GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU
naša
LETO I.
AVGUST 1974
ŠTEVILKA 2
Žetev končana
ii isti stsmutm (mčihizicui združenega deea:
540 lAGONOl PŠENICE
V drugi polovici julija in delno še v avgustu je bil glavni čas žetve. Idilo zlato rumenih polj je zmotilo brnenje kombajnov in traktorjev — pridni delavci so hiteli z delom, da so izbrali lepe dneve. Toda kljub temu jim je dež nekajkrat prekrižal račune. In ker je bila žetev ob deževnih dnevih prekinjena, so delavci v lepih dnevih nategnili do večernih ur in celo v noč, da je bilo pospravljene čim-več pšenice. Nasploh pa je bilo povsod pomanjkanje mehanizacije — nujno bi potrebovali več kombajnov.
Po predvidevanjih bo letos v vsej sestavljeni organizaciji združenega dela proizvedenih 540 vagonov pšenice, od česar bo proizvedel ptujski kombinat 250 vagonov, lenarški 100, mariborski pa 190 — seveda glede na vreme.
Naših prvih pet posnetkov je s polj v Bišu — v obratu Trnovska vas, zadnji posnetek pa je iz Sobetincev.
Polja v Bišu so bila vse do lanskega leta travniki. Hidromelioracija Pesnice je omogočila pridobitev več ornih površin, in ne glede na to, da je po pšenici v Bišu neus-
miljeno klestila toča, pričakujejo donos 35 do 40 stotov na hektar. To pa je že dobro poprečje.
Posnetki prikazujejo (z leve na desno): Bunker na kombajnu ima prostornine za dve toni čistega zrnja. Ko je poln, kombajn »prenese« zrnje na traktorsko prikolico, ki nenehno spremlja kombajn na polju. — Za kombajnom ostaja strnišče. — Zataknilo se je, in kombajnistu Francu Veršiču (desnemu na sliki) je priskočil na pomoč traktorist Franc Hameršak. — Topla malica v senci traktorske prikolice; ali bi ne bilo mogoče urediti tako, da bi delavci malicali udobneje? Na sliki sta traktorista Franc Kramar in Franc Hameršak. — Pšenično zrnje »potuje« s kombajna na traktorsko prikolico. — Šestnajst ton pšenice bo zapeljal traktorist Franc Horvat do silosov; v ozadju Matko Zemljič, inženir agronomije, vodja poljedelske proizvodnje TOZD Kmetijstvo v Kmetijskem kombinatu Ptuj.
Besedilo in posnetki: Milan Cilenšek
NAŠ AKTUALNI INTERVJU
FEC KUČIČ: „LE Z ENOTNIMI IN SKUPNIMI NASTOPI
BOMO PREMAGALI TEŽAVE!”
Najvišji samoupravni organ — delavski svet sestavljene organizacije združenega dela — je bil izvoljen konec lanskega in v začetku letošnjega leta. Doslej se je ta organ sestal že dvakrat, in kot so bralci Naše poti lahko ugotovili že iz prejšnje številke glasila, je bila tematika, ki jo je obdelal delavski svet, izredno obsežna.
Najvišji samoupravni organ je izvolil za- svojega predsednika Franca Kovačiča, 34-letnega kmetijskega tehnika, zaposlenega kot vodjo zadružne enote Zgornja Ščavnica v TOZD Kooperacija Agrokombinata Lenart. In s tovarišem Kovačičetn smo se pogovarjali o delu delavskega sveta SOZD, o problemih, ki se pri delu sveta porajajo, o obveščanju samoupravljavcev ter o splošnih problemih sestavljene organizacije združenega dela.
»Delamo za skupno korist!«
•	Tovariš predsednik, dve seji delavskega sveta SOZD sta bili doslej. Ali se je ta najvišji samoupravni organ v sestavljeni organizaciji združenega dela dovolj učinkovito lotil težke naloge — oranja ledine pri skupnem delu vseh štirih delovnih organizacij?
Menim, da se ie naj višji samoupravni organ dejansko lotil najbolj bistvenih vprašanj. Vsaj jaz sodim — že po prvi seji, ki je bila 5. februarja, da je vsa tematika okoli združitve pripravljena tako, kot mora biti. Vendar pa smo se na prvi seji komajda poznali med seboj. Druga seja — bila je 5. junija — pa je bila že bolj živahna, saj so se delegati na njej že bolj aktivno vključevali v razpravo.
Seveda se pri vsakem začetku porajajo določene težave. Konkretno smo morali prekiniti prejšnjo miselnost o konkurenci med nami samimi ter delati za skupno korist. In prav tu je vrsta problemov, ki jih bomo združeni mnogo laže in bolje rešili.
Na vsak način pa bo osrednji samoupravni organ svojim nalogam kos, če bodo potem njegovi sklepi v organizacijah združenega dela — podpisnicah sporazuma o združitvi — dejansko tudi u-resničeni.
Neenotnost pri vprašanju kadrov, kooperacije, cen in tehnologije
•	Kateri problemi se po vašem mnenju najpogosteje pojavljajo pri skupnem delu?
Eden največjih problemov je bil, da je moralo -miniti nekaj časa, preden so ljudje dojeli, da je zadeva ob združitvi štirih podjetij v združeni kombinat tako resna, kot dejansko je. Miselnost o neresnosti se je v začetku pojav-
ljala celo pri nekaterih vodilnih delavcih, in to bi utegnilo negativno vplivati na naše nadaljnje celokupno delo, če bi pri tem ostalo.
No, eden takih problemov je neenotnost pri vprašanju kadrov. Ne zdi se mi prav, da se posamezni strokovnjaki sami zaposlujejo znotraj sestavljene organizacije združenega dela — namreč tako, da sami prehajajo iz ene v drugo organizacijo združenega dela. E-notnejša kadrovska politika bo morala biti ena prvih nalog. Jaz si rešitev tega prob; lema predstavljam tako, da bi se posamezne organizacije združenega dela morale sporazumevati o višku ali manku delavcev enega ali drugega poklica, nato pa to sporazumno reševati — seveda s pristankom delavcev.
Nadalje so v sestavljeni organizaciji še druga odprta vprašanja — na primer pri kooperaciji glede odkupov. Prav tod krepko čutimo vpliv nelojalne konkurence, kar se v nobenem primeru ne bi smelo pripetiti. Konkurenca — zlasti nelojalna — znotraj SOZD je namreč izredno negativen pojav. Nesprejemljivo je, da se pogovarjamo, kaj bi mi na primer »podvalili« Pesnici, kaj ona nam — ipd. žal se še danes, kljub temu da smo že več kot pol leta združeno podjetje, pojavlja prepričanje »mi« in »vi«.
Končno naj omenim še neenotnost cen in pa tehnologije. Sodim, da bomo združeni tudi na tem .področju mogli in morali veliko narediti. Kot član velike sestavljene organizacije združenega dela namreč nikakor ne bom mogel sprejel ugotovitve, da sta na primer ptujska organizacija združenega dela ali tovarna mesnih izdelkov visoko akumulativni, da pa lenarški ali mariborski kombinat poslujeta z izgubo — ali pa narobe.
Obveščenost samoupravljavcev
® Kako so delegati delavskega sveta SOZD obveščeni o dejavnosti združenega podjetja? Ali dobivajo gradivo vnaprej, in to dovolj zgodaj, da se lahko pripravijo na seje — namreč tako, da lahko gradivo preštudirajo ter se posvetujejo s sodelavci v svojih temeljnih organizacijah oziroma organizacijah — to je z volivci? In kako je z dostavo sklepov po sejah? Ali so le-ti pravočasno v podjetjih? Kako jih dobivajo delegati delavskega sveta? In kako nato o sprejetih odločitvah obveščajo svoje sodelavce?
Delegati v delavskem svetu SOZD so po mojem mnenju pravočasno in tudi primemo obveščeni o materiji, ki jo bodo obravnavali. Prav pri tem vprašanju sem ugotovil, da je tod na področju samouprave narejen velik korak naprej — saj to pa je za kvalitetno sa-moupravlianje osnovni pogoj.
Pa tudi po končanih sejah dobivajo delegati sklepe v najkrajšem času, tako da lahko svoje sodelavce-volivce tudi čimbolj kvalitetno obvestijo o poteku sej in o sprejetih sklepih.
3. seja DS: Gospodarska situacija
© Kdaj predvidevate, da bo naslednja seja delavskega sveta in kaj bo na njej prvenstveno obravnavano?
Verjetno glede na letne dopuste v avgustu ne bo seje, v septembru pa bo prav gotovo. Ne vem še sicer, kaj bomo na naslednji seji obravnavali; domnevam pa, da bomo pregledali, kaj in kako delajo strokovni odbori, ki jih je delavski svet TOZD imenoval na drugi seji; na vsak način bomo obravnavali gospodarsko situacijo v prvem polletju — zlasti po hudih težavah pri živinoreji oziroma z mesom; zelo verjetno pa bo postavi j e-no tudi vprašanje, kako je z nadaljnjimi integracijami.
O Kakšno je vaše mnenje o delu odborov in komisij, ki jih je delavski svet ustanovil? Ali ti povsem zadovoljujejo zahtevam za opravljanje svojih nalog in ali so dovolj hitri in učinkoviti pri svojem delu?
Ker od imenovanja odborov in komisij še ni preteklo veliko časa, za sedaj še ne bi mogel dati ocene o njihovem delu. Vendar pa bi morali — kolikor še niso — ti odbori takoj pričeti delo, ker bo prav od njihove aktivnosti odvisno, kako bo potekalo nadaljnje konkretno delo pri združevanju. Saj nekateri odbori so že zelo aktivni, vendar tega ne morem trditi za vse.
Franc Kovačič: »Kot član velike sestavljene organizacije združenega dela nikakor ne bi mogel sprejeti ugotovitve, da je del sestavljene organizacije visoko akumulativen, del pa posluje z izgubo...« (Karikatura Ivan Rotman)
»Le veliki in smiselno organizirani bomo močni!«
• In kako si vi zamišljate organizacijo novega podjetja?
To je pravzaprav zelo delikatno vprašanje. Vendar če hočemo, da bo združeno podjetje poslovalo kar najbolj u-spešno — in nedvomno je to želja nas vseh —, tedaj bi morali — vsaj po mojem mnenju — organizirati močne temeljne organizacije po strukturi proizvodnje. Ce tega ne bomo naredili, bomo imeli združeno podjetje še naprej razdrobljeno. Vsaka organizacija združenega dela ima namreč svojo notranjo organizacijo, in posamezne strukture kmetijstva se pojavljajo skoraj povsod. Le veliki ter dobro in smiselno organizirani bomo močni.
Ce gledamo danes, kako se združujejo druga podjetja, lahko vidimo, da so že republiške in državne meje prekoračene — vse s ciljem izboljšanja tehnoloških postopkov, enotnejših razvojnih načrtov. Skupnega nastopanja na tržiščih idr. Tako tudi mi ne bomo smeli ostati zaprti znotraj občinskih mej. Ne nazadnje je gospodarska situacija pri nas v zelo nezavidljivem položaju, in le z enotnimi, skupnimi nastopi bomo zmog-gli vse težave, ki so pred nami.	M. C.
Naš razgovor z vršilcem dolžnosti generalnega direktorja SOZD Cvetkom Dopliharjem
magistrom veterine
„Uvesti moramo kar najsodobnejšo tehnologijo ter rentabilno in racionalno poslovanje!”
V prvi številki Naše poti je bil objavljen sestavek vršilca dolžnosti generalnega direktorja SOZD Cvetka Dopliharja o organiziranosti posameznih dejavnosti v SOZD. Ker sta od časa, ko je bil omenjeni sestavek napisan, minila že dva meseca, smo zaprosili tovariša direktorja, da za bralce Naše poti odgovori na nekaj konkretnih vprašanj, ki zadevajo združitev štajerskih kmetijskih oziroma živilskih delovnih organizacij.
Delo odborov
• Tovariš direktor, od časa, ko ste napisali omenjeni svoj sestavek, sta minila dva meseca. Ali lahko za ta minuli čas navedete kak konkreten napredek glede integracije? In kako so se po vašem mnenju lotili svojega dela odbori in komisije, ki jih je imenoval delavski svet SOZD?
Po imenovaniu odborov in komisij, ki jih je imenoval delavski svet SOZD, so ti organi začeli usklajevati politiko našega celokupnega delovanja.
Basti sta aktivna finančni odbor in odbor za hranilno kreditno službo, ki ima sestanke vsakih 14 dni. Na njih se člani odborov dogovarjajo o enotnem načinu zbiranja in spremljanja podatkov v celot-
ni sestavljeni organizaciji združenega dela, kar bi nam omogočilo obdelavo podatkov na mehanografiji.
Poleg tega rešuje finačni odbor vse probleme okoli financ — in teh problemov je glede na številne predpise in še zlasti glede na spremembe predpisov izredno veliko.
Drugi tak odbor je odbor za hranilno kreditno službo, M si prav tako prizadeva poem> titi svojo dejavnost v celotni sestavljeni organizaciji. Delovanje v tej smeri je vsekakor zelo koristno — zlasti glede zbiranja sredstev, glede izvajanja programa investicij v zasebnem kmetijstvu pa tudi glede odobravanja potrošniških kreditov, kar bi pospešilo našo trgovsko dejavnost
—	tako v TOZD Kooperacija kot tudi v obratu trgovine in gostinstvo pri Agrokombinatu Lenart.
Nadalje deluje komercialni odbor, ki pa se bo moral pri svojem delu bolj povezovati s finančnim odborom in z odborom za razvoj, kajti le tako bomo lahko dosegli konkretnejše rezultate na komercialnem področju. Za plasma letošnjega sadja se je komercialni odbor že dogovoril ter našel kupce za sadje, pri čemer je zlasti pomembno, da so se člani odbora dogovorili, kam in na katero področje bodo posamezne organizacije združenega dela prodajale svoje sadje. Težiti pa bomo morali za tem, da bodo že sklenjene pogodbe postale dolgoročne.
Odbor za delavsko kontrolo že ima pravilnik o svojem delu. Vendar menim, da bi morala biti delavska kontrola enotna za vso sestavljeno organizacijo. Gre namreč za to: člani odbora so strokovnjaki
—	vsak na svojem področju, in v tej smeri bi naj potekala tudi organizirana kontrola, seveda na celotnem področju SOZD. Delavska kontrola je vsekakor pomemben dejavnik v našem samoupravnem življenju, vendar še ni zaživela tako, kot to vsi od nje pričakujemo.
Eno najpomembnejših nalog ima odbor za razvoj. Želimo namreč koordinirati razvoj celotne sestavljene organizacije združenega dela, zlasti kar zadeva predelavo in skupne službe, da ne bi imeli dvojnih kapacitet. Primarna proizvodnja je seveda stacionira-na — je vezana na zemljo; lahko pa prihranimo pri skupnih službah. In prav tod bo prišla naloga odbora za razvoj najbolj do izraza: najti mora najustreznejšo lokacijo za strokovne službe oziroma uskladiti mora njihovo delo. Pri tem mora biti naša prioritetna naloga uvesti kar najsodobnejšo tehologijo ter rentabilno in racionalno poslovanje.
q V svojem sestavku v prejšnji številki ste omenili, da je s
članstvom strokovnjakov v odborih
zagotovljena ustrezna strokovnost.
Lahko o tem poveste kaj konkretnega?
V odborih sodelujejo strokovnjaki s posameznih področij: tako v finančnem odboru finančniki, v komercialnem komercialisti itd. Ti morajo namreč dogovore na nivoju SOZD ne samo prenesti v svo-
je organizacije združenega dela, temveč skiheti tudi, da bodo ti dogovori primemo obrazloženi samoupravnim organom v posameznih organi-izacijah združenega dela, da se bodo ti nato lahko odločevali. Le s takim načinom dela je namreč zagotovljena ustrezna strokovna povezava. Končno morajo ti strokovnjaki — kolikor samoupravni organi v OZD ali TOZD sprejmejo zadevni sklep — skrbeti tudi, da bodo sklepi uresničeni.
Povezovanje služb kooperacije
e Ali morda že teko razmišljanja o konkretni združitvi posameznih strokovnih služb? Npr. dejavnost o skupnem reševanju proizvodne problematike?
Konkretno so se že sestale službe kooperacije, ker se na tem področju pojavlja toliko problemov, da jih težko rešuje vsak sam. Tod se pojavlja problem vinogradništva, sadjarstva in živinoreje, in če službe kooperacije tega ne bodo reševale organizirano, povezano, problemov zlepa ne bodo odpravile. Pri tem delu se lahko službe kooperacije povezujejo tudi z ustreznima strokovnima zavodoma y Maribora in Ptuju, s čimer je zagotovljeno tudi strokovno reševanje problemov.
Kar zadeva druge strokovne službe, ne bi imelo nobenega smisla takoj v začetku formirati neke take skupne organe, ker bi s tem samo nastali določeni stroški. Praksa nam bo pokazala, kaj je potrebno združiti in kdaj.
Tržnica Velenje
O Tržnica v Velenju je prva skupna naložba združenega podjetja. šušlja pa se, da se je tod že zataknilo. Koliko je resnice na tem?
Zataknilo se pravzaprav ni nič. Le s časom gremo nekoliko navzkriž. Pravočasno namreč nismo imeli načrtov za notranjo ureditev, poleg tega pa so dobavni roki za opremo dolgi — ponekod celo nekaj mesecev.
No, računamo, da bo tržnica v septembra ali oktobru izgotovljena, in tedaj bo seveda pričela obratovati.
(Opomba uredništva. Ker objavljamo na 14. in 15. str. te številke o tržnici v Velenju poseben sestavek, na tem me-(Nadaljevanje na 4. strani)
IKBEEBBHHHHaBBHBHMBSBBEBSaEBBBBSEBS
B
B
H
B
B
B
B
B
B
B
B
E
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
fl
IZPIT NAŠE SOLIDARNOSTI
Tako kot vsa naša ožja domovina so se tudi organizacije združenega dela v celotnem združenem kombinatu odzvale pozivu Izvršnega sveta Slovenije, da je treba pomagati krajem v občinah Šmarje pri Jelšah in Šentjur, ki jih je junija prizadel potres. In prav v takih primerih pride najbolj do izraza človeška solidarnost, saj nihče ne ve, kdaj bo sam potreboval pomoč.
Za kraje, prizadete po potresu, smo nakazali enodnevni zaslužek, ki so ga posamezne organizacije združenega dela izdvojile takole:
— AGROKOMBINAT LENART: Glede na potrebe bodo vsi delavci kombinata — kolikor še niso — delali eno prosto soboto.
— AGROKOMBINAT MARIBOR: — Ker je v tem času izredno veliko dela — saj delajo delavci na polju dnevno tudi po deset in še več ur in tudi ob sobotah, bodo delavci kombinata prispevali vsak po 75 dinarjev; kdor pa zasluži manj kot 2000 dinarjev na mesec, bo prispeval po 45 dinarjev.
— KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ: Proizvodni delavci so delali v soboto, 13. julija, ki je sicer bila prosta, delavci uprave pa bodo od zaslužka izdvojili enodnevni zaslužek, da ne bi zvečali režije kombinata.
— TOVARNA MESNIH IZDELKOV KOŠAKI MARIBOR: Vsi delavci tovarne bodo glede na potrebe delali eno prosto soboto.
B
B
B
B
s
iBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
B	B
g Zvezni izvršni svet za sprostitev cen teletine in junčevine
Več mesa za domačo | porabo	|
BEOGRAD, 31. julija 1974 (Tanjug). — Po sporočilu Zveznega komiteja za informacije je Zvezni izvršni svet na seji, ki je bila 30. julija pod predsedstvom Džemala Bijediča, menil, da bi se lahko odločili za sprostitev cen teletine in prvovrstnega baby beefa — razen teličk. Ocenjujejo, da bo oblikovanje cen za to kvalitetno meso glede na razmere na tržišču imelo za posledico večjo porabo ■ mesa na domačem tržišču.
(Delo, 1. avgusta 1974)
Opomba uredništva: Več o problemu, ki je nastal z viškom mesa, si preberite v rubriki kooperantov na 10. in g 11. strani te številke Naše poti. V prihodnji številki pa fl bomo ta hudi problem, ki je izredno prizadel tovarno mesnih g izdelkov Košaki ter tudi vso sestavljeno organizacijo zdru- g ženega dela oziroma vse jugoslovansko kmetijstvo, kom- B pleksno osvetlili. V ta namen bomo sklicali tiskovno ko n- g ferenco izključno o problemu viška mesa oziroma o problemu živinoreje.
B
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
(Nadaljevanje s 3. strani) s tu o njej ne bomo več pisali.)
Registracija SOZD
S Kako daleč smo s prilagajanjem samoupravnemu sporazumu ter z registracijo temeljnih organizacij združenega dela in podjetij — kar ste v svojem članku označili kot poglavitni vzrok počasnejšega realiziranja zastavljenih ciljev pri integraciji?
Od podjetij v sestavljeni organizaciji združenega dela sta registrirana Agrokombinat Lenart ter tovarna mesnih izdelkov Košaki. Agrokombinat Maribor in Kmetijski kombinat Ptuj pa morata svoj sporazum dopolniti, in priprave okoli tega so v polnem teku. Računam, da so vse dopolnitve in prilagajanja opravljena ter da bodo vse te registracije do 1. septembra dokončno izvedene, in šele ko bo opravi leno to, lahko registriramo sestavljeno organizacijo združenega dela. Seveda poslujejo posamezne organizaci-ie združenega dela samostojno, vendar smo se bili — ne glede na to, da SOZD še ni registrirana — dogovorili, da pred svojo firmo navedejo še firmo SOZD, tako da vsak poslovni partner takoj ve, da gre tu za širšo povezavo. Ne nazadnje ima to tudi določen komercialni učinek.
® Kakšno je vaše mnenje o samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, kjer so tudi določila o delavčevih obveznostih, o pravicah iz dela — npr. osebni dohodek, plačilo prevozov na delo, delež za minulo delo ipd.? Tod Je nekaj stvari, ki v vseh organizacijah združenega dela niso usklajene. Kaj menite, kdaj bo to poenoteno?
Na vsak način bomo morali urediti enotna merila za vso sestavljeno organizacijo, čeprav hkrati poudarjam, da
bodo posamezna določila, specifična za eno ali drugo organizacijo, še vedno ostala v njeni domeni. Vsekakor pa bomo morali zagotoviti, da bodo delavci vseh svojih pravic, ki jih imajo po delu in iz dela, tudi deležni — seveda enotno za vse združeno podjetje.
Nadaljnje integracije
• Kako pa je z nadaljnjimi integracijami? Kolikor vemo, najbrž ne bo ostalo samo pri sedanji, saj ste že imeli ustrezne pogovore z drugimi podjetji.
Pogovarjamo se o novih integracijah. Ponovno moramo oživiti razgovore s Kmetij-skim kombinatom KZ Slovenska Bistrica in pa z Mariborsko mlekarno.
Pri Kmetijskem kombinatu Gornja Radgona pa stvari začasno stoje. Moramo namreč počakati, da dokončno izdela svoj razvojni program kmetijsko industrijski kombinat Pomnika, kajti Radgona sodi pravzaprav že v Pomurje — čeprav je radgonski kombinat prav glede obsežne -proizvodnje vina bolj orientiran na naše področje.
Sodim pa, da se bomo prej ko slej morali na skupni poti na iti ne samo s Pomurko, temveč tudi s kmetijskim kombinatom Hmezad iz Žalca — pa najsi bo to poslovno tehnično sodelovanje ali pa ožje povezovanje. Že sedaj imamo namreč veliko stičnih točk in tudi sicer že sodelujemo.
Sodelovanje pa smo ponudili tudi gostinskemu pod-ietju Haloški biser v Ptuju. Svoje izdelke bi seveda želeli čim ugodneje plasirati. Vendar so razgovori o tem sedaj še v krogu strokovnjakov, in če bi sedaj s strani Haloške-
V delavskem svetu SOZD so naslednji naši delavci:
AGROKOMBINAT LENART (volitve so bile 11. januarja 1974)
delegati:
1.	Viktor Kraner
2.	Franc Kovačič
3.	Franc Toplak
4.	Mirko Lorenčič
namestniki :
L Janez Firbas
2.	Mirko Smolič
3.	Vinko Zelenik
4.	Alojz Letnik
AGROKOMBINAT MARIBOR (volitve so bile 7. januarja 1974)
delegati:
1.	Franc Sapač
2.	Lojze Štabuc
3.	Franc Jurgec
namestnika:
1.	Stanko Kos
2.	Boris Stoiljkovic
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
(volitve so bile 10. in 14. januarja 1974)
delegati:
1.	Franc Frajnkovič
2.	Vinko Dreu
3.	Martin Žuran
4.	Anton Galun
ga bisera prišel ugoden odmev, bi o tej možnosti razpravljali ter odločali samoupravni organi.
Obveščanje
* In za konec: kaj pričakujete od glasila Naša pot pri uresničevanju ciljev in nalog združitve?
Namerno sem pri odborih, o katerih sem govoril že pri prvem vprašanju, izpustil u-redniški odbor, ker sem o njem hotel spregovoriti pri tem vprašanju. Uredniški odbor je bil med prvimi, ki ie bil ustanovljen in je bil doslej prav tako zelo aktiven. To pa se tudi konkretno vidi — prva številka našega skupnega glasila je namreč že lep čas v kolektivu.
Silno pomembno je obveščanje. Naj bo v prvi ali v končni fazi — o vsem odločajo ljudje. In kako naj odločaio, če ne bodo obveščeni? O dobri obveščenosti pa bomo lahko govorili takrat, ko bodo delavci dejansko vedeli, za kaj gre: kaj želi delavec, kaj želi delovna organizacija, kaj predvidevamo, da naj bo naša skupna akcija. Po drugi
namestniki:
1.	Jurček Mlakar
2.	Sonja Kravos
3.	Vlado Zupanič
4.	Jože Skerlovnik
TOVARNA MESNIH IZDELKOV KOŠAKI MARIBOR (volitve so bile 17. in 18. decembra 1973)
delegati:
L Franc Petrič
2.	Marjan Golež
3.	Ivan Mohorič
4.	Febks Kolmanič
namestniki:
1.	Franc Šiker
2.	Janez Fekonja
3.	Franc Štumberger
4.	Ivan Bratušek
Skupno je bilo v delavski svet sestavljene organizacije združenega dela izvoljenih 15 delegatov in 14 namestnikov. Od teh so vsi delegati moški, med namestniki pa je ena ženska.
Na svoji prvi seji, ki je bila
5.	februarja 1974, je delavski svet izvolil iz svoje sredine za predsednika FRANCA KOVAČIČA, delegata iz Agrokombinata Lenart, za njegovega namestnika pa FRANCA PETRIČA, delegata iz tovarne mesnih izdelkov Košaki Maribor.
strani pa mora delavec tudi vedeti, kaj in kako delajo v Mariboru, v Lenartu, v Ptuju, in s kašnimi težavami se srečujejo. In ko bodo delavci pravilno dojeli, kal ie pravzaprav združeno [podjetje, kakšne koristi ima od tega naša skupnost kot celota, vsa sestavljena organizacija združenega dela, njeni posamezni deli ali pa tudi vsak posameznik, tedaj se bodo zavestno odločevali za skupne akcije. In ker je prav informiranje ena najpomembnejših nalog v sedanjem procesu, smo želeli, da naj konkretno naše skupno glasilo čimprej zaživi.
Drago pa ie informiranje o našem samoupravnem delu. Tod je bistveno, da sleherni naš delavec ve, kakšne odločitve sprejemajo samoupravni organi — ne samo najvišji, temveč tudi samoupravni organi v organizacijah združenega dela pa tudi v temeljnih organizacijah, saj prav tam poteka glavnina našega dela.
In prav tod pričakujem, da nam bo Naša pot dala kar največ, kar bo vsekakor najugodneje vplivalo na razvoj celotnega podjetja. M. C.
POSLOVNI REZULTATI V PRVEM POLLETJU
mn mm mirni-mišii
Leto 1974 se je že krepko prevesilo v drugo polovico. Pišemo že mesec avgust, in kar kmalu bo nastopil prvi jesenski mesec.
Že res, da je v kmetijstvu moč delne poslovne rezultate ugotavljati šele v drugi polovici leta — pač iz enostavnega razloga, ker žanjemo sadove svojega dela šele v poletju in jeseni. Toda kljub temu teče življenje svojo pot naprej. In ker je 30. junija tudi »uradno« končana prva polovica leta, je to mejnik, ko moramo pred samoupravnimi organi, pred vsemi delavci ter pred celotno družbo razgrniti obračun svojega šestmesečnega dela — ne glede na to, da zaradi specifičnosti kmetijstva ne moremo prikazati vseh doseženih rezultatov tega leta.
Zaprosili smo naše sodelavce finančnike, da za bralce Naše poti napišejo sestavke, iz katerih bo moč razvi-deti, kako so poslovale posamezne organizacije združenega dela, združene v SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat.
Agrokombinat Lenart: le glede na izredne težave bomo
izpolnili letni proizvodni načrt
Agrokombinat Lenart je v prvem polletju končal poslovanje v pričakovanem rezultatu, vendar moramo pri tem upoštevati objektivne težave, v katerih smo bili: podjetje
je namreč najbolj prizadel padec cen živine. Živinorejska proizvodnja pa je naša osnovna dejavnost. Kljub tem težavam nam stanje na površinah, zasejanih s pšenico in koruzo.
ter nasadi obetajo zelo ugodno letino, ki bo končno vidna v doseženem finančnem rezultatu.
Iz tabele je razvidno, da je porast proizvodnje nasproti lanskemu letu v nenehnemu naraščanju, pa tudi iz realizacije plana je razvidno, da se bo skupna rast obdržala.
Celotni dohodek na zaposlenega se je torej zvečal za 30 %—odftega je na j več j e zvečanje v kmetijstvu: za 60 %. Celotni dohodek na enega zaposlenega je nekoliko narasel zaradi zmanjšanja števila zaposlenih. Zmanjšanje števila zaposlenih je zabeleženo v o-bratu transport ter y obratu gostinstvo. Čeprav je prvo
polletje — še posebno za kmetijsko proizvodnjo — prekratko obdobje, da bi lahko po doseženih rezultatih z gotovostjo sklepali o celotnih rezultatih podjetja, je zelo pomembno upoštevati težave, ki smo jih imeli pod vplivom tržišča.
Polletni obračun za kmetijske organizaci j e ni na j realne jši pokazovalec, š kakšnim uspehom bo končano poslovno leto. Vendar lahko ob takšnem stanju na zasejanih površinah ter v nasadih, kakšno je sedaj, smelo trdimo, da bomo izpolnili vse naloge, ki jih moramo izvršiti po gospodarskem načrtu do konca leta 1974.	Ljubo Vulovič
	30.6.1973 dinarjev	30.6.1974 dinarjev	Plan 1974 do 30.6. dinarjev	1974 1973	1974 plan
TOZD Proizvodnja					
in storitve	17,907.028	28,034.930	21,456.243	156	130
KO Lenart	12,307.210	20,653.712	14,788.335	168	139
KO Selce	857.875	920.173	915283	107	100
Gostinstvo	2,812.929	3,889.338	3,770.000	138	103
Transport	1,929.014	2,571.707	1,982.625	133	130
TOZD Kooperacija 23,815.646		28,783.749	28,800.000	121	100
Skupaj	41,722.674	56,818.679	50,256.243	136	113
Agrokombinat Maribor: Problem so veliko zaloge
V organizaciji s pretežno osnovno kmetijsko proizvodnjo predstavljajo periodični obračuni le del poslovnih rezultatov, saj lahko za večino kmetijske proizvodnje dobimo končne rezultate šele ob koncu leta. V našem primeru so 30. junija v obračunu zajete naslednje organizacijske enote: strojna postaja, mešalnica, hladilnica ter mlečna proizvodnja in pitanje. Vsa druga proizvodnja se v okviru TOZD Kmetijstvo obravnava kot nedovršena proizvodnja.
Po podatkih periodičnega obračuna so bili v prvem polletju v primerjavi s preteklim letom doseženi naslednji rezultati:
1. Celotni dohodek
TOZD	Leto 1973 dinarjev	Leto 1974 dinarjev	Indeks
Kmetijstvo	34,903.953	43,707.771	125
KZ Maribor	19,375.871	25,071.590	129
Gozdarstvo	1,546.187	2,797.738	181
Skupaj	55,826.011	71,577.099	128
2. Porabljena sredstva			
TOZD	Leto 1973 dinarjev	Leto 1974 dinarjev	Indeks
Kmetijstvo	23,998.411	28,820.482	120
KZ Maribor	18,287.773	23,488.463	128
Gozdarstvo	543.437	994.183	183
Skupaj	42,829.621	53,303.128	124
3. Dohodek
TOZD	Leto 1973 dinarjev	Leto 1974 dinarjev	Indeks
Kmetijstvo	10,905.542	14,887289	136
KZ Maribor	1,088.097	1,583.127	145
Gozdarstvo	1,002.750	1,803355	180
Skupaj	12,996389	18273.971	141
4. Finančni rezultat			
TOZD	Leto 1973	Leto 1974	
	dinarjev	dinarjev	
Kmetijstvo	4-	3362	+ 887.135	
KZ Maribor	— 272.612	— 243.828	
Gozdarstvo	+ 315.393	+ 397.648	
Skupaj	+ 46.143	+ 1,040.955	
Rezultati so s stališča gibanja celotnega dohodka in porabljenih sredstev, predvsem pa s stališča bistveno višjega dohodka, ugodnejši od rezultatov preteklega leta. V večini obračunanih organizacijskih enot TOZD Kmetijstvo so finančni rezultati boljši od lanskih — razen v mešalnici, hladilnici in mlečni proizvodnji.
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
5. Čisti dohodek
Strojna postaja	+	878.293	dinarjev
Gostinstvo	+	189.918	dinarjev
Maloprodaja (trgovina in	tržnice) +	290.308	dinarjev
Mešalnica	+	4.074	dinarjev
Hladilnica	—	79.836	dinarjev
Mlečna proizvodnja	—	952.484	dinarjev
Ostalo (zajeto v obračunih)	+	556.862	dinarjev
Vzrok za izredno slab rezultat v mlečni proizvodnji in hladilnici so poleg drugih dejavnikov neurejene cene za mleko in znane tržne razmere za sadje letos spomladi.
6. Vrednost za!og
Zaskrbljujoči so podatki o vrednosti zalog gotovih proizvodov, ki znašajo:			
TOZD	Leto 1973 dinarjev	Leto 1974 dinarjev	Indeks
Kmetijstvo KZ Maribor Gozdarstvo	1,365.087 69.721 1,018.487	6,657.587 107.374 618.557	487 154 61
Skupaj	2,453295	7283.518	301
S tako visokimi zalogami v TOZD Kmetijstvo so vezana ogromna obratna sredstva. Naj večji delež v teh zalogah predstavlja vinski pridelek letnika 1973, saj ga je še polovico neprodanega.
Prav tako daje misliti visoka vrednost nedovršene proizvodnje, ki je v primerjavi s preteklim letom pri približno enakih kapacitetah višja za 43 %. To pomeni, da bi morali letos tudi iztržiti za 43 % več kot lansko leto, kar pa je izreden skok in ga bo težko doseči.
Nujno bo čimbolj racionalno trošenje sredstev v drugem polletju, čimprejšnja prodaja zalog ter izredno prizadevanje v sezoni spravila in prodaje pridelkov, da bi lahko uspešno prebrodili še eno poslovno leto v obdobju izgradnje naših kapacitet, ki še ne dajejo ustreznih proizvodnih učinkov. Uspeh ali neuspeh pa je seveda še nujno povezan z vsak dan obravnavano, a še vedno nerešeno politiko cen naših proizvodov ter z urejenostjo odnosov s poslovnimi partnerji.
Cilka Rak, dipl. inž.
Koietijski kombinat Ptuj: Izterjati dolgove ter znižati zaloge
in poslovne stroške
V prvem polletju leta 1974 so temeljne organizacije združenega dela v sestavi OZD Kmetijski kombinat Ptuj dosegle naslednje rezultate (v pregledu niso zajeti podatki za enoto za stanovanjsko gospodarstvo in hranilno kreditno službo, ki sta sami naredili poročila o poslovanju):
REZULTATI POSLOVANJA V PRVEM POLLETJU 1974 IN PRIMERJAVA LE-TEH Z LETNIM PLANOM PODJETJA
Elementi	Plan 1974 dinarjev	REALIZACIJA 30.6.1973 30.6.1974 dinarjev dinarjev		INDEKS »*ealiz. real iz. v plana istem ob-4 : 2	dob ju 4 : 3	
1	2	3	4	5	6
I. Celotni dohodek	483.312	171.945	210.767	43,61	122,58
1. Materialni stroški	218.766	87.059	112.280	51,32	140,46
2. Amortizacija	14.265	5.790	7.117	49,89	122.92
3. Nabavna vrednost realiziranega trg. blagi	152.619	59.123	65.838	43,14	111,36
4. Popravki finančnega rezultata in izredni izdatki	3.522	2.666	463	13,15	17,37
5. Razlika med vrednostjo substanc v začetku leta in na koncu obrač. obdobja	+ 400	— 11.222	—12.262	—	109,27
II. Porabljena sredstva (2 do 6)	389.572	143.416	173.436	44,52	120,93
III. Dohodek (I manj II)	93.740	28.529	37.331	39,82	130,85
6. Pogodbene obveznosti	12.107	5.138	5.074	41,91	98,75
7. Zakonske obveznosti	5.790	1.898	4.817	83,20	253.79
8. Za osebne dohodke in druga izplačila	55.532	15.570	19.652	35,39	126,22
9. Izguba zaradi nedoseženega dohodka	—	151	1.313	—	869,54
IV. Ostanek dohodka					
(6 + 8 + L + 9 ftreui m)	20.311	6.074	9.101	44,81	149,84
Iz podatkov je razvidno, da smo v prvem polletju realizirali 43,61 % planiranega celotnega dohodka ob 51% realizaciji materialnih stroškov.
Porabljena sredstva smo realizirali v višini 45 % planiranih, dohodek pa v višini 40 % planiranega dohodka.
Ker je v letu 1974 spremenjen način financiranja splošne in skupne porabe in ker so
s tem spremenjene tudi osnove za obračun prispevnih stopenj, s planom niso primerljivi podatki o realiziranih zakonskih obveznosti in osebnih dohodkih.
Ko smo sestavljali plane, še namreč med drugim niso bile znane tudi osnove za obračun prispevkov za financiranje republiške izobraževalne skupnosti, republiške raziskovalne skupnosti in prispevka za va-
lorizacijo pokojnin, ki predstavljajo največje zneske zakonskih obveznosti. V skladu z določili so namreč osnove za te tri obračune osnova za obračun davka na dohodek TOZD in poslovni fond TOZD, znižan za plačano posojilo skupnim rezervam gospodarskih organizacij in posojilo za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in Avtonom-
ne pokrajine Kosovo. Zaradi novih osnov za izračun so zneski, ki jih moramo odvesti za financiranje potreb teh skupnosti, višji, kot smo jih planirali.
Poračun prispevkov za financiranje splošne in skupne porabe
Ob prehodu z neto na bruto sistem obračuna osebnega dohodka delavcev smo naredili za prvo polletje poračun prispevkov za financiranje splošne in skupne porabe.
Čeprav so se prispevki od OD znižali — saj znašajo od osebnega dohodka delavca, katerega stalno bivališče je npr. v občini Ptuj, le 30,90 % (skupna stopnja je namreč različna pri delavcih, ki imajo bivališča v različnih občinah) in je torej delež, ki ga prispeva v ta namen, delavec od svojega OD, manjši kot doslej — pa smo morali po proračunu prispevkov, ki smo ga naredili za prvo polletje, vplačati razliko v višini približno
930.000	dinarjev, ki se krije iz dohodka TOZD. To vsekakor ne predstavlja razbremenitve za naše podjetje.
Menimo, da bi bilo prav, da bi se kot osnova za obračun teh prispevkov upoštevala davčna osnova, korigirana za zneske olajšav — tako kot jih določa zakon.
Za 55 odstotkov več realizacije kot lani
Podatek, da smo realizirali 45 % planiranega ostanka dohodka, je glede na to, da ima
STRAN 6 ■ NAŠA POT
TOZD Kmetijstvo v prvem polletju razmeroma majhno realizacijo, realen, če primerjamo podatke z istim obdobjem lanskega leta, vidimo, da smo zvečali celotni dohodek za 23 %, materialne stroške za 40 %, dohodek za 31 % in o-stanek dohodka za 50 %.
V prvem polletju znaša razlika realizacije 9,100.000 dinarjev ali za 55 % več kot v istem obdobju lani.
Z izgubo je končala poslovanje v prvem polletju le TOZD Kmetijstvo, kar pa je glede na stanje, ki vlada na trgu z živino, in glede na specifičnost kmetijske proizvodnje razumljivo.
Slabše rezultate kot v istem obdobju lani sta dosegli le dve temeljni organizaciji:
1.	Kletarstvo Slovenske gorice — 28.952 dinarjev ali 3 % lanskega dohodka;
2.	TOZD Kooperacija — proizvodnja — 33.749 dinarjev ali 4 % lanskega dohodka.
Pri obeh TOZD so glavni razlogi za takšno stanje nizke prodajne cene in manjša re-
alizacija kot v istem obdobju lani. V TOZD Kletarstvo Slovenske gorice predvidevajo, da se bo stanje v drugem polletju glede na višje cene in večjo prodajo znatno izboljšalo.
Razmere na trgu z živino
Drugačno stanje pa bo najverjetneje v TOZD Kooperacija in v TOZD Kmetijstvo — če se ne bo spremenilo stanje na trgu z živino, za kar pa skorajda ni upanja. Ne glede na to računamo na pomoč širše družbene skupnosti, ki ji — tako vsaj menimo — ne sme biti vseeno, kaj bo s sta-ležem živine v družbenem in privatnem sektorju, če se situacija ne bo spremenila. Navsezadnje za krizo, ki ni samo naša, ampak svetovna, niso krivi delavci v kmetijstvu in kmetje, in ne bilo bi prav, da bi sami nosili bremena, ki bodo nujna posledica takšnega stanja.
Količniki ekonomičnosti poslovanja
Količniki ekonomičnosti poslovanja TOZD, izračunani iz razmerja med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi, kažejo, da je količnik pri vseh TOZD večji od 1, torej so vse TOZD v prvem polletju poslovale ekonomično. Ekonomičnost je namreč kriterij uspešnosti, ki je tem večja, čim manjši so stroški, potrebni za dosego določenih rezultatov.
Podatki o proizvodnosti dela v prvem polletju so pri posameznih TOZD različni.
V Kmetijskem kombinatu smo ostvarili na zaposlenega 153.620 dinarjev celotnega dohodka in 27.209 dinarjev dohodka.
Na 100 dinarjev porabljenih sredstev smo ostvarili 22 dinarjev dohodka, na 100 dinarjev celotnega dohodka pa 18 dinarjev dohodka. Kljub temu da se likvidnost podjetja manjša, nam je uspelo znižati stanje neporavnanih obvez-
nosti dobaviteljem. Te predstavljajo le 14 % vrednosti neporavnanih terjatev do kupcev.
Kupci dolgujejo plačila poprečno 35 dni
Terjatve do kupcev so se močno zvečale in znašajo 30. junija 1974 33,523.147 dinarjev. Količnik obračanja kupcev znaša v Kmetijskem kombinatu 5,11 %, kar pomeni, da nam kupci dolgujejo plačila poprečno 35 dni. Ta podatek je različen pri posameznih TOZD. Najkrajši rok plačila imajo kupci TOZD Kooperacija, TOZD Kmetijstvo, TOZD Tehnoservis, TOZD Farma be-konov in TOZD Mlekarna. Zaloge obrnemo poprečno vsakih 77 dni, s tem da je ta rok v TOZD Kmetijstvu 217 dni in v TOZD Gozdarstvo 18 dni.
V drugem polletju bomo morali posvetiti glavno skrb izterjavi dolgov kupcev, znižanju zalog in znižanju poslovnih stroškov.
Marija Magdalenec
Tovarna mesnih izdolkov Košaki: Prvo polletje smo končali
■ l ■
Prvo polletje 1974 je naša delovna organizacija končala z dobrim poslovnim rezultatom, saj je v svojem periodičnem obračunu izkazala 2,094.277 dinarjev ostanka dohodka. Vsi meseci so bili za podjetje kot celoto sklenjeni pozitivno, vendar so tako po obratih kakor tudi po delovnih enotah tudi izgube.
Že kar na začetku pa moram pripomniti, da bi poslovni rezultati lahko bili nekoliko boljši, če bi izpolnili plan proizvodnje (in prodaje) klobasnih izdelkov. Zaradi spremembe predpisov v zvezi z uvozom je bil namreč zakasnjen uvoz nove polnilke in nekaterih pomembnih rezervnih delov za strojno opremo klobasičame kar za tri mesece. Zakasnitev uvoza je usodno ovirala redno proizvodnjo predelovalnega obrata.
Količinska proizvodnja in prodaja v prvem polletju je v primerjavi s celoletnim planom za leto 1974 ter v primerjavi z istim obdobjem leta 1973 videti takole:
1.	Podaja, prikazana v tonah
1. polletje		1. polletje	Celoletni	INDEKS		
	1973	1974	1974	1974/73	1974
Sveže meso	1.323	1.943	3.047	147	64
Klobasni in suhomesni izdelki	1.013	1.178	2.650	116	44
Topljena mast	53	69	100	131	69
Tuje (trgovsko blago)	309	207	645	67	32
Skupaj	2.698	3.397	6.442	126	53
2. Zakol živine, prikazan			v kosih		
1. polletje		1. polletje	Letni plan 1974	INDEKS	
	1973	1974		1974/73	1974-plan
Govedo za sveže meso	2.141	4.449	7.000	207	64
Govedo za predelavo	712	1.063	3.000	149	35
Skupaj govedo	2.853	5.512	10.000	193	55
Prašiči	14.077	18.705	36.000	133	52
Struktura celotnega dohodka
Da bi lahko celoviteje ocenili poslovanje delovne organizacije, si je treba predočiti tudi nekatere podatke v strukturi celotnega dohodka, in sicer:
V tisoč dinarjih
30. 6. 1973		Plan 1974	30. 6. 1974	INDEKS 1974/1973	74-pl.
1. Porabljeni material	48.295	191.929	75.495	156	39
Vzdrževanje osnovnih					
sredstev	438	970	462	105	48
Tuje storitve	425	950	507	119	53
Drugi režij, stroški	376	1.161	514	137	44
Amortizacija	816	1.882	991	121	53
2. Skupaj režij, stroški	2.055	4.963	2.474	120	50
3. Nabavna vrednost					
trgovskega blaga	10.286	15.073	11.689	114	78
4. Vsega materialni					
stroški	60.636	211.965	89.658	148	42
5. Izredni stroški	104	—	401	386	
6. Porabljena sredstva	60.740	211.965	90.059	148	42
7. Dohodek	7.453	29.264	13.567	182	46
8. Celotni dohodek	68.193	241.229	103.626	152	43
V strukturi celotnega dohodka zavzema porabljeni material skupno z nabavno vrednostjo trgovskega blaga 84,2 %, medtem ko znašajo vsi drugi stroški, davki, osebni dohodki in akumulacija le 15,8 %. Glede na tako strukturo celotnega dohodka mora torej delovna organizacija posvečati največjo pozornost nabavi živine — tako glede kakovosti kakor tudi glede nabavnih cen. Njen poslovni uspeh je sicer v veliki meri odvisen od produktivnosti, od pravilne izbire proizvodnega programa glede na tržišče in različno ekonomičnost posameznega izdelka, vendar lahko že manjša zvišanja cen surovin (živine za zakol) uničijo vsa delovna prizadevanja kolektiva — prav zaradi tega, ker predstavlja surovina v strukturi cene tako visok odstotek.
Delovna organizacija s svojim letnim gospodarskim planom ni določila, kolikšen del plana naj bi bil realiziran v prvem polletju. Iz podatkov preteklih let pa je razvidno, da se letni gospodarski načrt realizira v prvem polletju med 40 in 50 %. Iz tega lahko torej sklepamo, da je plan v prvem polletju 1974 količinsko zelo dobro realiziran in povečini celo presežen.
Odkupne cene živine
Pa poglejmo nekaj podatkov o odkupnih cenah živine v prvem polletju 1974 v primerjavi z istim obdobjem leta 1973.
(Nadaljevanje na 8. strani)
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat
Finančno-računski odbor
Na drugi seji finančno-ra-čunskega odbora 28. maja 1974
je bilo ugotovljeno, da bodo podpisnice v SOZD opravile polletni obračun zaradi zakasnele registracije SOZD še po dosedanjem načinu. Kljub temu pa je za potrebe SOZD potrebno napraviti zbirni interni polletni obračun.
V zvezi z investicijo v Velenju so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Agrokombinat Maribor in Tovarna mesnih izdelkov Košaki Maribor sprejmeta sklepe o sedaj znani višini predračunske vrednosti po razdelilniku, ki je bil skupno ugotovljen na prvem sestanku finančno-računskega odbora, ter skleneta ustrezne po-
godbe z interno banko Kmetijskega kombinata Ptuj.
2.	Razvojni sektorji podpisnic pripravijo možno obliko organizacije tržnice.
3.	Vse trije soinvestitorji jamčijo v skladu z naložbami za zapadle obveznosti iz kreditov in drugih vloženih sredstev v tržnico.
4.	Opremljanje in dokončanje objekta (tržnice) se naroča v imenu Kmetijskega (kombinata Ptuj, s tem da je naročilo v skladu z investicijskim programom.
Na tretji seji 20. junija so bile ugotovljene naslednje naloge in način dela odbora:
1.	izvajanje skupne finančno kreditne politike delovnih organizacij — podpisnic.
2.	izvajanje ukrepov za ugotovitev likvidnosti podjetja;
3.	skrb za enotno organizacijo finančnega poslovanja;
4.	izdelava analize finančnega stanja SOZD;
5.	zagotavljanje sredstev za financiranje investicij in skrb za pravilno uporabo ter dosledno izvajanje zakonskih in drugih predpisov, ki so v zvezi s finančnim stanjem.
Združevanje finančne, knjigovodske in ekonomskoraču-movodske evidence v SOZD bo možno samo z uvedbo sodobnejše mehanografije.
Člani finančno-računskega odbora so bili na četrti seji 5. julija informirani o poteku razgovorov v zvezi z nabavo računalnika in o demonstracijah sistema MAI, ki je bila v Ptuju 3. julija 1974. Zastopniki te firme so predstavnike delovnih organizacij — podpisnic — seznanili z delovanjem tega računalnika.
Delo finančno-računskega odbora poteka v redu in pokazali so se že prvi zadovoljivi rezultati.
Komercialni odbor
Na seji komercialnega odbora 9. julija 1974 so njegovi člani ugotavljali vzroke, zaradi katerih tovarna mesnih izdelkov Košaki Maribor ni podpisala samoupravnega sporazuma o združevanju v Živinorejsko poslovno skupnost Slovenije. Predstavnik TMI Košaki je pojasnil vzroke, ki so privedli do navedene odločitve, saj posamezne delovne organizacije niso dobile izplačanega regresa za prodano živino, čeprav so pristopile k sporazumu.
Vse delovne organizacije — podpisnice v okviru SOZD — so dolžne čimprej pripraviti poročilo o višini regresa za leto 1973 in 1974 ter pripraviti konkretne predloge za podpis navedenega sporazuma.
Za predsednika komercialnega odbora je bil izvoljen Marjan Brglez, inž. agr., direktor komercialnega sektorja
(Nadaljevanje s 7. strani)
Goveda za Goveda za Prašiči sveže meso predelavo
______________________1973	1974	1973	1974	1973	1974
Poprečna nabavna cena
(1 kg žive teže)	15,37	16,20	11,06	11,19	13,13	15,42
Klavnost v odstotkih 54,84	56,96	48,60	50,62	78,50	74,20
Poprečna cena za mesno enoto
(cena/klavnost)	28,02	28,44	22,76	22,10	16,73	20,78
Indeks mesne enote
1974/1973	101,5	97,1	124
Indeksi nam povedo, da se ie letošnje leto cena surovine Po mesni enoti dvignila pri govedu za sveže meso za približno 1,5 % in pri prašičih za 24 %, medtem ko je cena govedu za predelavo po mesni enoti padla za približno 2,9 %. Navedena dejstva torej za gospodarjenje delovne organizacije niso nič kaj rožnata in kažejo, da poslovni uspehi ne izvirajo zgolj iz znižanja cen surovin.
To trditev utemeljujemo tudi z naraščajočo produktivnostjo, ki je naslednja:
Proizvodnja na delovno uro (v kg)
1972	6,05
1973	6,38
prvo polletje 1974	8,80
Primerjava strukture dohodka
Kakor smo videli iz podatkov o celotnem dohodku, je delovna organizacija v prvem polletju 1974 dosegla dohodek, ki je približno za 82 % večji od dohodka, ostvarjenega v prvem polletju 1973, kljub temu pa je plan dohodka dosežen le z 41 %.
Pa si oglejmo še strukturo dohodka prvega polletja 1974 v primerjavi s celoletnim gospodarskim načrtom za leto 1974 in v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta.
V tisoč dinarjih
1. polletje 1. polletje	Indeksi
	1973	1974	Plan 1974	1974/1973	1974 plan
Pogodbene obveznosti	1.173	1.687	3236	143	52
Zakonske obveznosti	583	1.237	2.465	212	50
Skupaj	1.756	2.924	5.701	166	51
Osebni dohodki	5.903	8261	18.038	140	46
Drugi osebni prejemki	254	288	500	113	57
Ostanek dohodka	—	2.094	5.025		41
Izguba	460	—-	—	—	
Skupaj	7.453	13.567	29.264	182	46
Kakor je iz prikaza razvidno, so se pogodbene in zakonske obveznosti (družbene dajatve) dvignile v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta približno za 66 %. Prikazano zvečanje pa je v veliki meri posledica dejstva, da smo preteklo leto v prvem polletju še izkazovali izgubo in tako bili oproščeni plačevati nekatere dajatve.
Osebni dohodki
Približno enaka je zadeva z dvigom osebnih dohodkov delavcev. V prvem polletju 1973 je delovna organizacija izplačevala osebne dohodke v višini svojega takratnega pravilnika in niti ni dosegla kalkulativnega osebnega dohodka po samoupravnem sporazumu svoje grupacije. V drugem polletju 1973, ko je začela poslovati z večjim dohodkom in ko je pokrila izgubo iz prvega polletja 1973, je svojim delavcem osebne dohodke popravila. Zaradi tega podatki o osebnih dohodkih v navedenem prikazu strukture dohodka med posameznimi obdobji niso primerljivi.
Če pa primerjamo polovico celotnega osebnega dohodka iz leta 1973, tedaj dobimo povsem drugo sliko, ki je takale:
V tisoč dinarjih
1.	Osebni	dohodek leta	1973	po	zaključnem računu	13.803
2.	Polovica od tega	6.901
3.	Osebni	dohodek prvega	polletja	1974	8261
4.	Indeks	(3:2)	119,7
Osebni dohodki delavcev so se torej dvignili v primerjavi z letom 1973 le za približno 20%.
Potrebovali bomo kredite za obratna sredstva
Ostanek dohodka je torej glede na poslovne rezultate leta 1972, ko je delovna organizacija izkazala izgubo v znesku več kot 3,500.000 dinarjev, in glede na poslovne rezultate prvega polletja 1973, ko je izkazala izgubo v znesku več kot 460.000 dinarjev, res zadovoljiv.
Če pa primeriamo ta dohodek s potrebami, ki jih ima delovna organizacija za svojo enostavno reprodukcijo, ugotovimo, da pravzaprav prigospodarjeni dohodek ne pomeni mnogo, kajti v enem letu tudi ni moč nadoknaditi izgubljene akumulacije preteklih dveh let. Pa poglejmo podatke:
V prvem polletju se je vrednost zalog poprečno zvečala za
5.747.000	dinarjev. Po predpisih moramo zagotoviti trajna obratna sredstva iz preteklih let v znesku več kot 1,674.000 dinarjev. Skupno potrebujemo torej za obratna sredstva več kot
7.421.000	dinarjev. Če ta znesek primerjamo z ostankom dohodka prvega polletja 1974 ali s planiranim celoletnim ostankom dohodka, uvidimo, da bo delovna organizacija ponovno potrebovala krepke kredite za trajna obratna sredstva.
Ivan Rotman
Kmetijskega kombinata Ptuj. Njegova naloga je, da skrbi za delo in izvajanje sklepov odbora.
Peta seja je bila 18. julija 1974; na njej so člani razpravljali o pomenu skupnega nastopa pri nabavi reprodukcijskega materiala (mnetnih gnojil in zaščitnih sredstev). Člani komercialnega odbora so se dogovorili, da bodo skupno obiskali proizvajalce umetnih gnojil in zaščitnih sredstev ter jih seznanili o skupni nabavi reprodukcijskega materiala.
Preden se sklenejo pogodbe z novimi dobavitelji umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, se je potrebno dogovoriti z Agrotehniko Ljubljana — to je s sedanjim dobaviteljem.
Uredniški odbor skupnega glasila Naša pot
Na tretji seji 19. julija 1974
je glavni in odgovorni urednik Franc Tetičkovič seznanil člane odbora s pomenom izida prve številke časopisa, pri čemer je orisal sedanjo pot in napore, ki so jih vložili člani uredniškega odbora, samoupravnih organov in kolegijskega poslovodnega organa SOZD.
Po obširni razpravi o predlogu vsebine druge številke so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Uredniški odbor je sprejel predlog vsebine za drugo številko časopisa Naša pot."
2.	Obseg časopisa se razširi po potrebi na 16 strani pri posamezni številki.
3.	V časopisu se uvede posebna rubrika za obravnavanje posameznih dejavnosti in vprašanj kmetov koooperan-tov oziroma obratov za kooperacijo pri posameznih organizacijah združenega dela.
4.	V skupnem časopisu je potrebno razdeliti gradivo po posameznih rubrikah.
5.	Sestavki, ki niso bili objavljeni v prejšnji številki, se po možnosti objavijo v drugi številki — razen prispevkov o športnih aktivnostih, ker so časovno že zastareli.
6.	Razdelilnik prve številke časopisa je naslednji:
a)	Agrokombinat Maribor 800 izvodov,
b)	Agrokombinat Lenart 700 izvodov,
c)	Kmetijski kombinat Ptuj 2500 izvodov,
č) TMI Košaki Maribor 500 izvodov.
7.	Druga številka časopisa Naša pot bo dostavljena vsakemu delavcu, kooperantu in upokojencu na dom po pošti. Zato je potrebno zbrati sezname z naslovi vseh prejemnikov.
Aktualno vprašanje, ki ga je obravnaval uredniški odbor, je honoriranje prispevkov za časopis, ki je povezano s pridobivanjem stalnih sodelavcev časopisa iz posameznih TOZD. Pri honoriranju je mišljena stimulacija sodelavcev za pisne, slikovne in druge prispevke.
Člani uredniškega odbora so v razpravi menili, da bo kva-
liteta časopisa odvisna od stalnih in kvalitetnih prispevkov, za katere pa ne bomo mogli vedno zadolževati posameznih delavcev, ne da bi jih finančno stimulirali. V vseh delovnih organizacijah, kjer izdajajo interne časopise, imajo uvedeno honoriranje prispevkov po kriterijih, ki jih sprejmejo s posebnim pravilnikom.
Sprejet je bil naslednji sklep: Čimprej je potrebno zbrati pravilnike o honoriranju nekaj tistih delovnih organizacij, ki izdajajo interne časopise, jih primerjati, upoštevati naše posebnosti v SOZD ter pripraviti predlog pravilnika o honoriranju prispevkov za časopis Naša pot.
Mihaela Pišek
Agrokombinat
Maribor
Delavski svet OZD
Na prvi seji 26. februarja
1974 je svet imenoval predsednika in namestnika ter se seznanil z delom in nalogami, ki jih zadaja samoupravni sporazum o združitvi TOZD v OZD Agrokombinat Maribor. V smislu le-tega je DS razpisal vodilna delovna mesta glavnega direktorja, direktorja, splošno kadrovskega sektorja in direktorja komerciale ter hkrati imenoval razpisno komisijo.
Svet je obravnaval statut OZD ter predlagal določene spremembe in dopolnitve, s katerimi je bil statut dan v širšo razpravo.
Svet je potrdil sistemizacijo delovnih mest v skupnih službah in predračun stroškov le-teh.
Svet je verificiral pristop temeljnih organizacij k skupnemu internemu časopisu v okviru SOZD ter potrdil zaključni račun za leto 1973 za TOZD Kmetijstvo, KZ Maribor in TOZD Gozdarstvo.
Na drugi seji 29. maja 1974 je svet imenoval za glavnega direktorja OZD Agrokombinat Maribor dr. Štefana Baumana, dipl. vet., zasedbo drugih dveh vodilnih delovnih mest pa je ponovno razpisal.
Zaradi nakazanih problemov kmetijske proizvodnje tako v družbenem kot zasebnem sektorju je DS imenoval posebno komisijo, ki bo problematiko obdelala in z njo seznanila čim širši krog javnosti.
DS je potrdil kratkoročne in dolgoročne investicijske programe temeljnih organizacij, posebej pa še investicije v izgradnji, kot so: kombinirana sušilnica za koruzo kapacitete 10 ton na uro z betonskimi silosi kapacitete 5045 ton, nabavo mehanizacije, rekonstrukcijo vinogradov in hidromelioracije na področju Kungote, Močne, Frama in Peker ter se zaradi lažjega odločanja predvsem za večje in-
vesticije odločil za občasni o-gled le-teh.
Svet je še verificiral pristop TOZD Kmetijstvo in KZ Maribor v Kmetijsko razvojno skupnost Slovenije ter imenoval skupnega podpisnika in delegata za ustanovni zbor.
Zinka BerMč
Kmetijski kombinat Ptuj
Skupni delavski svet
Skupni delavski svet je na
šesti redni seji 14. junija 1974
sklepal:
1.	o pripombah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev TOZD KK Ptuj ter osvojil spremembe in dopolnitve statuta v predlagani obliki;
2.	o sprejemu in potrditvi samoupravnega sporazuma o pristopu k Interesni skupnosti železniškega in luškega prometa;
3.	o najetju kredita 2,302.630 dinarjev pri interni banki Kmetijskega kombinata Ptuj za sofinaciranje izgradnje tržnice v Velenju;
4.	o planu investicijskih vlaganj v zasebno kmetijstvo za leto 1974 s predračunsko vrednostjo 14,260.000 dinarjev;
5.	o imenovanju Marije Mag-dalenec za direktorja finanč-no-računovodskega sektorja;
6.	o potrditvi pravilnika delovnih mest, na katerih delavci opravljajo zunanjetrgovinski promet;
7.	o natečaju za prodajo stanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji in zemljišči;
8.	o sprejemu informacije obračunavanja osebnega dohodka na bruto način od 1. julija 1974 dalje. M. P.
TMI Košaki Maribor
Delavski svet
Na julijskem zasedanju je
delavski svet obravnaval:
—	obračun poslovanja za mesec maj 1974,
—	pravilnik o dodeljevanju stanovanj,
—	pravilnik o delavski kontroli ter
—	pravilnik o potnih stroških in dnevnicah. P. Ž.
S
s
■
m
a
g
E
H
B
B
g
B
B
B
B
B
B
BBB
Sindikalna organizacija v SOZD
Na seji sveta Zveze komunistov SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat Ptuj sem bil določen za izvedbo organiziranosti sindikata v SOZD. Za 6. marec 1974 sem sklical sestanek predsednikov konferenc osnovnih organizacij sindikata KK Ptuj, AK Maribor, AK Lenart in TMI Košaki Maribor. Sestanka se ni udeležil predsednik konference AK Maribor.
Na sestanku smo se dogovorili, da bomo naš sindikat v SOZD organizirali tako, kot zahtevajo sklepi 4. konference slovenskih sindikatov, namreč, da bi bila na nivoju SOZD konferenca sindikata, v kateri bo po en delegat iz vsake osnovne organizacije sindikata. Teh pa je:
— v KK Ptuj — 21, v AK Maribor — 10, v AK Lenart — 2 ter v TMI Košaki — 3.
Na vrhu konference sindikata bo izvršilni organ, v katerem bodo po trije delegati iz vsake OZD, ki jih volijo osnovne organizacije sindikata. Volitve so bile opravljene, izvoljeni so pa bili tile delegati:
1.	Jože Skerlovnik, KK Ptuj — predsednik konference OOS,
2.	Anton Kekec, KK Ptuj — predsednik sindikata TOZD Kmetijstvo,
3.	Franc Kodrič, KK Ptuj — predsednik OOS TOZD Kletarstvo Slovenske gorice,
4. Mirko Bauman, AK Lenart — TOZD Proizvodnja in storitve,
5.	Vinko Vrabel, AK Lenart — TOZD Kooperacija,
6.	Darja Gorše, AK Lenart — skupne službe,
7.	Vjeicoslav Hudohmet, AK Maribor — skupne službe,
8.	Stanko Kos, AK Maribor — obrat Pekre,
9.	Irena Platajs, AK Maribor — obrat Jarenina,
10.	Anton Belec, TMI Košaki Maribor — predsednik konference,
11.	Milan Ugarkovič, TMI Košaki Maribor — predsednik komisije za samoupravljanje in življenjski standard,
12.	Ivan Kobula, TMI Košaki Maribor — član IO OOS obrata.
Vsi imenovani so zadolženi, da pripravijo material in organizacijo prvo sejo konference. A. Belec
S
i
B
H
B
B
B
B
M
B
S
a
BBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEBB
KOTIČEK KOOPERANTOV
Po sklepu 3. redne seje uredniškega odbora Naše poti \ Z dne 19. julija 1974 uvajamo v naše skupno glasilo i rubriko, ki bo namenjena tistim kmetovalcem, ki imajo : kooperantsko razmerje s Kmetijsko prehrambenim leombinatom Ptuj oziroma z njegovimi temeljnimi organizacijami združenega dela za kooperacijo.
V naši rubriki bomo spregovorili o problemih, ki zadevajo zasebne kmetovalce, pisali bomo o novostih, zanimivih zanje, obiskali in predstavili vam bomo posamezne kmetovalce, povzemali pomembne sestavke iz drugih tiskov — skratka, v tej rubriki si bomo prizadevali objavljati čimveč gradiva, ki bo zanimalo naše kmetovalce-kooperante.
Seveda pa naša itova rubrika ne bo popolna, če bomo imeli samo enosmerno informiranje; pretok informacij mora biti obojestranski. Tudi vi, spoštovani kooperanti, nam morate pisati o svojih problemih. Zastavljajte nam \ vprašanja; skušali bomo najti najboljše strokovnjake, j ki vam bodo na vaša vprašanja odgovorili.
To bi naj bilo nekaj besed za uvod v novo rubriko — z iskreno željo, da bi ta rubrika — seveda z vašim sodelovanjem — vaše vezi s celotnim kombinatom le še bolj učvrstila.	Uredništvo
Živinorejcem v premislek:
Ali res hiperpriHliikcija mesa?
Komu naj zastavimo to vprašanje, da bi nam odgovoril utemeljeno — in sicer tako, da bi se lahko na odgovor zanesli!
V preteklem letu so namreč mnogi prognozerji predvidevali, da v nekaj naslednjih letih ne bo zadovoljive ponudbe mesa — vsaj govejega ne. Po nekaj mesecih ugotavljamo, da so se zmotili, zato jim ne zastavljamo naslovnega vprašanja; skušajmo si po obstoječih statističnih in drugih pokazovalcih odgovoriti sami!
Spoznajmo potrošnjo mesa na prebivalca v Jugoslaviji in v nekaterih drugih državah Evrope:
Zahodna Nemčija 64,80 kg
Francija	80,80	kg
Italija	34,40	kg
N izozemska	51,60	kg
dežele Beneluxa 62,00 kg Anglija	66,30	kg
Danska	62,60	kg
Norveška	40,00	kg
Irska	68,40	kg
Jugoslavija	27,30.	kg
Podatki so sicer nekoliko zastareli in prikazujejo poprečno porabo za čas od 1960. do 1970. leta. Toda po najnovejših podatkih bi naj poraba na prebivalca v SFRJ znašala 33 kg; razumljivo pa je, da je v tem času porasla poraba tudi v vseh drugih prikazanih državah.
Za nas je posebno pomembna poraba po naših republikah, ki je bila v obdobju od 1960. do 1970. leta naslednja:
Bosna in Herceg.	16,20 kg
Črna gora	16,20	kg
Hrvatska	30,90	kg
Makedonija	13,50	kg
Slovenija	31,80	kg
ožja Srbija	22,30	kg
Vojvodina	57,50	kg
Kosovo in Metohija 7,80 kg
Iz obeh preglednic lahko spoznamo, da je poraba mesa v Jugoslaviji izredno nizka, posebno še v nekaterih naših republikah, kjer je poraba daleč izpod minimalno potrebne. Če bi potrošnjo mesa na prebivalca izenačili s slovenskim in hrvatskim poprečjem, bi lahko proizvajalci svoje tržne viške vnovčili brez posebnega napora., poprečna poraba pa bi se približala zadnjim na evropski lestvici.
O domači nizki porabi mesa pa ne govorimo radi, čeprav bi stimuliranje večje porabe doma lahko odpravilo težave pri prodaji. Potrebno bi bilo poiskati način za zvečanje domače prodaje, te akcije pa ne moremo pričakovati od naših trgovcev z živino in mesom, ki se znojijo ob trudu, da bi težave v celoti prenesli na rejce živine.
Naj večjo škodo proizvajalcem so povzročili izvozniki, ki so se usmerili izključno na trg Evropske gospodarske skupnosti (EGS) — pretežno na Italijo. V svoji vnemi pa niso spoznali, da se članice EGS ob odvečni mlečni proizvodnji zavzemajo za zvečanje pridelovanja mesa.
Izbruh evropske energetske krize bistveno vpliva na povpraševanje po mesu, posebno še v Italiji, ki ima že nekaj let gospodarske težave.
Dvoje vzrokov za presežek mesa
V tolažbo vsem proizvajalcem lahko ugotovimo, da so nastali presežki mesa zaradi prenizke porabe doma in zaradi zapiranja trga EGS za meso iz tretjih dežel.
Za premostitev težav je potrebno stimulirati domačo porabo in poskušati doseči izenačenje nivoja porabe v državi. Potrebno se je uveljaviti na tržišču dežel, ki ne spadajo v EGS.
Razumljivo pa je, da bo sedanja kriza prisotna nekaj mesecev — po mnogih predvidevanjih do druge polovice prihodnjega leta.
Rejce bi bilo potrebno uspešneje obveščati o stanju, o predvidevanjih in o ukrepih, ki so uvedeni za odpravo težav. Rejci namreč niso dovolj seznanjeni z dogajanji, zato se lahko zgodi, da bodo rejo zmanjšali, posebno še zasebni rejci, in bo s tem razrušen nekajletni trud za zvečanje prireje. Zmanjševanje čred bi
osiromaševalo proizvajalce — posebno tiste, ki so se z večjimi vlaganji usmerili v pridelovanje mesa. Na tržišču pa bi kmalu zaloge pošle in bi tako verjetno že čez nekaj mesecev lahko govorili o pomanjkanju, ne pa o hiperpro-dukciji mesa.
Tone Pučko, inž.
POSPEŠUJMO KMEČKI TURIZEM
KREDITI ZA DEJAVNOST KMETOV KOOPERANTOV
Dolgoročnemu programu razvoja kmetijstva v Sloveniji za obdobje od letos pa do leta 1980 se je pridružila tudi Kreditna banka Maribor s pravilnikom o kreditiranju gospodarske dejavnosti kmetov kooperantov. Banka bo dajala kmetijskim organizacijam združenega dela investicijske kredite za pospeševanje blagovne proizvodnje kmetov ter za pospeševanje kmečkega turizma.
Sicer pa poglejmo, za kaj vse bo banka dajala kredite: za nakup kme-
Mi zapisali
Ko govorijo pri KK Ptuj o odločnih, podjetnih in delovnih kooperantkah v živinoreji, prav gotovo mislijo tudi na Frančiško Ciglar iz Šturmovca 5 pri Vidmu in njeno hčerko Pepco. Če ju ne najdete doma na dvorišču ali pri živini — saj sta že od 1953. leta dalje kooperantki-govedorejki, potem ju boste našli na njivi ali na travnikih ali pa celo na poti v mesto ali na žago. Sedaj gradita nove hleve ter sta investitorja in v veliki meri tudi izvajalca del — poleg delavcev, ki jima pridejo na pomoč s svojimi gradbeniškimi sposobnostmi.
Sprijaznili sta se z delom, ki sta ga prevzeli, ter imata pri tem uspeh. Želita si še nabaviti prevozno sredstvo, kar bi jima olajšalo prevoze; to sedaj opravljata zgolj s konjsko vprego.
Na sliki: Frančiška Ciglar na travniku.
NOVA PREMIJA ZA ŽIVINO
Brez odlašanja moramo sprejeti ukrepe, ki bodo odpravili neugodne posledice prodaje mesa v tujini. Storiti moramo vse, kar je ta trenutek mogoče, da zagotovimo perspektivo živinorejcem in da tej izredno pomembni gospodarski dejavnosti u-stvarimo stabilne razvojne možnosti. To je stališče nedavne seje sekcije SZDLJ za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi.
Predvidevajo, da bodo premije za prvo polletje kmalu izplačane. Obstajajo tudi realne možnosti za uvedbo novih premij: 1,5 dinarja za kilogram živine, in to za sedanji ciklus proizvodnje na družbenih gospodarstvih in pri kooperantih. Nič manj pa ne pričakujejo tudi od odloka o uvedbi mini-malih odkupnih cen, pod katerimi ne bo mogoče odkupovati živine. Obstaja še predlog, da bi zagotovili sredstva za stimuliranje in za gradnjo novih hladilnic.
V razpravi so podprli mnenje, da je treba že sedaj misliti na leto 1975/76. Proizvajalci morajo čutiti popolno zanesljivost, le na ta način se bodo namreč tudi v prihodnje usmerili v rejo klavne živine. Največja škoda lahko nastane, če bodo živinorejci opustili rejo. Zaradi tega bi morali že sedaj vedeti, v kakšnih okoliščinah bodo delali v letu 1975/76.
(Večer, 26. julija 1974)
tijskih strojev in opreme, za nakup plemenske živine, za hmelj in jagodičevje (brez jagod), za vinograde in sadovnjake, za preureditev in gradnjo živinorejskih objektov, za ureditev zemljišč, za druge namene kmetijske proizvodnje ter za preureditev kmečkih stanovanj in drugih poslopij za potrebe kmečkega turizma.
Banka pa bo dajala kredite za kmečki turizem le proizvodno urejenim kmetijam, in to takrat, če so takšne naložbe predvidene z družbenim načrtom občin. Višina kredita znaša do 60.000 dinarjev za dobo osem let.
Novost pri pravilniku Kreditne banke Maribor je, da lahko znaša višina kredita največ do 40 odstotkov predračunske investicijske vrednosti ali do 80.000 dinarjev. Udeležba investitorja je najmanj 60 odstotkov predračunske vrednosti investicije, za udeležbo investitorja pa se štejejo lastna sredstva kmetov, njihovo delo in material ter njihova združena sredstva v okviru hranilno kreditnih sužb.
Za ureditev vinogradov in sadovnjakov do enega hektara bo lahko dobil kmet kooperant kredit do 40.000 dinarjev, do dveh hektarov pa v višini 70.000 dinarjev. Za nasade hmelja in jagodičevja bo znašal kredit za hektar nasadov do 15.000 dinarjev, za dva hektara pa 30.000. Za
Razvoj in uspehi hranilno-krečitee službe v Kmetijskem kombinatu Ptuj
Po zakonu o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij iz jeseni 1969. leta je sprejel Kmetijski kombinat Ptuj po predlogih iz obratov ter po javni razpravi o ustanovitvi hranilno-kreditne službe v jeseni 1970. leta predlog o ustanovitvi hranilno-kreditne službe. To ustanovitev je potrdil CBS podjetja predvsem iz naslednjega razloga: Hranilno-kreditna služba je bila organizirana do jeseni leta 1970 le v TOZD kooperacija po veljavnih predpisih iz leta 1948. Po takratnem načelu se je lahko dalo iz zbranih vlog posojilo (kmečko in potrošniško) v višini 40 °/o. Pri teh posojilih iz hranilnih vlog vse do konca 1970. leta ni sodelovala nobena poslovna banka in tudi posojila niso bila odobrena po ugodni obrestni meri.
Oktobra 1970. leta je sprejel Kmetijski kombinat Ptuj pravilnik o hranilno-kreditni službi s podrobnim obsegom dela in načinom poslovanja.
Služba posluje po hranilno-kreditnih principih, po določilih zakona o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb, po svojem pravilniku o poslovanju službe, po sklepih delavskega sveta KK Ptuj, po sklepih svojega odbora ter po drugih veljavnih predpisih in navodilih.
Obrestne mere na hranilne vloge so enake kot v drugih poslovnih bankah ali poštah in znašajo:
—	nevezane hranilne vloge 7,50 %;
—	vezane hranilne vloge:
a)	najmanj na 13 mesecev 9,00%,
b)	več kot na 24 mesecev
10,00 %;
c)	depoziti — pologi kmetov se obrestujejo po enaki obrestni meri kot dana investicijska posojila, to je po stopnji 3 %;
d)	za del najetega investicijskega posojila, ki pripada posojilojemalcem iz republiških sredstev, se zaračuna po 1,50% obrestni meri;
e)	na odobrena potrošniška posojila se zaračunavajo 12% obresti.
Po zbranih programih, ki jih dostavi redno v začetku vsakega leta HKS pospeševalna služba TOZD Kooperacija, se sestavi načrt po namenih in virih kreditiranja zasebnega kmetijstva.
Kreditiranih 406 kmetijskih gospodarstev
Kot je že uvodoma omenjeno, je pričela HKS pri KK Ptuj kreditirati zasebno kmetijstvo od leta 1971 dalje. Tako je bilo od leta 1971 do konca leta 1973 kreditiranih 406 zasebnih kmetijskih gospodarstev na območju občine Ptuj v skupni predračunski vrednosti 14,286.130 din. Viri financiranja pa so naslednji:
a)	udeležba kmeta — depozit
b)	HKS pri KK Ptuj
c)	KB Maribor - podr. Ptuj
d)	sredstva republike
V letošnjem februarju je razpravljal odbor službe na predlog TOZD Kooperacija o programu kreditiranja zasebnega kmetijstva v letu 1974.
Investicijski krediti za kmete
Za uspešno hranilno-kredit-no službo in za čim tesnejšo povezavo s kmeti kooperanti so bili izvoljeni na območju kombinata po posameznih proizvodnih okoliših TOZD Kooperacija hranilno-kreditni odbori; v njih so zastopani vlagatelji, predvsem pa kmetje kooperantje. Ena izmed naštetih nalog v pravilniku službe je tudi, da odobrava ta odbor po tem pravilniku in smernicah odbora službe investicijske kredite kmetom kooperantom, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje.
Izvoljen je bil tudi 7-član-ski odbor HKS; v njem so 4 kmetje in 3 delavci kombinata. Odbor posluje po pravilniku službe. Poleg že omenjenih odborov posluje ali se enkrat letno sestane zbor kreditnih odborov, ki ga sestavljajo vsi člani kreditnih odborov, izpostav TOZD Kooperacija.
Glede na ustanovitev HKS v podjetju se je odločil kolektiv v vseh TOZD izplačevati osebne dohodke prek HKS.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
adaptacijo hleva bo možno najeti kredit do višine 70.000 dinarjev za dobo osem let, za graditev novega hleva pa 20.000 dinarjev.
Za kmetovalce, ki si nameravajo najeti kredit pri Kreditni banki Maribor, naj še napišemo, da mora prosilec za kredit predložiti priporočilo posebne komisije pri Kmetijskem zavodu Maribor, dolgoročno pogodbo o kooperaciji, ki je sklenjena najmanj za dobo 10 let, ter vsa potrebna dokazila o zavarovanju kredita, danega kmetu, in o višini lastne udeležbe.	S. š.
(Večer, 26. julija 1974)
—	na mehanizacijo
—	na plemensko živino
—	na vinogradniške nasade
—	na gospodarske objekte
a)	udeležba kmeta — depozit
b)	HKS pri KK Ptuj
c)	KB Maribor — podr. Ptuj
d)	sredstva republike
Investicijska posojila se o-dobravajo posojilojemalcem, ki imajo poleg drugih pogojev s TOZD Kooperacija pogodbo o dolgoročnem proizvodnem sodelovanju in položen depozit, v višini:
a)	za gospodarske objekte, plemensko živino in nasade 20 %;
b)	za mehanizacijo, ki jo nabavljajo strojne skupnosti, 40 % in 50 % za individualno nabavo.
30,70 %	4,248.500	din
19,80 %	3,016.542	din
43,00	%	6,147.130	din
6,50 %	873.958	din
Potrjeni program kreditiranja zasebnega kmetijstva na območju KK Ptuj za leto 1974 znaša 14/260.000 din. Od tega odpade:
7.445.000	din ali 52,2 %
440.000	din ali 2,8 %
950.000	din ali 6,7 %
5.465.000	din ali 38,3 %
35/50 % ali 5,085500 din 15,50 % ali 2,143.500 din
40,00	% ali 5,704.000 din 9,30 % ali 1,327.000 din
Visoka vrednost hranilnih vlog
Po stanju 31. 3. 1974 znaša vrednost vseh zbranih hranilnih vlog 10,889.710 din. Od tega je angažiranih v kmečkih investicijah 6,986.599 din oziroma 64%;	10% sredstev
zbranih hranilnih vlog je naloženih pri poslovni banki Ptuj kot likvidnostna rezerva, drugih 30 % sredstev hranilnih vlog pa se uporablja za dajanje potrošniških posojil občanom. Alojz Veber
Viri finaciranja programa tijstva za leto 1974 so nasled-kreditiranja zasebnega km e- nji:
Ribogojnica na Muti obratuje
OTON POLIC
PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE PTUJ
Na prvi seji novoizvoljene skupščine občine Ptuj je bil izvoljen za podpredsednika občinske skupščine Oton Polič, direktor finančno-računskega sektorja v kmetijskem kombinatu Ptuj.
V Kmetijskem kombinatu in njegovih predhodnikih je bil zaposlen 19 let in je bil na različnih odgovornih in zahtevnih vodilnih delovnih mestih; nazadnje je uspešno vodil računsko finančni sektor v delovni skupnosti za skupne zadeve KK Ptuj. Nekaj mandatnih obdobij je vodil tudi Zvezo komunistov v Kmetijskem kombinatu; nazadnje je bil sekretar sveta ZK Kmetijskega kombinata in sveta ZK v okviru SOZD Kmetijski prehrambeni kombinat.
Pred odhodom na novo delegatsko funkcijo podpredsednika občinske skupščine Ptuj so mu pripravili sodelavci kmetijskega kombinata na Gorci tovariško srečanje.
Na njegovi novi zahtevni družbenopolitični funkciji mu želimo veliko uspehov in osebnega zadovoljstva.
Sindikalna organizacija KK Ptuj
Skoda po toči
Tudi letos je toča klestila po poljih, sadovnjakih in vinogradih. Ker je od letine odvisen poslovni uspeh vsega združenega podjetja — od tega pa seveda naši osebni dohodki, smo zaprosili pristojne službe v organizacijah združenega dela, da nam napišejo ustrezne sestavke. Želeli smo namreč, da bi bil prav vsak član naše velike delovne skupnosti seznanjen, koliko škode je povzročila toča in kakšne so možnosti za nadomestitev izpada dohodka.
Žal zaradi dopustov nismo dobili podatkov iz Lenarta, s čimer bi ves problem osvetlili kompleksno.
AK Maribor: Tudi letošnja škoda je izredno velika
Področje Agrokombinata Maribor sta v letošnjem letu — kot že večkrat poprej — prizadejala toča in vihar.
Večje škode po toči so bile v letih 1963, 1966, 1967 in 1972, je pa tudi škodo v letošnjem letu šteti med večje škode.
Na področju kombinata je toči najbolj in najpogosteje izpostavljeno območje Svečine, zadnji dve leti pa je toča močno prizadela tudi področje obrata Pekre in vzhodne obronke Mariborskega Pohorja; tem območjem je toča prejšnja leta prizanesla.
V	letošnjem letu je bil na obratu Rače najbolj poškodovan hmelj, pri katerem je toča odbila nad 90 % vršičev, poškodovane pa so bile tudi žitarice, ki so na posameznih parcelah utrpele škodo do 80 %.
Od vinogradniških obratov je bil najbolj prizadet obrat Pekre, kjer znaša škoda na pridelku sadja in grozdja na posameznih parcelah tudi več kot 50 %.
V	obratu Jarenina je bilo najbolj prizadeto področje Šentilja, nekoliko manj pa ožje področje Jarenine.
Na sad j arsko-vinogradniških obratih Svečina im Košaki je
škoda prizadejala pretežni del površin, vendar ni bila tako močna kot drugje.
Skupna škoda več sto milijonov starih dinarjev
Skupna škoda po toči bo znašala letos na področju kombinata več sto milijonov starih dinarjev. Točne višine še sicer ni moč ugotoviti, ker škoda po zadnji toči še ni o-cenjena, prav tako pa še na hmelju, sadju in vinogradih niso izvršene končne ocenitve nastale škode.
Letošnja toča je povzročila še posebno škodo, ker je bila pred prvim junijem, to je pred časom, ko začne jamstvo zavarovalnice za kvaliteto sadja.
Kljub temu da imamo zavarovane pridelke, poškodovane po toči, in kljub temu da bo nam zavarovalnica plačala škodo po zavarovalnih pogojih, bo škoda še večja, ker zavarovanje ni sklenjeno za realno višino pridelkov in ne po cenah, M bi jih lahko dosegli, poleg tega pa gre v sadjarstvu gro škode na kvaliteto sadja; kot sem že nave-
Uresničen drzni načrt
Prazničen dan je bil petek, 12. julija 1972, za Agrokombinat Maribor. Kot smo namreč na kratko že poročali, so tega dne slovesno odprli ribogojnico pri Muti, ki je s tem dnem pričela obratovati.
Začetki ribištva v mariborskem Agrokombinatu
Pred dvanajstimi leti je Tone Je-romel, diplomirani inženir agronomije, delal kot strokovnjak za živinorejo v obratu Rače mariborskega Agrokombinata. Nemiren duh, kakršen je tovariš Jeromel, je nenehno iskal novih rešitev, ki bi naj našemu delovnemu človeku zagotovile ceneno in kakovostno živilo.
Tako je poleg svojega dela kot živinorejec pričel rejo krapov v nekaj ribnikih s skupno površino 40 hektarov. Po prvih uspehih so se mu v kolektivu pridružili somišljeniki, ki so mu zaupali odgovorno nalogo — nadaljnjo gojitev ribištva. In preden je v ribnikih, ki so bili zapuščeni, prerasli s šarom in zamuljeni, dosegel 1200 kilogramov krapov po hektaru površine, so njegovi sodelavci — tudi veliki optimisti — onemeli ob
Slabo vreme v ribogojnici
Ogledovali smo si novo ribogojnico, se sprehajali med bazeni, komentirali, seveda pa tudi marsikaj vpraševali. Nekoga je skrbelo, kaj se dogaja, kadar je slabo vreme:
»Kaj se dogaja v bazenih, kadar dežuje?«
»Ah, nič posebnega,« se je nasmehnil tovariš Tone Jeromel. »Ribe gredo pod most, da se ne zmočijo.«
Gledali smo: nikjer ni bilo mostu. Šele tedaj smo se potolažili: spomnili smo se namreč, da so ribe pravzaprav vedno mokre ... M. C.
del, v letošnjem letu ta škoda ne bo poravnana.
Sadjarska proizvodnja ne zmore vseh zavarovalnih premij
Kombinat da vsako leto zavarovati vse pridelke za škodo po toči, in ker smo pogojno uvrščeni v tretji nevarnostni razred, je premija za ta zavarovanja visoka; za škodo na količini znaša za vinograde 9,9 %, za sadovnjake pa 6,3 %.
Če želimo v sadovnjakih imeti zavarovano še kvaliteto, potem moramo doplačati še 7 %; dodatnih 5 % pa moramo plačati od zavarovane vrednosti pridelka, če želimo imeti zavarovane še škode po spomladanski pozebi.
Kot je iz naštetih odstotkov razvidno, je kompleksno za-
nenehnem naraščanju že tako visokih stroškov za urejanje ribnikov.
Toda prav uspeh v Račah je bil odločilen za nadaljnji razvoj ribištva v mariborskem Agrokombinatu. Tako je pri regulaciji Pesnice ob vsestranskem razumevanju Splošne vodne skupnosti Drava-Mura prav zaradi akumulacije voda Pesnice nastal velik proizvodni objekt. Akumulacija, ki meri 110 hektarov, je zgrajena tako, da omogoča izlov rib in občasne sanacije površin, ob njej pa so zgrajeni moderni zimovnikl. Podoben objekt je v izgradnji v Gajševcih pri Ljutomeru. Po projektih Splošne vodne skupnosti Drava-Mura pa bi naj bile v okviru hidromelioracij, ki jih predvideva zeleni plan, zgrajene na območju Pomurja, Ščavnice in Polskave akumulacije v izmeri tisoč hektarov, ki bodo omogočile letno proizvodnjo približno dva milijona kilogramov toplovodnih rib.
Večletna raziskovanja
Za razliko od toplovodnih rib, ki zahtevajo velike površine, omogoča nova tehnologija za postrvi farmsko rejo. In tod je prišla vztrajnost tovariša Jeromla najbolj do izraza.
Vse od leta 1968 do 1973 je z ekipo strokovnjakov raziskoval pretok več rek, najintenzivneje pa pretok reke — pravzaprav hudournika — Bistrica, ki teče pod Muto ter se niže Mute izliva v Dravo. Nekje je bil namreč tovariš Jeromel izvedel, da Bistrica sploh ne usahne. In večletne raziskave, ki so se jim priključila še pripovedovanja domačinov — po stoletnem ustnem izročilu iz roda v rod
—	so dale rezultate, da je v Bistrici tudi v času najhujše suše — ko na primer usahneta celo Meža in Mislinja
—	pretok vode najmanj 2 m3 na sekundo, medtem ko doseže pretok ob nalivih in poplavah celo do 25 m3. Neprekinjena tekoča voda je seveda osnovni pogoj za gojitev rib, kajti tudi ribe potrebujejo kisik; seveda ga črpajo iz vode. In če računamo, da zadošča za normalno življenje rib že pretok 1,5 m3 vode — seveda v obsegu, kakršnega bi naj bila nova ribogojnica, tedaj je jasno, da je bil to odločilni dejavnik o gradnji ribogojnice prav v Bistriškem jarku.
varovanje pridelka sadja zelo drago, saj znaša 18,3 % od zavarovane vrednosti pridelka; tega pa pri sedanjih cenah in pogojih pridelovanja sadja ne zmoremo.
Z izboljšanjem obrambe pred točo in z združevanjem kombinatov nastaja možnost ustanovitve internega zavarovanja, ko bi lahko podjetja v okviru SOZD ustanovila zavarovalni rizični sklad, iz katerega bi črpala odškodnine.
Precejšnjo škodo v letošnjem letu je povzročilo tudi neurje z viharjem, in to na objektih, posebno kritinah, saj je odkrilo in razbilo že samo na objektu sadja v hladilnici nad 100 m2 strehe, na vseh objektih skupaj pa presega škoda več milijonov starih dinarjev.
Marjan Simon
(Nadaljevanje na 14. strani)
Skupaj z vuzeniško zadrugo
In Bistriški jarek je zaživel. V času od aprila 1973 do julija 1974 je v njegovem zgornjem koncu — v Pernicah — nastalo 18, v spodnjem koncu — v Podlipju — pa 24 bazenov, dolgih 50, širokih 5,30 in globokih 1,20 metra. Oba objekta sta na površini 10 hektarov. Ribogojnico je zgradila Splošna vodna skupnost Drava-Mura, in to izredno kvalitetno.
Nova ribogojnica je skupna investicija Agrokombinata Maribor ter kmetijske zadruge Drava iz Vuzenice, vsa investicija pa je vredna blizu osem milijonov dinarjev. Kot je delež vloženega denarja v razmerju 3:5 (večji delež je Agrokombinatov), takšna bo tudi delitev dohodka med o-bema partnerjema.
Da pa je bilo to velikopotezno zamisel sploh mogoče uresničiti, so finančno pomagale Kreditna banka Maribor, Ljubljanska banka in Splošna vodna skupnost Drava-Mura. Oba investitorja pa sta bila nenehno deležna tudi vse podpore občinskih skupščin Maribor in Radlje.
Najsodobnejši tovrstni objekt v Jugoslaviji
Ribogojnica na Muti je največji in najsodobnejši tovrstni objekt v Jugoslaviji. Toda prav glede na izvedbo in opremo za prehrano in sortiranje, izlov in transport je muška ribogojnica tudi med najsodobnejšimi ribogojnicami na svetu. Naj to trditev ilustrira podatek, da bo zgolj sedem delavcev ustvarjalo letno deset milijonov dinarjev (ali milijardo starih) bruto proizvodnje. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da je tako v hidrotehniki kot tudi v opremi ribogojnice precej izvirnih zamisli domačih strokovnjakov.
Muška ribogojnica bo letno proizvedla 320 ton postrvi. Za dosego tega načrta pa bo morala ribogojnica letno vzgojiti okoli štiri milijone mladic.
Slovesna otvoritev
V petek, 12. julija 1974, je bila nova ribogojnica slovesno odprta, številnim predstavnikom družbenopolitičnih skupnosti, občinskih skupščin Maribor in Radlje, republiških organov, izvajalcu del, drugih delovnih organizacij, denarnih zavodov ter obeh investitorjev sta spregovorila direktor kmetijske zadruge Drava Vuzenica Albin Vogrin ter direktor A-grokombinata Maribor Štefan Bauman. V svojih govorih sta orisala pot, ki je privedla do uresničitve drzne zamisli Toneta Jeromla, ter pomen nove ribogojnice tako za Agrokombinat Maribor kot tudi za kraja Muto in Vuzenico.
Žal pa se zaradi prerane smrti slovesnosti nista mogla
udeležiti projektanta ribogojnice — inženirja Janez Žagar in Sašo Mihalič. Zato so vsi navzoči počastili spomin nanju z enominutnim molkom.
Ko je predstavnik Sekretariata SRS za kmetijstvo in gozdarstvo Dušan Engelman prerezal trak ter s tem simbolično odprl ribogojnico, so številni gostje ob zvokih mu-ško-vuzeniške godbe na pihala odšli v notranjost ribogojnice ter si jo ogledali.
Družabno popoldne, ki je sledilo slovesni otvoritvi — seveda so gostom postregli z ribami —, je sklenilo lepo slovesnost, k čemur je svoje prispevalo tudi izredno lepo vreme.
Dolina Bistriškega jarka je spremenila svojo podobo
Stoletja nazaj je Muta slovela po svojih kovačih. Iz nekoč majhnih obrtnih delavnic je zraslo veliko podjetje — Tovarna poljedelskega orodja in livarna, ki se je nato skupaj z livarno v Vuzenici združila s tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje.
Fužinarjem so se tako pridružili še ribiči — če lahko sedem delavcev, zaposlenih v ribogojnici, sploh še imenujemo s tem starodavnim nazivom ljudi, ki so s palico in trnki ure in ure čakali, kdaj bodo kaj potegnili iz vode.
Novi čas je tako prinesel tudi novo življenje, pa tudi dolina Bistriškega jarka je temeljito spremenila svojo podobo: namesto travnikov je ob strugi Bistrice nastal sodoben objekt, ki je zlasti z roba vzpetine na jugu videti izredno mogočen. Betonski bazeni so zamenjali travnato površino, v bazenih pa plava na stotisoče rib.
Drzen in velikopotezni načrt diplomiranega inženirja Toneta Jeromla je bil s tem u-resničen.
Reportaža, posnetki in fotomontaža: Milan Cilenšek
Posnetki prikazujejo (od leve na desno ter od ZRoraj navzdol): Tone Jeromel, diplomirani inženir agronomije — idejni in operativni vodja novega objekta — ribogojnice na Muti. — Elevator avtomatično sortira ribe po velikosti. — Dušan Engelman, diplomirani inženir agronomije, predstavnik Sekretariata SRS za kmetijstvo in gozdarstvo, je s prerezom traku odprl ribogojnico. — Del gostov, ki so prisostvovali slovesni otvoritvi. — Direktor kmetijske zadruge Drava Vuzenica Albin Vogrin je govoril o gradnji nove ribogojnice, direktor Agrokombinata Maribor dr. Štefan Bauman pa o nastanku ribištva v Agrokombinatu. — Izredno lepa ribogojnica v Bistriškem jarku pri Muti — najsodobnejši tovrstni objekt v Jugoslaviji in eden najsodobnejših na svetu.
Jeseni otvoritev tržnice v Velenju
Nastaja najsodobnejša živilska trgovina
Sredi novega stanovanjskega naselja v Velenju, v neposredni bližini veletrgovine Nama ter v strogem središču mesta, stoji nova, nizka stavba, ki s svojo izredno arhitekturo pritegne pogled vsakogar, ki ga vodi pot tam mimo. Z drznimi, strmimi potezami, s kakršnimi so sklenjene stranske stene, se človeku takoj porodi misel o podobnosti z elegantnimi sodobnimi hoteli v planinskem slogu, kakršnih je v zadnjih letih zrasla cela vrsta v Kranjski gori, Bovcu, Solčavi... Korak človeku nehote zastane in oko se zastrmi v čudovito mojstrovino sodobnih gradbenikov.
To je naša tržnica v Velenju — prva skupna naložba združenih podjetij.
In ne glede na to, da bo — po predvidevanjih — otvoritev tržnice šele čez dva meseca, je prav, da seznanimo člane delovnih skupnosti vseh organizacij združenega dela, združenih v Kmetijsko prehrambeni kombinat, z najpomembnejšimi značilnostmi tega novega objekta v Velenju, ki bo slej ko prej bržčas postal nova temeljna organizacija združenega dela.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ŠKODA PO TOČI
(Nadaljevanje z 12. strani)
KK Ptuj:
Največ škode na hmelju
Iz dosedanjih izkušenj vemo, da ni leta, ko ne bi na področju našega kombinata enkrat tu, enkrat drugje toča povzročila manjšo ali večjo škodo. Glede na obsežnost kombinata je to razumljivo. Da pa so škode manjše ali večje, je nedvomno odvisno tudi od obrambe proti toči.
Menimo, da je obramba še pomanjkljiva, kajti sedaj mreža strelnih ramp še ni popolna. Na drugi strani pa so gotovo tudi kakšne druge pomanjkljivosti (premalo raket, vprašanje kvalitete raket, obveščanje o točonosih oblakih itd.). Za te in druge pomanjkljivosti strokovna služba gotovo ve in upamo, da jih bo zadovoljivo odpravila.
Trikrat je padala toča
V letošnjem letu nas je toča doslej »obiskala« trikrat: 22. maja ter 22. in 27. junija. Največjo škodo je povzročila toča na hmelju DE Starše, kjer je padla dvakrat — 22. maja in 27. junija. Tu so prvič bili odbiti vršički 33- do 66%; medtem je toča pozneje posekala poleg vrhov še stranske poganjke, to je tiste rastlinske dele, kjer se formira cvet in pozneje kobula. Škoda je ocenjena na 90 %. Na tej delovni enoti je povzročila toča škodo na 42 ha pšenice 7 do 60 %, na 17 ha semenske repe 7 do 14 %, na 50 ha rži 5 % in na 25 ha koruze 30 do 80 %.
Na DE Trnovska vas je povzročila toča škodo 22. junija, in to na 70 ha pšenice 25 do 55 %, na 50 ha koruze pa je bilo uničeno 90 % listne površine.
Žito smo poželi in upamo, da bo drugim poljščinam prizaneseno.
Matko Zemljič, inž. agr.
Prvi investitor: Skupščina občine Velenje
Tržnico v Velenju je dala zgraditi Skupščina občine Velenje, gradbena dela pa je o-pravilo velenjsko podjetje Vegrad. Ko je bila tržnica v surovem stanju izgotovljena, jo je velenjska skupščina ponudila v nakup Kmetijskemu kombinatu Ptuj.
Prav v času velenjske ponudbe pa je bila v na j večjem razmahu akcija združitve lenarškega, mariborskega in ptujskega kombinata ter tovarne mesnih izdelkov Košaki, in tako je naneslo, da je nakup velenjske tržnice prva skupna naložba sestavljene organizacije združenega dela.
»Anatomija« tržnice
Tržnica v Velenju bo funkcionalno ustrezala tako gospodinjam kot tudi drugim, ki bodo prišli nakupovat živila.
In predvsem: to bo živilska trgovina, urejena po najsodobnejših načelih.
V levem delu objekta (gledano od zunaj) bo bife, kjer bo tudi manjša kuhinja za pripravo enostavnejših jedil. Tod bo tudi prodajalna vina.
Sredinski — to je čelni del
—	je namenjen za mesnico in delikateso.
Desni del je predviden za samopostrežno trgovino z zelenjavo in sadjem ter za cvetličarno, zelo verjetno pa se bo kolektiv tržnice odločil tudi za prodajo dragih živilskih proizvodov. V zadnjem desnem delu tržnice bo ribarnica; v ta namen sta že zgrajena dva bazena za ribe — sladkovodne in morske.
Podaljška obeh traktov tržnice pa bosta na voljo vrtičkarjem oziroma branjevkam, kjer bodo le-te lahko prosto
—	vendar za ustrezno -tržno pristojbino — prodajale svoje vrtne pridelke.
Kraka z veznim sredinskim delom oklepata veliko teraso. Njena »usoda« je prepuščena delovni skupnosti tržnice: na terasi bi namreč bilo moč u-rediti lep vrt z gostinskimi mizami.
Projektant pa je pri novem objektu mislil zares na vse. Tako bodo v kletnih prostorih garderobe in skladišča, povsem na drugem koncu kleti pa javno stranišče.
Sedem milijonov dinarjev
Tržnica je za sedaj še v surovem stanju: objekt je sicer v celoti zgrajen, vendar še ni
izgotovljena notranja ureditev. To je povsem naravna posledica dejstva, da še ni prispela oprema za objekt. Kajti šele ko bo nameščena oprema, bo moč dokončati tla in vse vzporedne istalacije.
Po mnenju pristojnih finančnih strokovnjakov bo vsa investicija stala sedem milijonov dinarjev (seveda novih).
Ves objekt bo zelo verjetno do kraja izgotovljen šele v mesecu septembru ali oktobru. Kot vedno se na koncu zatakne pri dobavnih rokih za opremo; na posamezne elemente moramo namreč čakati celo več mesecev.
Poslovna enota Košakov
Med vsemi kombinatovimi organizacijami združenega dela ima nedvomno tovarna mesnih izdelkov Košaki največ izkušenj v trgovini. Zaradi tega je delavski svet SOZD sklenil, da bo velenjska tržnica v sestavu tovarne Košaki — za sedaj kot poslovna enota, ki pa bo zelo verjetno prerasla v temeljno organizacijo združenega dela. Financiranje izgradnje tržnice pa poteka za sedaj prek Kmetijskega kombinata Ptuj.
Prav tako je delavski svet že imenoval vodjo tržnice — to je tovariš Pavel Popič, vodja skladišča tovarne Košaki v Slovenjem Gradcu. Poleg tega je svet imenoval tudi odbor, -ki mora poskrbeti, da bodo vsi načrti povsem uresničeni. Tu ne -gre zgolj za dokončno izgradnjo, temveč tu-
TOZD Tehnosenris: sodelovanje z Gorenjem iz Velenja
Novica o tehnično poslovnem sodelovanju med tovarno gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja in Kmetijskim kombinatom Ptuj — TOZD Tehnoservis — je vzbudila veliko zanimanje med delavci Kmetijskega kombinata in občani Ptuja. Zanimanje je hkrati povezano z vprašanjem, češ: »TOZD Tehnoservis, ki se ukvarja s proizvodnjo kopirnih aparatov in mehanično servisno dejavnostjo, naj bi se ukvarjal še z elektroniko!« Taka razmišljanja in vprašanja niso bila niti tako redka.
Danes to ni več novica, ki bi posebej vzburjala delavce v TOZD Tehnoservis, ampak je zanje kot tudi za širšo skupnost realnost. TGO Gorenje iz Velenja bo preneslo v Ptuj del proizvodnje iz svoje TOZD Elektronika.
Delovna skupnost TOZD Tehnoservis je s svojim dosedanjim razvojem in delom dokazala, da zna iti skozi vse težave ter osvajati zahtevnejšo organizacijo dela in proizvodnjo. Zato je v tem primeru, ko prevzema del proizvodnje kot kooperant TGO Gorenje, vsekakor tudi zagotovilo, da bodo tudi to proizvodnjo osvojili.
Po sorazmerno kratkem obdobju dogovarjanja med predstavniki Gorenja in Kmetijskega kombinata o tehnično poslovnem sodelovanju so to sodelovanje s podpisom pogodbe 26. julija 1974 tudi potrdili.
Za kakšno proizvodnjo gre?
Gorenje — TOZD Elektronika, ki proizvaja čmo-bele in barvne televizijske aparate ter naprave za elektroakustiko —, iz leta v leto proizvaja več televizijskih aparatov ter tako širi svojo proizvodnjo. Že doslej so vodili v Gorenju politiko poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela na manj razvitih območjih. Ptujska občina spada med manj razvite občine ter že nekaj let vodi gospodarsko politiko odpiranja in povezovanja organizacij združenega dela navzven; s tem širi proizvodne zmogljivosti in odpira nova delovna mesta.
Proizvodnja, ki bo organizirana za Gorenje, bo v mali dvorani na novo zgrajene hale Tehnoservisa. Ta proizvodnja zajema nekaj desetin sklopov in delov za elektroniko za čr-

di za ljudi, ki bodo v tržnici zaposleni.
Kvaliteta in solidnost
Za vsakega našega delavca bo zelo verjetno najzanimivejše vprašanje, kaj pričakujemo od tržnice v Velenju; ali bo le-ta povrnila vloženi denar, ki ni ravno majhen?
Naj za sklep ali odgovor na zastavljeno vprašanje navedem misel direktorja tovarne Košaki Franca Slamiča:
»Velenje postaja čedalje večje mesto, saj se nenehno veča število njegovega prebivalstva. Resda je v Velenju veliko trgovin, toda če bomo ponudili velenjskim gospodinjam kakovostno sadje, zelenjavo, meso, ribe, vino, in če bomo solidni, bomo lahko konkurirali. Le kvaliteta in solidnost nam bosta lahko zagotovila uspeh...«
Besedilo in posnetek: Milan Cilenšek
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦
Nesporazum
Žena je šla na pokopališče obiskat svojega moža, ki ji je bil pred kratkim umrl. K pokopališkemu zidu je prislonila staro kolo.
Ko se je vrnila od groba, ni bilo kolesa nikjer, ker ji ga je bil med-
tem nekdo ukradel. Mimo je prišel
sosed, ki je vdovi izrekel sožalje. Žena je bila v zadregi: »Oh, saj ni bil nič vreden. Od spredaj je bil že čisto mehak, zadaj tudi bolj prazen, poleg tega pa že ves zarjavel . . .«
Kmetijski kombinat Ptuj - TOZD TEHNOSERVIS
opravlja tekoča, srednja in generalna popravila kmetijskih strojev ter tovornih in osebnih vozil in ima veliko zalogo nadomestnih delov za kmetijske stroje v prodajalni TEHNOMATERIAL.
Neprekinjen delovni čas: od 6 do 20. ure vsak dan razen sobote in nedelje. V žetveni sezoni dežurna služba tudi ob sobotah in nedeljah.
Se priporoča
TOZD TEHNOSERVIS
no-bele in bavne TV aparate ter naprave za elektroakustiko.
Obseg letošnje proizvodnje predvideva le 25 zaposlenih delavk. Število zaposlenih delavk iz leta v leto postopoma raste in leta 1970 bo tod zaposlenih okrog 120 delavk.
Priučevanje kadra
Pričetek proizvodnje v mali dvorani nove hale je predviden s prvim septembrom letošnjega leta. Čas do pričetka proizvodnje bo temeljito izkoriščen za pripravo proizvodnih prostorov in pripravo kadra — delavk in drugih strokovnjakov.
Prvo fazo nekajmesečnega priučevanja delavcev smo že pričeli. Vsako jutro odpelje avtobus iz Ptuja v Velenje 25 delavk, ki bodo tri tedne na priučevanju v TGO Gorenje. Po tem času bodo delavke
nadaljevale priučevanje v proizvodnih prostorih Tehnoservisa — vse do usposobitve za redno proizvodnjo.
Sodelovanju in odpiranju novih delovnih mest v gospodarstvu ptujske občine se s svojimi napori priključuje tudi Kmetijske kombinat Ptuj ter tako uresničuje sprejeto politiko odpiranja in sodelovanja ptujskega gospodarstva z organizacijami združenega dela zunaj občine.
Franc Tetičkovič
Spoštovani bralci!
Zopet se ponavlja ista pesem: gradiva je preveč, prostorsko pa smo omejeni. Ne bomo razglabljali o vzrokih — za to bi porabili preveč prostora. Prosimo le vse dopisnike, naj ne zamerijo, če njihovih sestavkov še ni v glasilu. Je pač že tako, da ima aktualno gradivo prednost.
Vsem se za razumevanje najlepše zahvaljujemo!	Uredništvo
ABRAHAM ALOJZA GANZE
Burna, a zelo uspešna pot
Nekoliko z zamudo čestitamo našemu sodelavcu, direktorju TOZD Tehnoservis, Alojzu Ganzi, ki je 14. junija dopolnil 50 let življenja.
Petdeset let je običajno tisti mejnik, ko človek že intenzivno razmišlja o upokojitvi, o kasnejšem, bolj umirjenem^ življenju. Pri tovarišu Ganzi tega ne moremo trditi; iz njega veje toliko življenjske vedrine in sile, da bi mu človek prisodil jedva trideset let.
Naš tovariš Alojz je človek širnih višav in nekak »prebivalec nebesne modrine«. Le kdo bi vedel in znal izračunati, koliko kilometrov je že preletel! Je namreč pilot; to je njegov osnovni poklic, z njim je dal svoj veliki prispevek naši domovini v času njenih najhujših dni, in danes je to njegov hobi.
V Kmetijsko prehrambenem kombinatu je zaposlen že nepretrgano 13 let, in ves čas je bil vodja sedanje temeljne organizacije Tehnoservis. Spominja se, kako je bilo tod nekoč. Pa prisluhnimo njegovim besedam:
». . . Ko sem prišel, so biti tod dvorišče In hlevi, poslovala pa je majhna začasna delavnica, v kateri so bili trije ljudje. Takratni
samoupravni organi pa so ugotovili, da kmetijstva ni moč intenzivno širiti brez vzporednih dejavnosti — mednje sodi vzdrževanje mehanizacije. In dobil sem nalogo organizirati strojni obrat — najprej samo za potrebe kombinata, kasneje pa tudi za druge uporabnike.
Obrat je rasel in se večal. Danes Je v njem zaposlenih 170 delavcev, od katerih jih je 84 odstotkov mladih. In od prvotne dejavnosti — izključno popravilo kmetijskih strojev — smo naš poslovni predmet danes razširili na tele dejavnosti:
—	osnovno vzdrževanje kmetijske mehanizacije,
—	trgovina z nadomestnimi deli za kmetijske stroje,
—	proizvodnja kopirnih aparatov ...«
Takšna je bilanca Tehnoservisa, ko je njegov direktor dopolnil 50 let življenja. In če k temu dodamo še, da je Tehnoservis vselej dobro posloval — tako strokovno, tehnično in finančno, je to prav gotovo najlepše darilo direktorju ob tako pomembnem življenjskem jubileju.
Še in še bi lahko pisali o Alojzu Ganzi. O tem, kako se je leta 1943 v Alžiru uril za pilota Titovega letalstva; o njegovih letalskih podvigih na sremski fronti in drugih bojiščih našega narodnoosvobodilnega boja; o nj'egovem službovanju pri Letalski zvezi Slovenije: o njegovem silno pomembnem vzgojnem delu v Aeroklubu Ptuj; ja — kdo bi vedel našteti vse dejavnosti kjer je tovariš Ganza razpredel niti svojega bogatega udejstvovanja!
Menda ni treba posebej poudarjati, da je tovariš Ganza član Zveze komunistov, in to že od leta 1949, član SKOJ pa je postal že leta 1944.
Ko mu ob petdesetletnici — čeprav z rahlo zamudo — iskreno čestitamo, mu želimo, da bi še vrsto let uspešno vodil Tehnoservis — eno izmed kombinatovih temeljnih organizacij združenega dela.	M. C.
Obisk na delovnem mestu
Tovarištvo in dobra volja - porok za dober
delovni uspeh
Že dvajset let je član delovne skupnosti. In že dvajset let pripravlja meso za prekajevanje ter izdeluje mesne izdelke: prešano šuniko, rolade, prešane svinjske glave idr.
Tovariš Feliks Kolmanič naimrec, triinpetdesetletni kvalificirani mesar, zaposlen v obratu II tovarne mesnih izdelkov Košaki v Mariboru.
Dobro razpoložen je bil, ko sem ga obiskal na delovnem mestu. In najin pogovor je stekel.
Naš tovariš Feliks se je rodil leta 1921 na Rožičkem vrhu pri Vidmu ob Ščavnici. Osemnajst let kasneje se je pri zasebnem mesarju v Račah izučil poklica, ki ga opravlja še danes. Kar kmalu po vojni si je našel zaposlitev v tovarni mesnih izdelkov, ki ji je — s prekinitvijo štirih let — ostal zvest vse doslej, in kot zatrjuje, bo tod skoraj gotovo dočakal upokojitev.
Predvidevanja za izpolnitev plana za leto 1974 v obratu transport AK Lenart
V obratu transport so predvideni ukrepi za boljše gospodarjenje in za dosego postavljenega proizvodnega plana.
1.	Racionalno je treba izrabiti stroje in kamione, da bi dosegli planirano realizacijo.
2.	Vso skrb je treba posvetiti vzdrževanju strojev, da bi zmanjšali stroške popravil.
3.	Z boljšo organizacijo dela in tehnično opremljenostjo mehanične delavnice se bo skrajšal čas popravil strojev in s tem zvečala rentabilnost strojnega parka.
Na navedene ukrepe lahko vpliva vsak član kolektiva obrata, ker so subjektivnega značaja.
Kolikor bo vreme ugodno, bomo lahko skozi vse leto opravljali zemeljska dela z buldožerji in s tem dosegli tudi planirano realizacijo. Za dosego realizacije pa je tudi pogoj, da ne bi prišlo do zastoja zaradi kakih večjih okvar ali pomanjkanja rezervnih delov pri naši mehanizaciji.
Franc Toplak
»Ali je .vojna tajna’, zakaj ste za štiri leta prekinili delovno razmerje s tovarno?«
»Sploh ne,« je zatrdil. »Že od nekdaj sem imel veliko željo po lastni hiši. In tako smo po .družinski konferenci' sklenili, da bom za nekaj časa poskusil srečo v tujini. V Dortmundu v Porenju sem delal štiri leta. Ravno dovolj, da smo si zgradili hišo v Spodnjem Dobrenju pri Pesnici. Naš domek sicer še ni povsem izgotovljen — saj veste, kako je pri hiši, vedno je treba še kaj postoriti. No, upam, da bomo s skupnimi močmi hišo le dokončali.«
Ko sva v pogovoru takole primerjala delo v Nemčiji z našim delom, je tovariš Kolmanič dejal, da pomembnejše razlike v stroki sicer ni, vendar so Nemci tehnološko daleč pred nami.
»Sicer pa veste, kako je to pri nas: preden dobiš novi stroj ali vsaj njegov del, je cela procedura. Toda kljub vsem težavam se bomo morali zmodernizirati. Pri tem pa ne bojno smeli pozabiti na naše delovne prostore, ki so še iz francjožefovskih časov.«
»Tovariš Feliks, ali obstajajo kakšni konkretni načrti za modernizacijo vaše tovarne?«
»Tega natančno pravzaprav ne vem. Vendar menim, da bi sedaj — v združenem podjetju — laže prebrodili hude težave, ki se ob tem porajajo. Kolikor vem, načrtujemo gradnjo nove klavnice zunaj Maribora — menda nekje ob dravskem kanalu, in potlej bi se naš obrat preselil v prostore dosedanje klavnice...«
Skozi posamezne prostore obrata sta me poleg tovariša Feliksa povedla še tovariša Tomo Cmogorac, tehnični direktor, in Maks Bud j a, vodja obrata predelave. Preden pa sem smel vstopiti v proizvodne prostore, sem si moral o-bleči bel delovni plašč. »Takšna je zahteva veterinarjev,« mi je kot v nekako opravičilo dejal tovariš Budi a.
In sem se na svoje oči prepričal, da so prostori zares stari. Konkretno bazeni v nasoli evalnici so še iz časov prvega lastnika Wögererja.
Ob sprehodu Skozi delovne prostore mi je tovariš Feliks še zaupal, da so odnosi med delavci v redu in da nasploh vlada med njimi izredno tovarištvo. Prav tovarištvo in pa dobra volja sta osnovni pogoj za prijetno delovno vzdušje — in rezultanta tega so dobri delovni uspehi.
Še o osebnem dohodku sva se pomenila.
»Doslej sem zaslužil okoli dva tisoč dinarjev. Toda sedaj je obljubljeno zvečanje,« je dejal tovariš Kolmanič. »Si-
cer pa sejn v tovarni — kot njen dolgoletni delavec — navajen vsega dobrega in tudi hudega.«
Tovariš Kolmanič pa ni samo dober delavec, je tudi upravljavec in sindikalni funkcionar. Izvoljen je bil namreč za delegata delavskega sveta SOZD ter je predsednik sindikalnega odbora v obratu II, pa še član Občinskega odbora sindikata delavcev živilske industrije in kmetijstva Maribor ...
Tak je naš sodelavec Feliks Kolmanič. In ko se po drugi uri odpelje proti Pesnici, so njegove misli že pri soprogi Ani ter pri hčerkah Danici, Jožici in Cvetki, ki vsi — seveda vsak v okviru svoje zmožnosti — prispevajo za
»Novi računalnik sistema basic/four je izpopolnil vrzel, ki je nastala med malimi in velikimi računalniki, s čimer bo ustreženo tudi srednje velikim podjetjem. Naš računalnik deluje na sistemu diskov — to je plošč, kjer se obravnavajo posamezni podatki. Novost tega računalnika pa so video ekrani za vnos in 'iznos podatkov.
Pri tem računalniku pa je silno pomemben dejavnik tudi njegova nizka cena. Medtem ko moramo pri nabavi večjih računalnikov računati z milijardo starih dinarjev, je tega moč dobiti že za dvesto do tristo milijonov. Sama osnovna konfiguracija pa stane celo okoli osemdeset milijonov.
Osnovna konfiguracija seveda ni vse. Ta centralna enota se lahko razširi z dodatnimi enotami, in tako se lahko nanjo priključi osem ekranov, štiri diskaste enote in štiri e-
Feliks Kolmanič: »Če bomo hoteli s časom naprej, ali z drugimi besedami — če bomo hoteli ostati konkurenčni tako v kakovosti kot tudi v ceni, se bomo morali zmodemi-zirati!«
njihovo skupno blaginjo — za njihov dom.
Milan Cilenšek
note magnetnih trakov, prav tako se lahko občutno razširi stopnja memorije (pomnjenja) računalnika.
Pomembno pri tem računalniku je tudi, da ga lahko priključimo tudi na računalnike drugih sistemov.
In še to: to je edini računalnik, ki ga lahko, če je treba, vgradimo v kombi, kjer lahko deluje, če ga priključimo na električno omrežje...«
Pristojni delavci ptujskega Kmetijsko prehrambenega kombinata so si kompjuter takega sistema ogledali že v demonstracij skejn centru v Zagrebu. Da bi se z njegovo praktičnostjo seznanili tudi drugi tovariši, je center pripravil demonstracijo računalnika tudi v Ptuju. Poleg kom-binatovih delavcev so demonstraciji prisostvovali tudi predstavniki drugih delovnih organizacij iz Ptuja in pa Centra za avtomatsko obdelavo podatkov iz Maribora.
NASO POT, glasilo delovnih skupnosti sestavljene organizacije združenega dela Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju, izdaja delavski svet SOZD Glasilo ureja uredniški odbor: Ivan Bauman, Miro Bauman in Franc Kovač (Agrokombinat Lenart), Anton Pučko, Rezika Sajevec in Marjan Simon (Agrokombinat Maribor), Silva Gorjup, Ciril Kolarič in Franc Tetičkovič (Kmetijski kombinat Ptuj) ter Maks Budja, Danica Humar in Jože Murko (Tovarna mesnih izdelkov Košaki Maribor). Predsednik uredniškega odbora ter glavni in odgovorni urednik Franc Tetičkovič, lektor in tehnični urednik Milan Cilenšek. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 4500 izvodov ter ga prejemajo vsi prejemniki brezplačno. Prispevke pošiljajte na naslov: Kmetijsko prehrambeni kombinat, uredništvo Naše poti, 62250 Ptuj, Muzejski trg 2, telefon 77-351, interna 30. Rokopisov in slik ne vračamo. Tiska Ptujska tiskarna, Ptuj, Jadranska 17.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
NADALJNJI KORAK K SODOBNEJŠEMU POSLOVANJU:
Računalnik BASIC/FOUR
Zagrebška firma Chemocolor, ki v Jugoslaviji zastopa interese ameriške firme MAI iz Kalifornije, je v sredo, 3. julija 1974, v prostorih TOZD Tehnoservis v Ptuju prikazala demonstracijo komercialnega računalnika, novega tipa kompjuterjev, kakršni so se pojavili v Evropi šele pred dvema letoma.
Vodja komercialnega sektorja Chemocolorja Dragutin Antu-novič, dipl. ekon., je o novem računalniku povedal naslednje: