RAZGLEDI UDK UDc 91.2:577.4 PROBLEMI GEOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA EKOTOPOV IN POKRAJINSKE EKOLOGIJE V SLOVENIJI Ivan G a m s * Pod vplivom J. Passargea (1913) in L. S. Berga (1913) ter drugih se je po p rv i svetovni vojni močno razvilo pokrajinoslovje (nemško Landschaft ah unde, rusko landšaftovedenie). Močan vzpon je doživelo tudi v mladi slovenski geografiji in zavzelo v n jej osrednje mesto v raziskovanju. To pokrajinoslovje je do danes ohranilo glavni cilj razisko­ vanja v tem, da je ugotavljalo ohliko in s truk turo individualiziranega koščka zemeljskega površja, ki smo ga slovenski geografi imenovali pokrajino. To je razm erom a večja enota, ki jo navadno posebej označuje tud i ljudska govorica in ki jo v naši dokaj gorati domovini prvenstveno določuje relief. Po zadnji svetovni vojni p a se je zlasti v evropski geografiji pojavilo gledanje o mozaični sestavi teh pokrajin oziroma geografskih regij. Obenem se je spremenilo pojm ovanje pokrajine. V njej ne vidijo več samo skupek podobnih delov, temveč specifično medsebojno povezanost osnovnih delov preko snovne izm enjave med živo in neživo naravo v smislu tako imenovanega ekosistemskega kroženja snovi. S tem v zvezi so se pojavili novi pojm i in novi term ini ter nova metodologija razisko­ vanja. Ker so se nekateri od teh term inov z nejasnim pojm ovanjem pojavili tud i že v naši geografski lite ra tu ri, preletim o tu k a j njihov zgo­ dovinski nastanek in tolmačenje. T ukaj ni več potrebno zahajati v po­ drobnosti glede pojm ovanja in literature, ker se lahko poslužimo dom a­ čega pregleda (Robič, 1974), ruskih (Solncev, 1958, 1968, 1973, Sukačev, 1964), nem ških (Troll, 1966, 1971, Neef, 1963, Barsch, 1968, K link, 1972, Leser, 1969/70, Schm itthüsen, 1948) in drugih (Drdoš, 1973) razprav. Novo pojm ovanje pokrajine se je v fizično geografijo uveljavilo p rek biologije. Živi svet (po Bobrinjskem biota) je nam reč najbolj viden odraz razlik v ta ln ih razm erah (pedovarianc), litološki sestavi (petro - varianc), vodnih razm erah (hidrouarianc) in klim atskih razm er (klim o- varianc). Potem ko je E. H aeckel (1866) uvedel ime ekologija (iz grške * d r ., red n i univ . p ro f ., O ddelek za geografijo , F ilozofska fak u lte ta , A škerčeva 12, 61000 L ju b ljan a , YU, glej izvleček na koncu zvezka. oikos, dom, bivališče) za vedo, k i proučuje živi svet in njegovo odvisnost od okolja, je n ad a ljn ji razvoj privedel do nove panoge — sinekologije, k i š tud ira združbe različnega ranga in njihov odnos do m aterialnega okolja. Ob biocenologiji, k i p roučuje združbe rastlin in živali, je vzrasla biogeocenologija, k je r neživa sestavina okolja (po D okučajevu geoma) stopa v ospredje že v samem imenu. Po zaslugi Berga, D okučajeva, G rigorijeva, Sukačeva in drugih se je biološko pojm ovanje razm erom a km alu uveljavilo v sovjetskem geograf­ skem landšaftovedeniju . Osnova je bilo spoznanje, da ustreza homogeni abiotski narav i tud i homogeni živi svet, enotna biocenoza, k a r je jasno videti zlasti p ri rastlinstvu oziroma gozdni sestavi. T ak enotni, homo­ geni delček narave so po Solncevu (1948) p ričeli im enovati facij. Isti avtor je facij defin ira l kot delček zemlje z enako m ikroklimo, enakim tipom p rsti in enako prevladujočo biocenozo. P ribližno enak pojem im a izraz biogeocenoza, k i pom eni utem eljite lju Sukačevu: »kombinacijo ho­ mogenih naravn ih pogojev (zračnih razm er, m ineralne podlage, vegeta­ cije, živalstva in m ikrobnega življenja) p rsti in vodnih razm er na po­ sebnem prostoru zemeljskega površja, ki poseduje značilen način m ed­ sebojnega učinkovanja kom ponent in določen tip snovne izm enjave ter energije m ed tem i kom ponentam i te r drugim i naravnim i pojavi. P rav tako p redstav lja notranje-nasprotno dialektično enoto, ki je v stalnem gibanju in razvoju«. Podoben pojm ovni razvoj v zahodnem svetu je prinesel nekoliko drugačno terminologijo. Idejo o značilnem kom pleksu tako im enovanih geofaktorjev (relief, klim a, vode, prst) te r živega sveta je tam med geo­ grafi najbolj vidno zagovarjal geograf C. Troll, ki je bil aktiven tudi v geobotaniki. Troll je prišel do novega tolm ačenja pokra jin zlasti p ri uporabi aeroposnetkov in p r i raziskovanju visokega gorstva v Južni Am eriki, to je po človeku malo sprem enjenih predelov. L. 1939 je v geografijo uvedel pojem pokrajinska ekologija, k i ga je kasneje jasneje defin ira l kot štud ij glavne kom pleksne vzročne povezanosti med združ­ bam i živega sveta in njihovim okoljem v določenem delu pokrajine. Istega leta se je v zahodni lite ra tu ri pojavil pojem ekosistem , ki so ga defin ira li kot celostni sistem organizmov in faktorjev okolja v okviru ekološke enote določene stopnje. Osnova je spoznanje, da je vsakoletna tvorba žive gmote opredeljena po geofaktorjih in da tvori z njim i oze­ meljsko enoto. Določenim homogenim abiotskim razm eram ustreza to­ rej tud i določena združba živega sveta. T ak najm anjši del pokrajine je Troll 1. 1943 im enoval pokrajinsk i element, po 1. 1945 p a je zanj uve­ ljav lja l izraz ekotop, k i se je že povsem uveljavil tud i v geografiji. Za ta biotsko in abiotsko homogeni delček pokra jine so se jav ili še drugi izrazi kot pokra jinska celica, v sovjetski lite ra tu ri facij, nadalje mikro- pokrajina , osnovna pokrajina , geofonna, itd. (gl. Robič, 1974). Izraz eko­ top (iz grščine, topos-kraj), ki m u v biologiji približno odgovarja biotop, je postal v ekologiji in tud i v fizični geografiji nekaj takega kot števil­ ka p ri s tari in pokra jinska ekologija kot m nožica p r i novi m atem atiki. Poglejmo si ta pojem nekoliko bliže. Ekotop kot najm anjšo homogeno celico okolja in pokrajine oprede­ ljujejo po N eefu (1963) enaki klim atski, edafski, orografski, hidrološki in biotski faktorji. Če hočemo torej ekotop ugotoviti, moramo n a jp re j ugotoviti sestavo talne podlage in njene homogene enote (pedotope), določiti prostore enotnih vodnih razm er (hidroiope), enakih klim atskih razm er (klim otope), enako cenozo (biotop) in orografske razm ere. Eko- topi so prostorsko m ajhni zlasti v nekdaj poledenelem ozemlju in v go­ ra tih predelih . V naši deželi obsegajo cesto le nekaj arov, hek tarjev ali kvad ratn ih kilometrov. Za njihovo ugotavljanje na terenu potrebujem o karto 1 : 10.000 ali v večjem merilu. V tu ji lite ra tu ri lahko že najdem o nekaj načelnih (Solncev, 1973) in p rak tičn ih navodil za ugotavljanje ekotopov (Barsch, 1968). V glavnem gre za tradicionalno prirodnogeografsko raziskovanje s to omejitvijo, da podrobneje obdelamo tiste dejavnike, ki odločajo o tako im enovanih ra- stiščnih pogojih, torej ekosistemsko kroženje snovi med m rtvo in živo naravo. V ospredju so klim a, p rs t in vegetacija. Strokovno neoporečna raziskava ekotopov zahteva torej sodelovanje ustreznih naravoslovnih strok, zakaj tud i sam a ekologija (oziroma »geoscience« v zahodnem sve­ tu) je p rav tako kom pleks ved kot fizična geografija. V poenostavljeni obliki p a lahko določujemo ekotope kot celice pokrajinske ekologije tud i geografi sami. V naslednjem bo nekaj izkušenj, ki smo jih dobili zlasti p ri terenskem raziskovanju s slušatelji geografije na ljub ljanski filo­ zofski faku lte ti v zadnjih letih. Samo nam geografom p rip ad a ugotavljanje reliefnih enot. Relief sam na sebi za živi svet neposredno ni pomemben, p ač p a odločilno vpliva na ostale dejavnike (klimo, prst, vodne razm ere). To velja zlasti za reliefno razgibano Slovenijo. N astopa kot enakovreden fak to r fizio- topa, to je prirodno homogene pokrajine, k je r p a se na živi svet, v raz­ liko od ekotop a, često ne oziramo. Med reliefnim i kartam i, ki jih moramo p rip rav iti v okviru p rip rav za ekološko raziskovanje pokrajine, je posebno pom em bna k a rta naklo­ nov površja. P ri našem delu se je med številnim i m etodam i za določe­ vanje naklonov izkazala kot n a jh itre jša in še razm erom a točna kva­ dratna metoda K udrnovske (1968). Po n jej na izohipsni k a rti določimo število presekov izohips na kilom eter stranic treh kvadratov, ki so si naklonjeni pod kotom 30°. Naklon izračunam o po formuli: d • Io • n tga = ------------- 2000 k jer je tga = poprečni naklon v okviru enega k v ad ra ta (na karti 1 : 25.000 1 km 2), d = višinski razm ak med izohipsam i, Io = poprečno število presekov izohips na en kilom eter stranic, in n — 3,14. K vadrate nato po naklonih razvrstim o v skupine. M ednarodna kom isija za geo- morfološko proučevanje in k artiran je p red laga v svojem priročniku (Manuel of detailed geomorphological m apping, Brno 1972, str. 57—60) naslednje skupine: 0—2°, 2—5°, 5—15®, 15—35° (z dvema podskupinam a: 15—25° in 25—35«), 35—55° in nad 55°. P ri fluviatilno močno razčlenjenem reliefu je k a rta naklonov po K udrnovski m anj ugodna, k er zabriše ekspozicijo. Ce nam reč ugotav­ ljam o naklone po drugih m etodah, na prim er iz razm aka med izohip­ sami, ter obdržmo izohipse, lahko iz lege in naklona izračunam o spre­ jeto sončno energijo (insolacijo, globalno radiacijo). Obstoječi grafikoni in tabele v klim atološki lite ra tu ri nam omogočajo, določiti iz teh pod­ lag bolj okvirno globalno radiacijo. Za točnejši izračun m anjkajo p red ­ vsem podatk i o poprečni oblačnosti. R adiacija v vegetacijski dobi se z nadm orsko višino v vedno m anjši m eri ravna po ekspoziciji, ker je ve­ getacijska sezona vedno bolj omejena na poletje. Ob najvišjem soncu pa je med osojami in prisojam i malo razlik. Med kom pleksnim i klim atskim i pokazatelji so zlasti pom em bne tem ­ p era tu rne vsote vegetacijske dobe, dolžina vegetiran ja in stopnja arid- nosti oziroma hum idnosti. N a splošno velja v slovenskih razm erah, da pom eni višji indeks hum idnosti (kot odnos med tem peraturo oziroma potencialno evapotransp iracijo te r padavinam i) slabšanje pogojev za rastje, zlasti za km etijske kulture. P ri k ra tk o tra jn ih terenskih m eritvah zem eljskih tem peratu r povedo še največ tem peratu re v večji globini (30 cm in več). Višje tem perature preveč zapadajo vrem enskim spre­ membam. Podobno kot so reliefne k arte pomoč za določevanje klim atskih raz­ m er in klimotopov, tako je litološka k arta pom em bna za poznavanje prsti. Saj je na slovenskem neravnem svetu litološka sestava najpo ­ m em bnejši geofaktor za p rs t (S tritar, 1965). P ri ugotav ljan ju litologije si ne moremo v popolnosti pom agati z obstoječimi geološkimi kartam i Slovenije, ker je p r i n jih preveč v ospredju stra tig rafija . N a n jih je prem alo omemb, k je je skalna podlaga p rek rita z gruščem, k i močno sprem inja rastiščne pogoje (zlasti na razm erje bukev—smreka. Slednja zarašča s široko razprostran jen im i površinskim i koreninam i predvsem gruščnata tla). Obstoječe k arte tud i nedovoljno k lasificirajo klastične sedim ente glede na m ehanično sestavo (ilovica, pesek, prod), starost kvarta rn ih sedimentov in njihovo petrografsko sestavo. Tu so potrebne bistvene dopolnitve na terenu. U gotavljanje morfogeneze, ki je bila vča­ sih v ospredju geomorfologije, za pokrajinsko ekologijo neposredno ni nu jna, lahko p a nam pom aga p ri razum evanju ostalih geofaktorjev in razdelitve ekotopov. N a gorenjskih k v arta rn ih terasah na prim er je starost p roda med najvažnejšim i fak to rji za razporeditev ekotopov, ker določuje debelino in kakovost p rsti (S tritar, 1969, 1971). U gotavljanje liidrotopov kopnega zadeva v glavnem raziskovanje nestabilnih, sprem enljivih kom ponent naravnega okolja. M ednje sodijo na prim er tud i klim a, plazovi, usadi, fenološki pojavi ipd. P ri h idro­ loškem raziskovanju je v ospredju globina talne vode in njeno kolebanje med letom. T udi geografi lahko ugotavljam o vlažnost p rsti iz razlike teže vzorcev, ki jih stehtam o tako j po za je tju in potem, ko jih posušimo. T udi ugotavljanje retencijske kapacite te p rs ti za vodo za geografa ni več nedosegljivo. Med pedološkim i kartam i je m orebiti najpom em bnejša k a r ta ta l­ nih tipov. Pedovariance in biovariance so nam reč najboljši pokazatelji sprem enljivih pokrajinsko-ekoloskih razm er. Procesi p r i tvorbi prsti so nam reč obenem procesi pokrajinske ekologije in so neposredno po­ vezani z živim svetom. Še vedno se prem alo zavedamo, da so poglavitni m orfološki procesi pedogenetski procesi. Geografi se p ri ugotavljanju taln ih tipov najlaže naslonimo na ugotavljanje barve in debeline prsti te r njene pH (to je logaritm a recipročne vrednosti koncentracije prostih vodikovih ionov, po domače stopnje kislosti). Se več težav kot p ri raziskovanju pedoloških razm er za potrebe pokrajinske ekologije imamo geografi p ri ugotavljanju biocenoz. Če ne sodelujejo biologi in če ne dobimo na uporabo k a rt gozdnih združb, ki jili im ajo p ri nas gozdne uprave (tam hranijo često tud i pedološke ela­ borate), lahko analizo gozdne rasti omejimo na ugotavljanje številčne zastopanosti drevesnih vrst (dominance) in tako imenovani sklep (abun- danco), to je delež gozdne površine, ki ga zavzem ajo drevesa oziroma krošnje. Po opravljenem prip rav lja lnem , analitskem delu lahko pristopim o k sintezi, k ugotavljan ju ekotopov, k a r smo p ri dosedanjih raziskavah često opustili. Če različne »tope« vrišemo na prozorni p a p ir in te k a r­ te položimo eno na drugo, se ekotopi često sami izluščijo, ker nasto­ pajo na istih m estih na vseh kartah . Tako ugotavljanje ekotopov je laže, kot p a iskanje vsestransko homogene pokrajine. P ri analizi se je nam reč izkazalo, da zavzem a »geografska« pokra jina različne reliefne, k lim at­ ske, pedološke, vegetacijske regije (prim . Gams, 1959). Dobljene eko- tope nato po sorodnosti razvrščam o. Prisojno pobočje na dolomitu z rendzino in term ofilnim gozdom, ravnina s težkim i zaglejenim i prstm i in m očvirnim rastjem v predelih zavrtega vodnega odtoka, logi na po­ plavnem svetu s slabim sklepom drevesnih krošenj so med najbolj vid­ nimi tip i ekotopov, ki smo jih doslej geografi poznali, jih opisovali, a jim nismo določili m esta v pokrajinsk i ekologiji in jih nismo dovolj kan tita tivno opredeljevali. Nova smer kom pleksnega fizičnogeografskega raziskovanja zahteva predvsem osredotočenje metodlogije na tisto, kar je pomembno za živi svet in s tem tud i za pokrajinsko ekologijo. K aj pomeni nakazana nova sm er za geografijo? Pomeni predvsem novo smer p ri podrobnem terenskem raziskovanju. V metodični geo­ grafiji pom eni predstavo o medsebojnem učinkovanju žive in m rtve n a­ rave in predstavo o okolju, v katerem uspeva predvsem fitocenoza ozi­ roma gozd. G eografija vegetacije dobi v tej luči večji pomen. S temi meto­ dam i drobnega terenskega raziskovanja sicer ne bomo mogli v dogled­ nem času raziskati vse Slovenije, saj so v nekaterih pokrajinah ekotopi m ajhni. N a 1,4 km2 obsežnem gozdnem območju Šmarnogorske G rm a­ de je v publikaciji Šmarnogorska G rm ada (v zbirki K ulturni in naravni spom eniki Slovenije, L jub ljana 1974) vrisanih deset gozdnih združb, ki predstav lja jo vsaj toliko ekotopov. Nova smer zavrača očitek, da kom pleksna fizična geografija nim a svojega predm eta in da je le skupek sorodnih strok. Poleg teoretske vrednosti im a nova smer tud i p rak tično vrednost, za potrebe prostorske­ ga p lan iran ja (prim. W raber, 1970, in zbornik Problem y biologije po­ kra jin , 1973). Posebno vp rašan je je, kolikšen je pom en nove naravnogeografske raziskovalne smeri za občo geografijo. Ali obstoječa m etodologija v za­ dostni m eri upošteva po človeku sprem enjeno naravno okolje, zlasti glede prsti, vodnih razm er in vegetacije? Načelno vprašan je se odpira zlasti p ri določevanju biotopov. Po svoji narav i spadajo m ednje z geograf­ skega stališča negozdne zem ljiške kategorije. V tem smislu tolm ači A. S trita r obstoječo km etijsko izrabo kot najpom em bnejši kom pleksni po­ kazate lj kakovosti ta l in odraz tako im enovanih pedosekoenc. V smislu naz iran j istega av to rja (S tritar, 1965) je v vzpetem slovenskem svetu ta lna sestava prvenstveno odvisna od litološke sestave in tu k a j gre to­ rej v p rv i vrsti za litosekvence, k a r je bilo dokazano že p ri prirodno- geografski regionalizaciji voglajnsko-šm arskega podolja (Gams et al., 1974). Iz podobnih razlogov smo se na ka ted ri za fizično geografijo oddelka za geografijo filozofske faku lte te p ri izdelavi raziskovalne teme z naslovom K vantita tivna prirodnogeografska regionalizacija Slovenije odločili, da bomo na vzpetem svetu izločili predvsem litološke enote glede na naklon površja, klimo oziroma nadm orsko višino in gozdno sestavo. Šele ravnine bomo klasific ira li po osnovnih pedoloških enotah in ta ln i vodi. Tako dobljene prirodnogeografske enote sicer še ne bodo ekotopi, bodo pa vmes med tradicionalnim i pokrajinam i in sistemom ekotopov. Za sisteme sorodnih ekotopov oziroma za območja sorodne snovne in s tem tud i energetske izm enjave se jav lja v lite ra tu ri več imen glede na rang, kot mezohora, makrohora, podpronirica, provinca in tako dalje. Izven k u ltu rn ih površin moremo geografi skupno z geobotaniki ugotavljati le še tako imenovano potencialno vegetacijo, to je tako, ki bi nastala v doglednem času, če bi p renehali človekovi posegi v naravo. Šele po daljšem času bi se iz nje razvila naravna vegetacija, taka, kot je bila v predzgodovinski dobi. Tu drugo vp rašan je : ali je nova smer fizične geografije pomembna za občo geografsko regionalizacijo in družbo vobče? Poznavanje eko­ topov in pokrajinske ekologije je vsekakor pomembno za človekovo b i­ vanje v prostoru in za njegov poseg v naravo. Malo p a pojasni vire p re ­ živ ljan ja moderne industrijske in urbane družbe. Saj je ta tudi na Slo­ venskem vedno m anj odvisna od vrednosti zem ljišča za km etijsko iz­ rabo. N jeni v iri p reživ ljan ja in uspevanja so vedno bolj v sferi, ki jo pokrajinska ekologija prezre (industrija, rude itd.). Zlasti p r i naši de- agrarizaciji p a moremo venomer ugotoviti, da je izrab ljan je ekoloških pogojev tem slabotnejše, čim bolj se družba preživ lja od nekm etijskih dejavnosti, da pa se družba p ri in tenzificiran ju kot tud i p ri upadan ju km etijske izrabe le ozira na sistem ekotopov. D ružba sprem inja spekter stopnje izrabljenosti ekotopov. Glede na to dejstvo lahko predpostav i­ mo, da se bo sčasoma raziskovanje pokrajinske ekologije razširilo na druge geografske faktorje . O d tega je odvisna tud i upravičenost ali ne­ upravičenost obstoja geografske regije. Tako pokrajino, ki jo dobimo po analizi geofaktorjev in sociofaktorjev, bi kazalo posebno imenovati. V slovenski geografski lite ra tu ri je zanjo že bil p red lagan izraz geotop. Pomenil bi v pokrajinsk i h ierarh iji najv išji rang in bi približno sovpa­ dal s sociotopom, to je območjem sorodne družbene strukture. Za ugotav­ ljan je tako pojm ovanega geotopa p a še ni izdelane metodologije. Že ob sedanji stopnji razvoja je opisana nova smer fizične geogra­ fije nujno potrebna, če hočemo ovrednotiti človekov poseg v naravo, učinke deagrarizacije in podobno. Sodobno zaraščanje pašnikov in delo­ m a travnikov je ob določenih pogojih lahko v p rid uravnovešenem u ekosistemu in varstvu narave, drugod p a lahko pom eni ne le osiroma- šenje ku ltu rne pokrajine, am pak tud i degradacijo organske proizvodnje. Literatura — Bibliography Barsch H., 1968, Arbeitsmetoden in der Landschaftsökologie, Arbeits­ methoden in der physischen Geographie, Berlin. Drdoš J., 1973, Kompleksnaja fizičeskaja geografija i ekologija, Izvestija vses. geogr, obščestva, 105, zv. 2. Gams L, 1959, Problematika regionalizacije D olenjske in Bele Krajine, Geografski vestnik XXXI. Gams I., Kunaver J., Lovrenčak F., Radinja D., 1974, Prispevek h pri- rodno-geografski tipologiji pokrajine v porečju Voglajne in zgornje Sotle, Voglajnsko-sotelska Slovenija, 9, zborovanje slovenskih geografov v Roga­ ški Slatini 1973. Klink H. J., 1972, Geoökologie und naturräumliche Gliederung-Grundla- gen der Umweltforscliung, Geogr. Rundschau, 24, 1. Kudrnovska O., 1968, Prispevek k metodam konstrukee map sklonu topo- graficke plochy, Zpravy Geografiskeho tistavu ČSAV, 5/6, Brno. Leser H., 1969/70, Neuere Arbeitsweisen der Physischen Geographie, Yournal XXIV-S. W. A. Wiss. Ges.-Windhoek, S. W. A. N eef E., 1963, Topologische und chorologische Arbeitsweisen in der Land­ schaftsforschung, Petermanns Geogr. Mitteilungen, 107, zv. 4. Problemy biologie krajiny (11), 1973, Zbornik. Slovenska akädemie vied, Bratislava. Robič D., 1974, Fitocenoza, biocenoza, biogeocenoza in ekosistem, Gozdar­ ski vestnik XXXII, 2—4. Schmitthüsen J., 1948, »Fliesengefüge der Landschaft« und »Ökotop«, Ber. deutsch. Landesk., 5. Solncev A. A., 1958, O nekotorih principialnih voprosah problemi fiziko- geografičeskogo rajonirovanija, Naue. dokl. vis. školi, geol. geogr, nauki, 2. Solncev A. A., 1968, K teoriji prirodnih kompleksov, Vestnik Moskov. Univers., 3. Solncev A. A., 1973, O biotičeskih i geomatičeskih faktorah formirovanija prirodnoj sredi, Vestnik Moskov. Universiteta, 1. Stritar A., 1965, Značilna zaporedja talnih oblik v Sloveniji, Geografski obzornik XIII, 3. Stritar A., 1969, Neke sistem atske jedinice tala na fluvioglacialnim šljun- cima i konglomeratima Gorenjske, Zagreb. Stritar A., 1971, Izraba tal v spodnjem delu gorenjskih ravnin, Geograf­ ski vestnik XLIII. Sukačev V. N., 1964, Osnovnie ponjatia lesnoj biogeocenologii, Osnovy lesnoj biogeocenologii, 5—9, Moskva. Troll C., 1966, ökologische Landschafisforschung und vergleichende Hochgebirgsforschung (predvsem: Landschaftsökologie als geographisch-sy noptische Naturbetrachtung), Erdkundliches Wissen, zv. 11, Wiesbaden. Troll C., 1971, Landscape Ecology (Geoecology) and Biogeocenology- A Terminological Study, Geoforum, 8. Wraber M., 1970, Krajinska podoba slovenske zem lje v luči rastlinske odeje, Zbornik seminarja Urejanje krajine ob avtomobilskih cestah, Ljubljana. PROBLEMS OF THE GEOGRAPHICAL RESEARCH OF ECOTOPS AND OF THE REGIONAL ECOLOGY Ivan G a m s (Summary) The Slovene regional geography has till now dealt with the traditional 40—70 regions but they are rather heterogeneous as regard their eco-system. For the further and more detailed research offers the notion of the ecotop (fysio- top) new opportunities which can be measured only at the local studies. Due to strong relief dissection the traditional Slovene regions are namely devided into different homogeneous land units in sense of biotop. At the recent physio- geographical research done in the department of geography (university of Ljubljana) we have therefore combine the homogeneous units (biotops) in asso­ ciations of higher degree even at the local studies. The combination of relief and lithology has in our country the most de­ cisive role for the determination of ecotops and for the land use in spite of the fact that the relief alone has no direct influence on plant (but through cli­ mate, soil and water). The research entitled quantitative physiogeographical regionalisation of the Slovenia which is recently done in the chair of physical geography re­ presents according its conception a middle step between the traditional re­ gional geography and the modern regional ecology.