gospodarskih» obertnijskih
in
narodskih stvari
e
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3 fl.5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
f
ťečaj
XIII
Ljubljani
saboto
augusta 1855
List
Od zarejanja živih graj ali mej *
Žive graje ali meje so velika dobrota tudi zato
5
ker pripomorejo k prihranjenji lesa, ki segazarante
plantine, plotove in druge lesene mertve ograje veliko potratí.
Zato je že po višjem ukazu leta 1771 zapo
vedano bilo, da naj se namesto mertvih žive graje povsod zarejajo. Nahajamo res mnozega germja pri nas v šumah (gojzdih) in po logih, tudi po mejah ob potih in na polji, pa le poredkoma raste; ne zamore polja ali kakega koli obdelanega zemljišca živine ob varovati: raste le svojoglavno brez oskerbi, in verh vsega tega se zlasti pozimi zavolj silnega pomanjkanja derv tako poseka, da se nikdar gosto ne zaraste; ni kjer ni terdne žive graje iz njega, zakaj njegove veje, ce tudi zapletene, se kmali spet po svoji vehtnosti ali skočnosti zravnajo in verzeli pusté, skozi ktere živina lahko predere, ako se ven in ven ne popravljajo. Do sti graj se more tudi v naših okrajnah brez zelenega
1
germja le samo iz pobranega terrija, gloga ali ternjul šibkov ali robidja narediti, pa z velikim trudom se mora to ternje semtertje iskati in spravljati. Vse leté truda polne ih zamudne opravila pa zareja živih graj od nese; le enkrat je treba za-nje truditi se, kar je za mertve graje vsako leto potrebno. Žive graje niso le samo terdne in stanovitne, temuč tudi prijetne očém, in verh
nekoliko drobnih
9
vej
9
5
kar
tega se iz njih tudi dovolj sibja derv in drobnega lesa za domačo rabo pridobi vse v dervobožnih krajih veliko verže.
Žive graje pa se morajo zarediti po naravnem naredu in po svojih posebnih pravilih, če ho
cemo
da
svoj namen spolnujejo
9
to je
da ove
m
rajo zaletanje živine s terdnostjo in gosčo svojo da dolgo terpé. Sedanji čas, če si tudi kdo kako živo grajo zarediti želi, vzame navadno sadeže za to po trebne le kmali iz logov ali iz germja brez ozira na to: ali so posvoji lastnosti in dosadanji rašći do
bri
?
ali niso morebiti dozdaj v preveliki gosči ali senci revno rastli, ali zlo prerašeni in zaterti bili, brez premislika: ali je zemlja tem sadežem pristova ali ne: presajajo se sadeži brez zbere vsi zmešani in
ne gleda se vec na-nje drago ;
?
naj
rastejo, kakor jim je
večem jih tako privezujejo, če po volji go spodarja prav ne rastejo, da zlasti njih spodnje veje,
imele nar bolj goste in žive biti, vsahnejo in
verzéli narejajo.
Treba je najpred vediti, da žive graje se le s šajenjem zakojé (zaredé), zakaj predolgo bi se mo glo ćakati in na zadnje bi še le luknjasta graja bila, ako bi germja seme le tam zasejal, kjer hočeš živo
zakaj
5
grajo imeti; tudi plot bi mogel dolgo tam stati pri naj boljši opravi vendar vse vsejano zernje ne
kali.
Treba je tedaj za
živo
grajo dovolj sadík iz
dobrega germja preskerbeti. Sadike naj se ne jemljejo iz goščavja pretamnega, temuč zraščene naj so
Nepozabljivi rajnki gosp. Janez Zôrer je izročil pred več leti krajnski kmetijski družbi rokopis „o gojzdnarstvu" v slovenskem jeziku, kteri je vreden, da ga nekoliko podamo občinstvu v
poduk in posnemo.
Vred
med redkim germjem ali ob kraji logov, ne zadahnjene,
temuč zdrave in lepe dve do tri leta stare, naj so že iz pelka izraščene paladike ali pa koreninski izrastliki. Če se pa dovolj takih dobrih sadik ne dobi, in da bi
se mogli le revni zadahnjeni zaperdiki v graje presa
jati
9
bi se njih veči del
pokazilo, in zastonj
bilo
prizadevanje. Taka se večidel res godi, zato se pa tudi lepih terdnih živih graj ne vidi.
Nalašč je treba tedaj in skerbno dobre sadeže za žive graje si rediti. Odmeni naj se v to na vertu ali kje drugod v zavetji kaka leha obdelana kakor zelnik, pa ne pognojena. Po leti lehi naj se ob dobi drevne setve jarčiči plitvi in ozki po pol čevlja saksebi naredé, in poseje naj se va-nje, vloži ali potakne germovo
seme
9
pelki ali kosčice, ne pregosto in tako, da bliže
skup pridejo, in zapergajo naj se s parstjo kolikor je treba. Vsacega drevja seme naj se posebej in ne vse zmešano poseje, da bo tudi mladje tako razsebljeno
, pletva plevela, in zakri-
. bode
zrastlo. Pogostno polivanje
vanje mehkega klićja ob mrazu, .če je treba, kmali sadežu lepo rast dalo in povernilo takega osker bljenja trud. Dve do tri leta odraščeni sadeži se uteg
nejo že iz verta vzeti in v grajo zasaditi ; pristrižejo
ali prikrajšajo se jim enmalo vejice. Ni treba velike lehezato,— na prostoru pet sežnjev dolgem in širo
kem 2700 sadík lahko
prirediš, in izdale
bodo za
grajo 160 sežnjev dolgo. Med sadikami za grajo od menjenimi si boš tudi mogel dosti divjakov začepljenje
sadja
prirediti, m
dvojo korist boš imel tako.
(Dalje sledi.)
Ozir na letošnjo letino po svetu

(Konec.)
Zunaj Ogerskega, Erdeljskega, Slavonskega in
ML* UI I UJ	^ AJ1	^ K^IUf UUVJIlVgW IU
Horvaškega so po vsih druzih deželah vinogradi
letos bolj slabi. Mlada terta je že spomladi škodo terpela, grubance so v dobrih jegah pozeble; zraven tega je ob tertnem cvetji na Štajarskem, nadvojvo dini austrijanski in ob Rajnu zlo deževalo, in tako bo
pridelk k većem sređen. Sicer so pa jagode za sedanji
će bo jesen dobra, bo tudi
ćas prav velike, lepe, in
9
vino dobro. Na Štajarskem je le tam pa tam po plan tah sled tertne bolezni, drugod ne. V južnih deže lah, kakor v Istrii, na Přímořském, južnem Tiroljskem Laškem in južnem Francozkem je sicer bolezen še precej huda, vendar manj kot preteklo leto. — V sadji se zamore letošnja letina po vsi Europi komaj srednja imenovati; na severnem Nemškem so pomla
danski mraz in hrošči (kebri) veliko škodo napravili, v južnih deželah pa mraz in veter od 22. do 27. aprila.
Pomina vredno je, da po več deželah je jelo če š nj evo in češpljevo drevje zlo sahnéti. Jabelka
in hruske bojo
še nekaj imele; češplje
so se le v bolj
nizkih krajih, v dobri zemlji in blizo hlevov obder
*) Le od strane smo slišali, da tudi na Krajnskem na Dolenskem in Vipavskem letos terta dobro kaže. Al je res ali ne, ne
vémo, ker še nihée ni o tem nic na znanje dal.
Vred.
254
žale. Orehov bo malo.
veliko; v nekterih krajih se ga je dosti nakosilo
Sena (merve) ni posebno od kterega ima se soseska
Podzid ime; morebiti, da so
9
pa
se ni moglo dobro spraviti. Ni se tedaj čuditi, ako se od več straní slisijo tožbe, da bo živinske klaje eke čez Hrušico
bile ondasne soteske, koder je šla velika cesta iz Panouije
v Italijo, ravno tako zavarovane in zaterj
a	»	rv	V .
9
kakor sote
primanjkovalo, kterim pritožbam
se tako dolgo ne bo
■	•	v .	v «
Vse manj je pa od druzih postaj povedati. Savo flu
v okom prišlo, dokler gospodarji ne bojo več turšice, vio je bil most ali brod čez Savo; pa število rimskih milj
5
graha
9
V4VK»11>1 ^VkJJJ V^l*» J m	w VJ V » VV IUI UIVVJ	V M KS JV Mit ft Iiuuu MU Ml uu v V Ci fja V U , pa otv ▼ 11 LI 1 I 111	III IIJ
repe itd. sadili. Otave menda ne bo ga višje deva, kakor je zdaj pri Ćernučah na dunajski
Cena mesa se povsod
podražuje, ker
se
ga vsako leto več potřebuje in goveje živine veliko
manj iz Rusovskega pride, liko več nastriglo kot
cesti. Ta postaja bi tedaj bila utegoila biti pri Medvo-
, kjer je Sava ined pećovje zlo stisnjena, in je bil pred
dah
lani, in kupčija
Volné se je letos ve- kratkim časom se lesen most, ali pa celo pri Smij ed n i k u,
z volno se je le- kjer je močno rabljen brod čez Savo. Od tega prehoda je
tos zlo poživila. Na Ogerskem se naj žlahnejša volna sla cesta brez dvoma na severni strani Šmarne gore dalje; od enkrat striženih ovác kupuje cent po 155 do 190 fl., in tedaj bi bila postaja „ad decimum quartum^ iskati manj žlahna po 110 do 140 fl., srednja p*o 90 do pri Mengšu. Ker je od Emooe do ondod le 10 rimskih
110 fl., borna (ordinar) pa po
60 do 80 fl. cent.
milj
Svile (žide) se je malo přidělalo, na Laskem komaj polovica navadnega pridelka.
Sploh tedaj zamoremo reći, da Ietošnje leto, kar
pisanih, in
ne 14, je to znamnje, da je pozneje pre-hod čez Savo že nižje bil, morebiti pod Šmarno goro, ali
• V
pa nizje pri s.
Jakobu, kjer
je bil nekdaoji poglavitoi brod.
(Schoenleben Apparat, str. 102). Linhart sicer stavi ime
zadeva žito in oljnate rastljine, se smé dobro novano postajo na Terziu pri Bišati; pa Menguš imenovati, in čese krompir ostane zdrav, se mora tovo star
je

ponižati cena živeža sploh, vkljub černim oblakom, nate stebre ki se zakrivajo politično nebo nepomirjenega sveta.
(Woch. d. steim. LWG.)
kraj; ondi
so našli pred nekterimi leti stare kam
, iz opek zidan rimsk grob z verčem za pepél in steklenico za solze; ime kraja (po nemški Mannsburg, kdaj Maingosburg) se kaže prav iz latinske besede Mansio popačeno; tudi je v bližnjici kraj Der novo, enako
Starozgodovinski pomenki

Rimska cesta od Emone na Celejo.
Rimska cesta iz Emone proti Celji je v Peutingerjevi tabli tako zazoamovana: A e m o n a IX m. p., Savo flu-vio XI. ad Publicanos VI. Adrante XXXVII, Ce-
9
Drugac
je v jeruzalemskom potopisu: Aemona X zega priporočevalo; morebiti da je v imenu spomin na
leja.
drante. Fines Italiae et NoriciXIII. Mutatio ad Médias
kakor pri Kerškem.
Postajo ad Publicanos Schoenleben iše pri Blago-vici (Apparat, str. 101.), Linhart „Gesch. von Krain". Bd. I. str. 320) in za njim Muhar pa pri Pod peči; pa po številu rimskih milj je Blagovica preblizo Trojan, in Podpeč predaleč; pri Podpeći je tudi silno tesna dolina. Kraš na bi utegnila nar bolj primerjena biti, samo da bi jo kaj dru
Mutatio a d quarturn decimumXIil, MansioHa- božanstvo Kraka ohranjen. Postajo „ad Médias"
pa de
« • - « *	——«----- — ---» vajo sploh na Vransko, tako Linhart, tako Muhar; pu
XIII, Cel ej a. V Antoninovem potopisu pa je kratko: daljavi vendar ta kraj ni ravno na sredi med Trojanami ia
po
>
med
Aemona XXV m. p., Adrante XXIV, Ce leja.
Kje so stali vsi ti kraji? Samo ena postaja Emono in Celejo v sredi, je znana, namreč Adrans ali Hadrans, to je, Trojana, blizo krajnske in štajarske
Staro in novo ime si je še podobno; Drana, Dar-
Celjem, kakor bi morebiti kdo po imenu hotel soditi.
(Konec sledí.)
meje.
ja u a, Trojana je eno; korenika je dar je služila v poznamljenje bika, gor in rek, kakor gosp
slovstvinih zadevah

9 9
ter, tor,
ktera
Slovenski rodovnik žlahte in svakovsčine
(Konec.)
Terstenjak razlaga. Pa tudi starih spominkov se je ondi več našlo; Schonleben ima že (Carn. App. str. 223.) dva 43. Moj predded, ali stari stari oče po materi
etc.
in
99
zapisana: „Ulpia Firmina annor. trig. 0. M. (Jovi Optimo Maximo) Antonius Julian us" etc.
9
44. Njegova žena, moja predbab
mati po materi.
ali stara stara
Vodnik je našel (Mittb. d. hist. Vereins 1848 str. 88) še 45. Mojega preddeda pervi sin, moj ded, ali stari oče
dva druga, na enem je celo ime te postaje: „Libero Pa
tri sacr. Abascantus Antoni Rufi s.
a.
9
dalje :
n
D. I.
po materi.
46. Mojega preddeda drugi sin, moj st
aj
M (Deo Invicto Mithrae) Eutiches Juli oru m C. P. P.
47
99
99
hči, moj
t
UJ
se rv. Scr. Stationis Bojod. Ex vil. Benigni Vil. 48. Mojega deda žena, moja bab Stat. Atrant. Aram cum signo Lunae. P. R. S. C.
9
ali stara mati po
materi
Lasenii L.a: poslednji kamen je zdaj v ljubljanskem mu- 49. Mojega deda perva hči, moja mati, moje žene tašča,
zeji. Ti kamni so znamnje, da kraj ni mogel biti ravno malo vreden; za trojno božanstvo namreč prićujejo, da je bilo ondi častěno, vmes tudi slavni Mithra. Pa v Gorici
njenega brata in njeoe sestre svakernja. 50. Mojega deda sin, moj ujec, moje žene, njenega brata
je Vodnik vedil
-v
se
in njene sestre svaker.
za dva kamna v grof Atemsovi palači 51. Mojega deda druga hči, moja ujna, moje žene
(Mitth. d. hist. Vereins 1848 str. 89.), na kterih je tudi
9
nje-
nega brata in njene sestre svakernja
9
ime Atrans pisano: „Nor ejae August, et Honori Stat. 52. Mojega ujca žena, moja ujkinja.
Atrant Bellicus et Eutiches OSc. Stat. ejusdem
ex v 0 t.a ; po tem : „Atranti Aug. Sac. Fortunatus
99
53.
54.
99
19
G. Antoni Rufi Proc. Aug. Ser. Vil. V. S. L. M.u
Potem takem je bilo ondi tudi božanstvo Nore ja častěno, z egiptovsko Izido enako; zraven pa je še novo božanstvo
99 99
sin
, moj u j č n i k. bči, moja ujčiua.
55.	Moje ujne moz , moj ujnjak.
56.	„ „ sin , m 0 j u j n i n i k.
57.	„ „ hči, moja ujnina.
Atrans; kaj ko bi bil to egiptovski Osiris s turovo ali 58. Mojega očeta in moje matere pervi sin
9
jez
bikovo
glavo,
s kterim je indiški Šiva soroden? Cerke
59.
5?
99
99
99
Scr. razlaga Vodnik za Scriptor^ to je, pisar; po takem imamo tukaj še imena rimskih uradnikov na Adranski postaji. Vodnik je dalje ondi našel stare opeke, rimske 60. Mojega očeta in moje
99
drugi
sm
, moj brat,
moj pri s tni brat, moje žene, njenega brata in njene sestre devir ali svaker.
moja pristna se-
hći
9
verce zdrobljene; rimski denarji so bili že dostikrat najdeni. \Terh tega so poleg Trojan še ostanjki dolzega zidu
t
9
moje žene, njenega brata in njene sestre de
9
virina ali svakerina
61
Mojega brata žeDa, moj
ki nj
, moje zene in
njenega brata in njene sestre devirnja ali svakernja
62.	Moje svakinje oce
63.
v
»
mati
a svakernj 64. Mojega svakra in moje svakernje otroci.
moj moj
k
moj
k
moj
k

65. Moje sestre moz
>
m oi
k, ali šurja, moje žene

njenega brata in njene sestre sveker
66. Mojega svaka oče, moj
k
67
»
77
mati
moj
ker nj
63. Mojega svaka in moje svakernjeotroci, moj
k
>
moj
k
69. Mojega svekra in moje svekerine otroci, moji sve
kerniki in m
kernik
70. Mojega brata sin, moj brata
a b r a t
71
v
»
hči
72. Moje sestre sin

73
77
n
hči

, moj
moj « m oj a
V •
ter nik sterin
74. Mojega bratranca žena, moja bratanćinj
75
76
n
n
»
77
sin hči
7
moj brat
• V
moj
brat
77. Moje bratancine mož, moj bratancnjak
78
79
» n
77 77
sin
hči
»
moj brata
m oj a brat
30. Mojega sesternika žena, moj
81.
82.
33. Moje sesterine mož
»
77
n v
sin hči
7 »
moj moj
s terni k i nj
tričnik.
t
• V
9
84
v> »
77 77
moj sin, moj
iternjak tričnik.
hči
7
moj
t
85.
86.	J
87.	Moja žena, mojega brata in moje sestre svakernja.
88.	M oj sin, mojega brata in moje sestre bratanec.
89.	Mojega sina žena, moja si na h a, snaha ali nevesta
>
mojega brata in moje sestre divirnja ali svekernja.
>
90.	Mojega sina sin, moj vnuk, moj sinovec, mojega
brata in moje sestre bratančić.
91.	Mojega sina hči, moja vnukinja, sinovlja, sinkina
mojega brata in moje sestre bratančina.
92.	Mojega vnuka žena, moja vnukinja.
93.	v n sin, moj vnučič, ali sinovlek, sinov-
n
>
cic, mojega brata in moje sestre bratančićnik. 94. Mojega vnuka hči, moja vnučičina, moja sinovlen
kina
9
mojega brata in moje sestre bratančičkina.
95.	Moja hči, mojega brata in moje sestre bratančina.
96.	Moje hčere mož, moj zet, mojega brata in moje se
stre devir ali sveker.
97.	Moje hčere sin, moj vnu
k

98
n
77
hči
9
moj
99.	Mojega vnuka ali hčerovleka žena
hčerovlekinja, zetnikinja.
100.	Mojega vouka ali hčerovleka sin
hčerovlik, zetnik.
kinja, hčerovlja, zetina
7
moj
kinj
hčerovlevik.
101.	Mojega vnuka ali hčerovleka hči
moja hćerovlevkina.	j '}
102.	Moje vnukine mož, moj vnuknjak. 103
104.
, moj vnucic, moj
v • V
, moja vnucicina
» 77
vlevkina.
77
77
sin, moj vnucie, moj hčerovlevik.
1 v •	•	> • v -	^
hci, moja vnučičina, moja hčero
sati
Iz tega sostavka se dá lahko rodovuik v podobah zri-, kar utegne v marsikaksini okolisčini velike važnosti biti.
Prosimo pri ti priliki tudi za dovolj nabirkov pravih slovenskih besed in izrekov od vsih krajev, ki se naj po-siljajo ali vrednistvu ..Novic", ali pa naravnost meni.
pap^B	■ p»	i» p
V Ljubljani 6. augusta 1855.
Janez Zalokar,
i*	^	fajmošter.
KB. V zadnjem natisu pervega delà tega rodovnika se je nekaj po-
raot v končnicah primesalo; so prošeni bravci jih po tem izgledu
poravnati.
Kratkočasnica
Iz Pariza.

Dva mojstra iz Nemškega, ki sta šla obertnijsko razstavo ogledavate delata ob odhodu iz Pariza s kerčmarjem rajtingo za stanovanje in druge stroške.
Pravijo, da nekteri kerčmarji v Parizu zdaj zlo stiskajo ptuje, ki pridejo razstavo ogledavat. Dva parska mojstra iz Monakovega naletita na tacega odertnika. Pred odho-dom jima prinese kerčmar račun po tolarjih, ne frankih
zrajtan, kakor sta sama želela, ker sta rekla, da se v fran
kih ne iznajdeta tako lahko. Vendar mislimo, da račun ta spada bolj v versto kratkočasnic kakor resnice.
Deset d
t a n o v a nj

na d
P
4 tolarj
znese 40 tolarj
Za božji čas! pravi eden mojstrov, pri nas stanujem
za 40 tolarjev celo leto
»Tiho,
tiho
gospoda! le svojim
roj a ko m rajtam tako ceno (kerčmar je bil tudi Pare) vsak drug mora več plaćati"
>
svece in
V «
Kaj
S
klinčk
tolarj
toliko? zarenči eden
mojstrov; ko bi
bila kaj ta
čega vedila, bi bila přinesla sveče seboj; pri nas velja cei funt sveč 8 grošev in sto žepljenih klinčkov 1 krajcar. „Gospoda! če bi si ne bili rojaki, bi bila svečava se dra-
zja
«
jim kratko od

kerčmar
Z
d
z a
A
mivati in piti 2 tolarj
l to pa ni mogoče, to ste se zmotili! pisano, toliko veljá, pa ne cempera manj
77
prav za prav bi mogla tako dobra voda
kerčmar
kor se pri meni dobiva, se dražj r oj a k
Za
Kolikor je odgovori . ka-
biti
9
ker smo pa
kof
in
mije 8 tolarj
V tem ste se pa vendar zmotili, dragi rojak! saj to ne more biti. Pri nas ima za 8 tolarjev cela druzioa naj manj pol leta dosti kofeta. „Je pa tudi kofè, da se Bogu usmili
9
saj vem
nja
rece kerčmar
na 4 bok
de 3 zer
pila
u
kofeta! Tukaj ljuba nasinca! sta pa drugo kapljico
Za postrežbo za hisno, natakarja in hlapca
4 t ol a rj e.
Kako? 4 tolarje?
cmar, ne krajcarja manj

»
Da!
tolarj e
odgovori ker
Saj se natakarja (kelaerja)
vidi la nisva, ampak le samo hisno! hči, in ona opravlja tudi službo natakarja
u
77
hlapca ni bilo ne duha ne sluha!
tudi hlapec
u
77
Na, predragi rojak! brez zamere
Hisna je moja
Pa tudi od Moja hči je ob enem
to
7
77
Zakaj ? kaj ne
se pa vendar le pravi ljudi oderati!v more vsega tega hči moja opraviti? Ce vse to zasluži ona
sama, nima gostom zato nič mar biti", račun pri kraji? „Še nekaj malega pride
a
No! ali je zdaj
Za ubiti vodni vere in za dve ubite sipi 3 tolarje.
vas muri popil! Kaj pa je spet to? Kdo naji pa
Da
je kaj ubil?
Jez nič
9
moj tovarš tudi nić!
99
Res, da
ubila, al
v v
moja hči, natakar, je vere iu
vidva ništa nič
sipi v vajem stanovalisču ubila; kar bi se ji ne bilo prime rilo, če bi vama ne bila stregla, in po francozki postavi sta dolžna to plačati
To je pač lepa postava!
za
godernja eden mojstrov — ali imate se kaj već tacih? pravi, in bere naprej :
MM
Za moje s p re ml je vanj e po mestu in tolmačenje 10 dni po 2 tolarj a, znese 20 tolarjev
Naj bi te zl— nabasal! Kaj tudi to je zarajtano
Kar
je prevec je prevec,
teg
ne plaćava po nobeni ceni.
77
to bi bila lepa, da bi bil zastonj z vama cas zgu
Saj ste z nama tudi jedli in p
No! bljal !"
neta zlo razkačena gosta in piti, kaj mislita, da bi bil
z vama okoli po mestu kobacal
ga
zaver
5?
N
će bi ne bil imel jesti
p o d t
to iarj
na dan
256
Prijatel I
reče
tovar« tovare«
v
ze
vidim, da v
lz Ljubljane. V četertek se je
naš
go sp
deželni
Parizu je bolje „rajtingo brez birta delati" kakor ,,z birtom". poglavar podal na Not rajnsko, obiskat tište kraje, kjer Enkrat in pa nikoli več pri takem — Ijubeznjivem roj a k u! je kolera in revšina naj huja. Gotovo ta pot ne bo brez
Ce je ta povestica tudi enmalo prenapeta, vendar ni tolažbe za tište kraje. Po bistriškem kantonu je nadloga
saj tudi ni treba tako deleč i ti, da se, se zmiraj naj huja. — Ravno naznanja gosp. predsednik
nemogoca
kadar je kje kaj veliko ljudi v gostivnicah , enaka odertija zdravilskega odbora, da so prečastiti deželni poglavar v tudi drugod nahaja.
Novičar iz austrijanskih krajev
spomin kmalnega godu Njih Veličanstva 100 u. darovali v podporo revežem, ki za kolero zbolijo.

lz Celovca. 1. dan t. m. je tukaj podružnica c. k.
dunajské banke z dostojno slovesnostjo v djanje stopila. Take podružnice po vsih večjih mestih so velika podpora tergovcem, ki so v zadregi, da hitro gotovega
Novičar iz raznih krajev

Za ljudske sole po deželijec. k. ministerstvo nauka sledeče ukazalo: Vsaka sola mora imeti stanovitne
---O " '	*	, V.« ěn>*mv te v v " ' ~ te —	------- ""------------- *--------------7.............
dnarja potrebujejo; tù ga dobijo proti temu, da ji menico dohodke (dotacijo), iz kterih ima učitelj svojo plačo do-
CV
10
bivati; če je ne dGbiva, se ima na gosposko oberniti ona mu mora na pomoč biti; tudi ni pripušeno, dajatev v blagu premenovati v dnar manjšega zneska, kakor je blago
lz Gradca 7. aug. Vsak voz ljubljanske železnice vredno, iz napačne misli, da je že dosti, ako se izkaze nam pritira več novih gostov iz Laskega, ki bežijo pred šolski dohodek z 130 fl. — Nikoli se naprava takošne kolero. Vse gostivnice so polne in dragina zato čedalje večja. stranske ali podružnične sole ne sme pred dovo-
(Wechselj izročijo in 4 od 100 fl. obresti plačajo.
Ljubljani se zmiraj zdihujejo tergovci po taki napravi, pa od nobone strani ni sledu, da bo kmalo kaj.)
Pravijo, da je že čez 2000 ptujih ljudi zdaj tukaj.
liti, dokler ni farna ali matična šola popolnoma in z v-etn
Od sv. Tomaia pri Velki Ne delji na Štajarskem oskerbljena, kar je predpisano za tako solo, ker skusnja
• 1 • • julija
j. Kakih 7 let je preteklo, kar so nek zlo star Ut>, «« ui/oun.uu	—	~
nar bližji sosed tukajsne farne cerkve, umerli, kteri za tega voljo prosi, ker je farna sola v slabem stanu.
* 9
UC1
da se dostikrat za napravo podružničnih sol le samo
i
mož
so vedno terdili, da pred nočejo umreti, dokler ne bodo	Pri farnih šolah na deželi se ima nezadostni poldnevski
novega velikega zvona iz bele line peti slišali. Niso sivi	nauk popolnoma odpraviti, ker je gotovo, da učitelj, ki se
starček tega dočakali! Večkrat se je že godilo za nove	je dopoldne vkvarjal s cerkvenimi opravili, bo le popoldne
zvonové, ali vselej je spodletelo, ker ni bilo moč več glav	v soli malo opravil.
pod en klobuk spraviti. Še le to leto so novi gospod žup nik že mnogokrat začeto delo srecno dognali, da je gosp
slednji
je
čas
Iz Pešta se pise, da se je po toliko žita iz spod nje Donave pripeljalo, da
v
ze
skor magacinov premalo.
V dvéh vaséh Galicije,
Samasa v Ljubljani 4 nove zvonové v delo dobil, in ko so namreč v Kozanovki in Korolovki se je te dní go iz železnice v Račji na vozove naloženi in slovesno sem veja kuga začela; berž se je vse storilo, da se bolezen
pripeljani bili, so danes 29. julija nam pervikrat zapeli v
n^
razširi
dalje.
Zdravniška preiskava je razodela
5
da
lepi cerkveni svečanosti. Na licih vsih pričujočih se je lahko okoli Valone (v turski Arbanii) ni cloveske kuge, zato je bralo, kako globoko sveta harmonija Samasovih zvonov desetdnevna kontumacija proti Arbanii spet preklicana;
V	•	f
v serca veruih sega. In res! rajsko veselje je bilo slišati, le v vaši Mavrova je poslednji cas umerl en gospodar iq kako lepo so zvonovi vbrani, in v kak milém akordu glasno več njegove družine jih je zbolelo, ker so meso za vran
in veličastno donijo!
Cretni M.
čnim prisadom bolne ovce jedli.
V Na ni blizo
Á9
Zagorja na Notrajnskem 5. aug. Lep izgled Ostrogona (Gran) na Ogerskem je unidan 10 ljudi hipoma
prave Ijubezui do bližnjega naj ozuanijo danes „Novice" znorelo po reženem kruhu, ki je bil iz moke spečen svojim bravcem! Neki kmet, posestnik četertinke grunta, kteri je z žitom vred bilo veliko ljulike, ktera je omoti
v
se je v sedanjih slabih letinah nekoliko zadolžil, in ker ga čen strup.
Iz Krima se zmiraj
nič
novega,
le toliko
>JV Jv * UUUM"J'"	«W....... UV.W...W ««V.V.U.. J ... nv.	" * ----- ~ -------J-------C?-7
upnik več čakati noče, mu tožbo napravi in reveža na kant	je gotovo, da se bo kmal kaj groznegaslisalo, ker na oběh
přižene, da mu je imelo 31. dan p. m. vse prodano biti.	stranéh se pripravljajo na kervavi .boj; francozka vlada je
Usmiljeni mož z imenom F. je ravno pred ta večer pred	ukazala v Carigradu 6000 poste lj za ranjene in bolne
županovo hišo v družbi sedel, ki se je pogovarjala to in	pripraviti. — Lord Rusel je v deržavnem zboru 7. t. m.
kar vidi zgorej imenovanega kmeta vsega žalostnega	pobitega serca govoril od příhodnosti krimske vojske in že-
naj bi laske vlade svojo politiko premeoile,
uno

iu pobitega memo iti. Pri ti priči reče okrog stojećim so-
»jo
izgovoril
i
sedom: „Možje! v serce se mi ta člověk smili, ker bo ju-	da jim ne bo treba ptujih pesadk. (Za Napolitansko se
ter z ženo in šesterimi otroci za ta majhni dolg po svetu	nek šiba pripravlja.) Lord Palmerston se je v ravno ti
pognan; kaj bi bilo, če ni že prepozno, ker bo jutri že	seji zavezal k krepkemu vojskovanju in je
ob devetih zadnja dražba, ako bi ga mi resili iz velike	austrijanska vlada ne bo nič
zagotovljal,
da
zaleta
©
nadloge ?
V
naši
vasi je še čez sto gospodarjev, se vé veznike.
počela zoper za-
Kralj hanoveranski je l.dant. m. preklical
da tudi veliko siromakov, pa če bi mu tišti, kteri več pre- ústavo od leta 1848.
V Nizozemlji so, kakor so
55
No
moremo

vite, Pametna misel
dragi
več podělili, bi ga utegnili vendar rešiti, kaj pra- více" ob svojem času povedale, harlemsko morje po-prijatli?" ín vsi mu z enim glasom odgovore: sušili; to je vladi prizadjalo 9 rnilijonov stroškov; večidel
55
»
sosed
»
Vol mu ma CIJIII1 fi lanu III UU^UVUIC. BUBIII , II» JO Viaui lítt^jan;	11 »..»j^u^. dviv^»«., »wv.»w.
je to. Vsak nekoliko bomo dali". V posusenega zemljišca je že te dní prodala za 8 rnilijonov;
_ J _______ .	_ * . . .	,	.____ __ » ___J^x:	Ali«, rr^it u	n«
tem pridejo duhovni gospod memo in vprašajo : kaj pa se dosto ga ima pa še prodati.
55
Allg. Zeit." pise iz Du-
menite možje? Ko slišijo, da gré za pomoč
siromaku, ve
uivuivv iiiv/fjjv •	«.m V UUDIJU ^ U U ^ I 1/ liU pumuu on UIIIUI\U9 ? U"	D8Jâ 9 UU JV	f	• « v v» '	- "J*-------- I---I--- ----t---
selo poterdijo lepi namen in rekó: Prav, le dajte! jez bom	v prihodnje se ne smé nobena ženska več na ime Marije
tudi nektere goldinarje pridjal; le pojte nabirat, preden bo	kerstiti; enaka prepoved je večidel po vsih katoljških de-
noč! Župan gosp. Rozman vzame berž seboj dva odbor-	želah zastran imena Jezus; le na Š p a n j s kem in spanjskih
nika. in vsi hitijo po vasi od hiše do hiše. Ko bi treuil,	naselitvah v Ameriki se sliši pogostoma J e zu s kot kerstoo
da je škof v Lin eu v zgornji Austrii prepovedal, da
»
so nabrali kolikor je bilo potrebnega rešiti grunt.— Je pač ime.
Sloveči vremenski prerok iz Jol sve na Ogerskem
to lepo obnašanje Zagorcov, ktero je vredno očitne hvale ! je 27. julija v 60. letu svoje starosti za kolero umerl
Fr. Žnidaršič. bil je ta prerok evangeljsk fajmošter in visoko učen mož
dr. Samuel Ferjenščik; prijatli njegovi bojo njegove
Ljubo nam bo, ako nam večkrat kaj pišete iz svojega kraja.
Vred. spise v naravoslovskih vednostih na svitlo dali.
Zavoljo sv, praznika v sredo, pridejo prihodnje „hovíce44 že v toreh na svitlo.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.