mali in veliki odmev 252 Savina Zwitter: Poročilo s strokovnega posvetovanja Bralnega društva Slovenije Poro~ilo s strokovnega posvetovanja Bralnega društva Slovenije > Savina Zwitter Ob svetovnem dnevu pismenosti, 8. septembru, Bralno društvo Slovenije vsako drugo leto tradicionalno priredi strokovno posvetovanje. Zadnje je bilo že deseto in ga je društvo organiziralo v ponedeljek, 9. septembra 2013, v Cankarjevem domu. Tema jubilejnega posvetovanja so bili bralci s posebnimi potrebami, naslov pa Tudi mi beremo: bralci z različnimi potrebami. Na posvetovanju so bila pred- stavljena teoretična izhodišča za delo z ljudmi s posebnimi potrebami različnih starosti in različnih omejitev. Teorijo so ob posterjih dopolnjevali primeri dobre prakse. Izpostavljeni so bili problemi pedagoških delavcev, ki se srečujejo z mladimi, ki imajo odpor do branja, disleksijo, govorno-jezikovne motnje, so slepi ali gluhi. Manj je bilo primerov dela z odraslimi s posebnimi potrebami, a tudi tega orga- nizatorji niso popolnoma prezrli; res pa je v naši družbi dela z odraslimi na teh področjih znatno manj kot dela z učenci in dijaki. Udeleženci smo spoznali, kako so prirejena gradiva za osebe s posameznimi pri- manjkljaji; na kaj je treba biti pozoren pri delu s takimi osebami; kot zanimivost smo spoznali znake brajice in nekaj kretenj znakovnega jezika. Referati so predstavljeni v dveh zbornikih, ki imata enak naslov kot posvetovanje: prvi del, ki je izšel v založbi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, je tiskan in prinaša bolj teoretične vsebine; drugi del pa je spletni zbornik in je na voljo na spletni strani Bralnega društva Slovenije (http://www.bralno-drustvo.si/). V njem so zbrani primeri dobre prakse. Bralno društvo Slovenije se trudi nuditi teoretično in praktično podporo tistim, ki se ukvarjajo z branjem: staršem, pedagoškim in svetovalnim delavcem, knjižničarjem in drugim, ki se srečujejo s to tematiko. Obenem pa člani tudi raziskujejo branje kot dejavnost, brez katere v sodobni družbi verjetno skoraj ni mogoče preživeti. Glede na udeležbo in odzive na tokratnem posvetovanju je delo društva zelo dobro. Poro~ilo o konferenci Vzgoja in izobra`evanje v informacijski dru`bi 2013 > Gregor Škrlj Enajstega oktobra 2013 je, v prostorih Instituta Jožef Stefan v Ljubljani, pod okriljem multi- konference Informacijska družba 2013, potekala že 16. konferenca Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi. Organizirali sta jo Fakulteta za organizacijske vede Kranj in Institut Jožef Stefan s pomočjo soorganizatorjev (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Zavod RS za šolstvo; Fakulteta za računalništvo in informatiko; ARNES; Slovensko društvo Informatika; Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja ter Center za po- klicno izobraževanje). Namen konference je bilo preučevanje novih načinov dela in metodologije v vzgojno-izobraže- valnem procesu z vidika sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije s poudarkom na preučevanju informacijskih izzivov v teoriji in praksi. Teme konference so bile aktualne in zanimive. Naj naštejem le nekatere: informatizacija procesov v sodobni šoli, didaktika in pedagogika informacijsko-računalniškega izobraževanja, učenje na daljavo, izobraževalna računalniška omrežja in konceptualno učenje idr. mali in veliki odmev Šolska knjižnica, Ljubljana, 23 (2013) 3/4, 252–253 253 Uvodni pozdrav je podal Vladislav Rajkovič, ki je zbrane predramil tudi z ustreznimi karikaturami o trenutnih razmerah v šolstvu. Uvodni del je nadaljeval direktor ZRSŠ, ki je predstavil zanimiv projekt Šolska torba 21. stoletja (e-šolska torba), ki obeta spremembe predvsem na področju učbenikov. Nato je Nataša Kristan predsta- vila primerjavo učnih ciljev in kurikulov računalništva in informatike (meddržavna primerjava učnih ciljev in predmetnikov) in izpostavila kar precej odstopanj med izbranimi državami. Iz ilustracije v interaktivno instala- cijo: interaktivna miza »Mačja šola« pa je bil projekt več avtorjev. Predstavili so interaktivno igro z dvema sestav- ljankama v za to posebej oblikovani mizi (z vgrajenim računalniškim zaslonom na dotik z likovno predlogo). Uvodni del je sklenila predstavitev pedagoškega orodja Svizec, ki lahko služi kot iskalnik in interaktivna pomoč pedagoškim delavcem. Sledila je okrogla miza, na kateri so razpravljavci (predstavniki Arnesa, Pedagoške fakultete v Ljubljani, ZRSŠ in šol) govorili o petih pomembnih vprašanjih: – Koliko IKT-opreme pravzaprav potrebujemo za uspešno poučevanje in kakšno ter kakšno imamo oz. kakšno uporabljamo? – Oprema je dejansko poceni, saj jo lahko kupimo. Veliko pomembneje je, kaj z njo počne- mo. Ali smo dovolj usposobljeni za delo z opremo in ali znamo motivirati učitelje, da bi jo znali uporabljati? – Koliko so učitelji sposobni ne samo uporabljati IKT, ampak tudi opismenjevati prihodnje generacije? Kaj narediti, da bodo učitelji mlade znali opismeniti za uporabo IKT pri pred- metu, ki ga poučujejo? – Ali je znanje RIN naših osnovnošolcev primerljivo z znanjem osnovnošolcev drugod po Evropi? Kaj pa srednješolci? Kam nas to vodi? Bi morali kaj dodati? – Kaj narediti za to, da bi učenci usvojili IKT jo uspešno uporabljali pri delu? V razpravo so se vključili tudi poslušalci, ki so skupaj z razpravljavci prišli do zanimivih sklepov in iztočnic za prihodnjo konferenco. Po okrogli mizi je nastopil Hiroshi Ishiguro, ki je predaval o humanoidnih robotih in ljudeh. S svojim interesom, zagnanim predavanjem in prikazom izdelave humanoidnih robotov je navdušil udeležence. Po odmoru so v sklopu štirih sekcij sledila predavanja praktičnega dela (natančen program je dostopen na spletni strani konference). V tretjo sekcijo sta bila s svojimi prispevki uvrščena tudi dva šolska knjižničarja: Mateja Drnovšek (Osnovna šola Polje) s prispevkom Uporaba interaktivne oglasne table pri izdelovanju zapiskov obravnavane snovi in Gregor Škrlj (OŠ Prule) s prispevkom Učenje uporabe kataloga šolske knjižnice OŠ Prule. Konferenca je bila namenjena pedagoškim delavcem (osnovnih, srednjih in visokih šol) in preostalim zainte- resiranim. S predstavitvijo praktičnega dela in svojih izkušenj so predavatelji prikazali drugačne pristope, modele, motivacijske dejavnike in navzočim dali različne ideje za nadaljnje delo. Udeleženci smo se seznanili s potekom nekaterih projektov v okviru e-učenja in po- učevanja ter poskušali ugotoviti, kako poiskati pot na- prej (z vidika kaj učiti in kako). Lahko samo dodam, da so strokovna srečanja pomembna tudi z vidika druženja, saj smo udeleženci izmenjali neprecenljive izkušnje ter se medsebojno motivirali za nadaljnje delo. Slika 2: Mateja Drnovšek je prikazala uporabo interak- tivne oglasne table. (foto: G. Škrlj) Slika 1: S karikaturami podprto predavanje (foto: G. Škrlj).