OCENE IN POROČILA / RECENSIONI E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 153-154 OCENE IN POROČILA RECENSIONI E RELAZIONI REVIEWS AND REPORTS EL MAR DE PIRAN [Ondina Lusa, Kristina Knez e Fulvia Zudic (redazione)] Edizioni Il Trillo, Pirano, 2006 In occasione del trentesimo anniversario del periódico della Comunita degli Italiani di Pirano "Lasa Pur Dir" e stato pubblicato e presentato il volume dal titolo "El mar de Piran". In questo volume viene dato spazio e voce al popolo del mare piranese, gente che ha il mare dentro l'anima e nel presente libro vuole esprimere at-timi vissuti, impressi nella memoria collettiva della comunita piranese. Il libro riporta testimonianze legate ad una risorsa naturale, che da sempre ha dato a Pirano ot-time risorse di vita, intenso lavoro, guadagno e momenti di vita sana. Per festeggiare quindi i trent'anni del "Lasa Pur Dir" gli Autori hanno pensato ad un titolo emblematico: El mar de Piran. Questa pubblicazione e dedicata completamente al mare, alla storia di mare, ai suoi sapori, ai suoi personaggi, con anche poesie e termini dialettali pi-ranesi. Il libro inizia con la narrazione di un personaggio di mare, che forse piu di ogni altro personaggio o essere marino rappresenta questo mondo liquido: la figura del pescatore di un tempo. La sua figura e quella di un uomo semplice, ma quanto mai attuale nei suoi insegnamenti. Egli rispec-chia i principi fondamentali che dovrebbero regolare il rapporto uomo-ambiente e la conoscenza della vita che si svolge nel mare. A tale proposito voglio citare una frase del Prof. Giuliano Orel, mio Maestro e piranese di adozione, scritta nella sua presentazione di un libro sul mondo della pesca nell'Alto Adriatico, opera del suo Maestro pescatore Albino Troian, il quale insegno a lui: "...che il mondo della pesca non e fatto soltanto di uo-mini, barche, reti, pesci e mercati, ma che queste categorie essenziali non potrebbero raggiungere il loro obi-ettivo se l'uomo pescatore non fosse anche un ecologo marino. Questo concetto era valido soprattutto in pas-sato per i nostri "vecchi", quando la conoscenza dell'evoluzione del tempo meteorologico, dello stato del mare, delle correnti di marea, delle fasi lunari, delle sta-gioni, delle migrazioni dei pesci e del loro comporta-mento potevano costituire la differenza tra una giornata di pesca infruttuosa, irta di rischi per l'equipaggio, l'im-barcazione e gli attrezzi ed una giornata di pesca effet-tuata in sicurezza con pieno profitto ed in armonia con l'ambiente marino". Questa citazione custodisce in sé i contenuti princi-pali di "El mar de Piran": la vita di mare, la vita nel mare, le storie di mare, i sapori del mare ... la civilta del mare. In poche parole, il libro e in grado di trasmettere, con poco piu di un centinaio di pagine, l'anima della cultura e della civilta istriana ed alto adriatica, in cui Pirano e la sua gente costituiscono uno dei pilastri portanti. La ricchezza inestimabile della cultura di ieri e la sola base di partenza per un futuro sano ed in equilibrio con la natura ed i suoi tempi e deve essere trasmessa alle generazioni future ed alle comunita di origine continentale che da poco hanno messo radici nel litorale, altrimenti di questo passo, come scrive Ugo Fonda in un capitolo del libro: "forse avremo tanto... ma saremo poco!". Nicola Bettoso Tom Turk: POD GLADINO MEDITERANA Založba Modrijan, 2007, 590 str. O biotski raznovrstnosti Sredozemskega morja še vedno vemo razmeroma malo. Sele v zadnjih desetletjih prihajajo na dan spoznanja, da je biodiverziteta Sredozemskega morja izjemno bogata. In to navzlic velikim spremembam, ki jim je bilo Sredozemsko morje vseskozi izpostavljeno v geološki preteklosti, vštevši tudi nekatera množična izumiranja, ki so za vedno izbrisala dobršen del favne in flore določenega časovnega obdobja. Nova spoznanja so gotovo tudi posledica novejših pristopov, ki omogočajo spremljanje življenja pod morsko gladino. OCENE IN POROČILA / RECENSIONI E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 153-154 Veliko novih vrst je bilo odkritih, ker so si raziskovalci omislili nove tehnike, povezane z uporabo avtonomne potapljaške opreme. Sicer ni povsem jasno, ali so spoznanja podvodnih fotografov generirala odkritja raziskovalcev ali obratno. A to tudi ni pomembno, gotovo pa je popisovanje, odkrivanje in spremljanje biotske raznovrstnosti tudi domena potapljačev in fotografskih zanesenjakov. Tudi pričujoče delo Pod gladino Mediterana je v prvi vrsti posledica avtorjeve raziskovalne vneme. Tom Turk je potapljaški zanesenjak, odličen fotograf, predvsem pa vrhunski biolog. Ta knjiga ni njegov prvenec, saj je pred tem že objavil knjigo Živalski svet Jadranskega morja. Na 590 straneh avtor predstavlja živalski in rastlinski svet Sredozemskega morja. Najprej nas seznani z osnovnimi abiotskimi in biotskimi značilnostmi Sredozemskega morja, posebno podpoglavje pa posveti tudi življenjskim združbam v slovenskem morju. V tem poglavju avtor posebej piše tudi o prilagoditvah in načinu življenja bento-ških živali, zaključi pa ga s podpoglavjem o onesnaževanju Sredozemskega in posebej Jadranskega morja. Nato sledita poglavji s pregledom rastlin in cianobakterij ter pregledom živali v Sredozemskem morju. Prvo poglavje je avtor zaupal Marjanu Richterju, drugo, ki je obenem najobsežnejši del knjige, pa je napisal sam. Za obe poglavji je značilen kratek uvod, temu pa sledi pregled posameznih vrst. Vsaka vrsta je predstavljena z opisom in območjem naselitve ter z ikonami, ki označujejo vrsto dna in globinski razpon, kjer vrsta živi. Ponekod, kjer obstaja možnost zamenjave, so še podatki o podobnih vrstah in o znakih, po katerih vrsti razlikujemo med seboj. Sicer je treba priznati, da najdemo v knjigi kljub vsemu predvsem vrste, ki jih najdemo v Jadranskem morju. Obenem je treba omeniti, kot je napisal že avtor sam v opisu posameznih poglavij, da so v knjigi predstavljene večinoma bentoške alge ter bentoške in nektonske živali, medtem ko je delež planktonskih organizmov zelo majhen. Tako bomo v knjigi zaman iskali fitoplanktonske vrste in holoplanktonske živali, kot so npr. številni raki ce-ponožci (Copepoda), ščetinočeljustnice (Chaetognatha), repate plaščarje (Appendicularia) in druge. Res pa je, da so predstavljene tiste holoplanktonske živali, ki so najbolj znane in tudi dovolj velike, kot so npr. klobučnjaki. Avtor se je lotil tudi za moje pojme zelo nehvaležnega dela, to je poimenovanja živali s slovenskimi imeni. Čas bo pokazal, katera od teh se bodo prijela oziroma pri katerih se je avtorju posrečilo skovati primerno ime. Ze sedaj se mi zdi nadvse primeren izraz prikrite kozice za vrste iz rodu Hyppolyte ali pa rdeči skorjevec za predstavnika grmičastih mahovnjakov Schizoporella sanguinea. Gotovo pa so nekatera imena neprimerna, kot je recimo primer školjke sklednice (Glycimeris sp.), saj pod tem imenom poznamo več vrst vodnih želv. Podobno velja npr. za podkovnjaka iz rodu Phoronis, predstavnika mahovnjakov. Pod imenom podkovnjaki si namreč predstavljamo netopirje iz rodu Rhinolophus. - tom -rurtj'. k Največjo vrednost knjigi dajejo izvrstne fotografije. Te so poleg avtorja prispevali številni slovenski podvodni fotografi, od katerih je treba zaradi velikega deleža omeniti predvsem Boruta Furlana. Poznavajoč avtorja je bilo pričakovati, da bo v knjigo uvrstil tudi podpoglavje o strupenih živalih, kjer je najbolj doma. Knjigo zaključujejo preglednica o zavarovanih območjih, uporabljeni literaturni vir, slovarček strokovnih izrazov ter indeksi slovenskih in znanstvenih imen. Knjiga je sicer po strokovni vsebini bolj namenjena širšemu krogu uporabnikov, gotovo pa bo našla prostor na polici tudi pri strokovnjakih. Poleg fotografij se po mojem mnenju odlikujejo tudi dovršene in kakovostne tehnične ilustracije ter zemljevidi. Založba Modrijan je s projektom pričujoče knjige naredila pogumen korak v slovenski naravoslovni publicistiki. Izdala je delo slovenskega avtorja, ki obravnava živelj celotnega Sredozemskega bazena. Lično oblikovana knjiga ponuja obsežen vir informacij od cianoba-kterij do morskih sesalcev, pregled značilnih biocenoz in izjemno množico kvalitetnih fotografij o flori in favni, zato je smiselno pričakovati, da bo postala del obvezne literature za vsakogar, ki ga resno zanima pogled pod morsko gladino Mediterana. Po več kot 130 letih, odkar je izjemni hrvaški poli hi-stor Spiridon Brusina pričel vestno popisovati živelj Jadranskega morja, se tako srečujemo s sodobnim, tehnično dovršenim pregledom življenja v zakladnici narave, ki ji pravimo Sredozemsko morje. Lovrenc Lipej