklo, — potem, kaj pomenjajo razni izrazi v podobah, n. pr.: žclezo naredi zibolko detetu in trugo ruerliču i. t d. Večjim učencem (posebno tistimi, ki že dalj časa v šolo hodijo) naj pa učitclj o železu bolj obširno govori, n. pr. tako-le: Železo jc najbolj znana, najbolj koristna, pa tudi najbolj razširjcna kovina na zemlji, ker je potrebujejo vsi ljudje: kmetjc, obertniki, umetniki. Tudi se nahaja železo povsod, na zemlji in pod njo, v vodi, v zraku, v rastlinah; celo v človeškem in živalskem telesu ga je nekaj. Poznali in obdelovali so ga že staroclavni narodi, ter so iznajdbo obdelovanja njegovega pripisovali bogovom ali imenitnim možem, ktere so — kot velike dobrotnike — po božje častili. Največ potrebnoga železa tiči v naročji zemljc. Krajine, v kterih se nahaja, so železoviti rudniki; žclezno rudnino kopljejo rudarji; izkopljeno raztope potera v levarnicah. Raztopljeno to železo pa ni še čisto, ampak ima mnogo drugih stvari primešanih, zatorej mu pravijo nečistoali sirovo železo. Tako železo je bolj ali manj svetlo ali tamno, sivkljato, kerhko ali terdo; drobnozernato v prelomu, jarno, le malo magnetično, ter je raztopljivo samo po sebi; se datedaj raztopiti, ter je potem lito železo. Rabijo ga za nebrojno kmetijsko, obertniško in drugo orodje. če se vnovič pretopf, da se večji del tujih obstojnih deličev sožge in izverže, poteni pa večkrat predela pod težkimi kladvi, da se kovinina delca čedalje bolj približujejo sebi, se železo čitsi ter premene se v železo v palicah. To je belo-sivkljato, svetlo, gladljivo, pa terdo, da iskre daje, pa je vlečljivo in raztegljivo. Jeklo je požlahnjeno železo; je svetlo-sivo, tankozernato v prelomu, sila terdo pa vendar šibko in raztegljivo. Dobivajo ga od jeklovitih rud Jekleno kamenje" imenovanih, ktere razstopijo, ali pa po posebnem obdelovanji sirovega in kovaškega železa. Najbolje jeklo je angleško, potem štajarsko, potem švedsko in benečansko. Jeklo je jako imenitna tvorina za mnogo obertniških prjprav in orodov, za stroge itd., ktere imajo ali prav terde, ali pružive (elastične), ali oboje biti, terde namreč in pružive. Tudi vtegnemo jeklo tako predelati, da prevaga ta ali una teh lastnost, kakor je potrebujemo. Največ jekla potrebuje se za rezavno orodjo, za kose, nože itd., v kterih izdelovanji slovijo posebno štajarski in avstrijanski obertniki. Bolj ali manj čisto železo pada včasih iz podnebnega zraka. Ta- ko je padel v letu 1751. pri Zagrebu kos 71 funtov težkcga železa na zemljo. Veliki komadi čistega železa nahajajo se tudi tii pa tain nad zeniljo. Tako so najdli Ijudje v Severii 1400 funtov težko železno gromado; na Meksikanskem v Amcriki grudo 20 centov težko; v Brazilii kepo 300 centov, in v Luzijani 3000 centov težko gromado. Najti je tudi železo v vodi, posebno v podzemeljskih rudnih vo. dah. V njih ga je primerno le malo, pa kaj tanko razkrojenega in ogIjokislini primešanega. Take vode iinenujemo žlezovite zdravilne vode; v nekterih boleznih so čudovite moči. Domovina železa je vcsoljni svet. Posebno veliko ga je v Avstrii in v Svedii. Kar avstrijansko carevino zadeva, je železa največ na Štajerskem, potem na Češkcm, Koroškem, Ogerskem, Moravskem in v Šlezii, na gornjem in doljnem Avstrijanskein, na Kranjskem, Tiroljskem, v Galicii in v vojniški granici. Koroško inštajarsko železo slovi pa od starodavnih časov najbolje med vsem; tedaj so ga vozili ter ga vozijo še dan današnji veliko v ptujino, posebno na Angleško. Pridobiva se pa sila veliko železa. V Evropi pridelujejo na leto blizo 30 milijonov centov sirovega železa, čigar vrednost (cent po 2 tolarja in pol pierajtan) že v tej pervi podobi 85 milijonov tolarjev znaša, miiuo tega, da v Ameriki vse zlato pa srebro, ktero pridelajo na leto le redkokrat 80 milijonov tolarjev doseže, čeravno je funt zlata 150krat dražji, kakor cent sirovega železa. Povikšuje se pa cena železa, kakor bolj se kovina obdeluje ter za mnogo potrebno orodjo dogotovlja. Ni je pa kovine na zemlji, da bi toliko koristila kot železo. Da se ga dan današnji veliko več potrebuje od nekdaj, to je lahko zapopasti iz večjega občnega blagostanja in obširneje tergovine, in ker kmetijstvo in obertnost napredujete čedalje bolj. Posebno se porabi pa zdaj ve6 železa, ker napravljajo čedalje več izdelkov iz njega, za ktere so nekdaj jemali les in kamenje. Omenjamo tukaj le železnih ognjišč, peči, dimnikov, kterih nahajamo sedaj skorej v vsaki hiši; tudi delajo iz železa police in vsakoverstno podnošje, kakor posteljnjake, okinjake, oboknice, rešetke itd. in v pohištvih, ktere hočemo nevarnosti ognja varovati, celo stopnice in podstrešje iz železa. Tudi kuhinjsko posodo in pohišje sploh, in to prav lično in terpežno napravljajo iz litega železa. Že od davnej izdelujejo, največe mostove, velike ladije, pa v najnovejši dobi posebno velikauske paraplove iz železa. Povsod rabijo cevi iz litega železa za vodovode, sisalke in slične priprave, ker terpijo dalj časa; še več potrebujejo pak železnih cevi, kar so vpeljali svečavo z gazom in kurjavo s parom. Celo konoplje namestuje sedaj železo. Namesto debelih pa okornih konopljenih vervi napravljajo sedaj železne vo- žeta, ktere so bolj tanko pa terdneje in ceneje od unib, ter se dajo lagleje popraviti, ako so bile poškodovane. Največ žcleza potrebuje pa dan današnji izdelovanje strogali mašin in železnic. Skorej vse terpežue stroge delajo zdaj iz jekla in železa, ter .napravljajo vsako leto sto in sto parostrojev, valjapreš, pihal in vreten. Močna mlinska in druga kolesa, mala in velika, lijejo sploh iz železa. Tudi skorej vse stroge za tkanje in predenje, kakor so statve, preslice, kolovrati itd. napravljajo iz železa, ali dajo jim saj železno podnožje, ker take mašine potrebujcjo manj prostora od lesenih, pa terpijo dalj časa od unih. Koliko železa je za železnice trcba, se lahko prevdari iz tega, da ena nemška milja (to je: dve uri hoda) dolge dvojnate železne ceste potrebuje blizo 12.000 centov kovaškega ia 6000 centov litega, železa. Koliko železa gic pa še v orjaške hlapono, vodnjake, vozove itd.! Kdor pogleda na zeiuljevid in vidi velikansko železno mrežo prepreženo čez Evropo in velik del Amerike, bo lahko presodil, da sila veliko železa ima to obširno omrežje v sebi in na sebi. Tudi neusmiljena vojska oružuje in bojuje se s terdim železom, ter potrebuje veliko te kovine za razno vojno tvorivo. Nasproti je pa tudi vozdravljenje mnogih bolezin vstvarila blagodarna narava imenitno železo. lz taranega naročja zeinlje kipe namreč po mnogih krajinah obilni zdravilni studenci, ki nosijo železne drobce seboj; iz teh blagovitih vrelcev pijcjo iunogi bolniki: blede device in oslabljeni mladenči; pa lej! v bleda lica devojk vliva se lepa rudečina, in v medle ude mladenča povračuje se nova jeklena jakost, železo je tedaj kruh med kovinami