7. štev. V Kranju, 16. februarja 1901 II. leto. Vabilo na naročbo. ŽT^LoVi za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Slučaj župnika Berceta. i. Župnik Berce v Boštanju na Savi živi mirno med svojimi farani, ki ga imajo radi. Ali nima sploh veselja do politike, ali mu politika njegovih sobratov ne ugaja, to pustimo na stran, on se briga za politikovanje malo, le toliko, da po časopisih zasleduje stremljenja strank na Slovenskem. Pri minulih volitvah ni hotel rabiti leče v agitacijo, kakor se je to dosti ostudno dogajalo po vsej ostali deželi. Ob Savi živijo pametni in dobri kmetje, ki se že več desetletij brigajo za to, da spravijo kmetijo iz stare coklje. Z neumnostmi, kakršne so se drugod slišale raz lečo in zunaj cerkve iz ust duhovščine, se med nekaterimi teh kmetov ne bi prišlo daleč. A take kmete so duhovniki vzeli v drugo šolo. Na tihem so jih razglasili za nevernike, če so bili imovitejši, za oderuhe in še kaj hujšega. Ugnali so jih, ko so hujskali nevednost proti takim na bojkot. Vse, kar imajo očetje jezuitje v svoji veliki zalogi agitacijskih sredstev katoliškega duhovnika, uporabljali so naši zvesti učenci jezuitov v tej volilni borbi. Berce, pošten človek, seveda kaj takega ni maral storiti. In tako ob Posavju klerikalni kandidati niso dobili dosti glasov. Povše, ki je bil nekdaj vodja kmetijske šole v Gorici, sicer mlad v penzijon poslan, pa nekaj kmetovalca vsaj, ni našel med temi kmeti priznanja, ker niso hoteli tamošnji kmetje nič vedeti o duhovniških 1 ndidatih. Od liberalne strani se tam ni dosti storilo. »vsod in večkrat niso mogli biti voditelji stranke. Ta slučaj kaže, da v krajih, v katerih duhovništvo ne nastopa z navedenimi sredstvi, z izrabo ubogega slovenskega kmeta po verskem fanatizmu in izrabo drugih grdih sredstev, duhovščina nima tistega vpliva, kakor so ga pokazale volitve v V. kuriji. To so dobro zapazili v škofiji. Pametnejši med njimi je nemara rekel: Še par takih bitk in to versko orožje je pri zlodju, najneumnejši krnet se ne bo dal več z njim spraviti na bojišče. Kmetje se morajo vprašati, zakaj pa še Boštanjcev ni vzel hudič. In drugi svet v mestih in trgih kaže na ta Boštanj in očita: Glejte, tam je bil Berce miren in kako so ponosno šli volilci mimo nastavljenega Gesslerjevega klobuka, še odkrili se niso pred njim. To greni veselje naše duhovščine. Tako ni govoriti o kakem prepričanju vo-lilcev, ampak le o hudi agitaciji, izsiljevanju glasov in vodstvu ovac. " . - Ker je ta «Scheinwerfer» provzročil župnik Berce s svojo mirnostjo med volitvami, se mož kaznuje — na krščanski način seveda. Konec pride. Nekaj kulturne zgodovine. (Dopis z Dolenjskega.) II. Tudi proti agitatorjem so nekateri nahujskali te reveže, da jih pretepo ali vržejo v vodo. To je v zvezi s tem, ko so po cerkvah začeli duhovniki kričati, da hočejo slovenski liberalci podreti cerkve, spovednice in oltarje. Več nedelj se je slišalo to kričanje po cerkvah. Pametnejše ženske so prišle povedat agitatorjem, da so nekateri fantje in možje docela zdivjani, da naj ne gredo v tak kraj. Pred volitvijo so duhovniki volilce zbirali v cerkvi. Z vso zverinsko strastjo, ki je neomikancu mogoča, hujskali so nekateri duhovniki, ko so mašo opravili, pred oltarjem: Zdaj pa pojdimo na nevernike, da pokažemo, kdo je jačji, Bog ali hudič. — Možem, ki so opravili pred volitvijo spoved in obhajilo, je duhovnik rekel, da niso dobro opravili, če volijo Globočnika. Po končani volitvi so se ti naši duhovniki gostovali in se, kar so dopuščali mehovi, smejali nad tem, kako imajo tega kmetskega reveža v svojih rokah, da se še ganiti ne more. — In segli so si v roke, da so vržejo tudi na meščane. Meščan se težko bojuje za eksistenco. Kmet ne more dosti kupovati in tovarna polaga obrti na mrtvaški oder. Naš meščan še ni našel prehoda v druge oblike dela in pridobivanja. To vidijo naši duhovniki. Kmete učijo, da pri «nevernikih» meščanih ne smejo kupovati. Oni uprizarjajo nekak gospodarski boj. Uredniki farovških listov pišejo na deželo imena meščanov, katere hočejo gospodarsko ubiti. Duhovniki na deželi šuntajo ubogo rajo v ta gospodarski boj. Vsled verskega fanatizma na umu bolni kmetje se množijo. Hudič je zmagal v mestih, mesta moramo razdejaH. Kdo je jačji: Bog ali hudič? hujska se na tihem. Čudo je, da še niso kakega znanega mrtvega liberalca izkopali iz groba in vrgli čez ograjo pokopališča. Pred tristo leti so tako delali z luterani, ko so katoliški duhovni zopet prišli do moči. Tedaj so tudi mrliče in kostenjake otrok lute-ranov nataknili na kole. Tista zverina je v preteklih mesecih divjala v najzabitejših krajih Kranjske. Ali je slovenski narod napredoval tekom preteklih 300 let! ? — Duhovščina gotovo ne. Tako je, kakor je, kakor je bilo 56 pred 300 leti. Pisati in brati znajo danes. V drugem se pa ne razlikuje od 15. in 16. stoletja. Ljudstvo pa je bilo tedaj pametnejše. Le pod varstvom kpeževih in cesarskih vojakov je mogla divjati pred 300 leti katoliška duhovščina, kakor je. In tedaj so vladali našo Avstrijo v prvi vrsti papeži. Kdo jo vlada danes? V Kranju, 16. februarja. Državni proračun za leto 1901, ki izkazuje prebitka okroglih 800.000 kron, obsega med drugimi tudi naslednje postavke: Za preložitev zagrebške državne ceste pri Trebnjem 28.000 kron, za preložitev karlovške državne ceste pri Kandiji 35.200 kron, za regulacijo Save 140.000 kron, za zgradbo uradnega poslopja v Novem mestu 60.000 kron, za Matico Slovensko 1000 kron, plača za mesto drugega deželnega šolskega nadzornika, ki se ustanovi s 1. julijem t. 1. Srbski razkralj Milan je umrl dne 11. t. m. za hripo (influenco) na Dunaju. Truplo se prepelje v Bel-grad. Na Španskem so bile minuli teden velike demonstracije proti jezuitom. V Valenciji so demonstrantje polili ondotni meniški samostan s petrolejem in ga hoteli zažgati, toda orožniki so to preprečili. — V Granadi so demonstrantje vpili po ulicah: »Živela svoboda! Proč z jezuiti!* in metali kamenje v jezuitske samostane. Iz sredine nekega samostana je nekdo ustrelil na razdraženo množico. Šele prihajajoči orožniki so pomirili razkačeno ljudstvo. Tudi v drugih krajih Španske so se primerili enaki slučaji. Jezuitje so namreč zvabili neko deklico Adelo Ubas iz očetovske hiše in jo skrili v neki samostan. Sodišče jo je te dni vrnilo zopet nazaj. Na tisoče ljudi je vsled izgredov zaprtih, ker se vlada boji revolucije. Zedinjenih držav avstralskih novi parlament, ki se snide prvikrat začetkom spomladi, bo na slavnosten način otvorjen. Angleška vlada bo poslala dva zastopnika. Dopisi. Iz selške doline. Da nas je v naši občini toliko liberalcev, se ni čudil samo Bitenc iz Martinvrha, marveč čudimo se mi sami, da nas je stalo toliko. Posebno lahko ni bilo biti liberalec, še celo, ker je bilo nevarno, ker so bili nekateri klerikalni volilci (pravzaprav zapeljane ovce) tako navdušeni za boj, kakor križarji, ko so šli osvobojevat Jeruzalem. Čeprav v manjšini, smo vendar veseli, ker smo videli, da so bili na naši strani pošteni in izobraženi ljudje, na nasprotni strani pa so bili sirovci in nevedneži, največ pa zapeljane sirote. Naše vrste so bile brez blagoslovljenih generalov, a smo stali kljub temu trdno, kakor Buri v Afriki. Vi ste pa imeli večino takih, ki bi bili na vaš ukaz volili tudi Bitenca, ali Kofetka ali pa — »štunfe* kakšnega župnika za poslanca. Zato nič kaj veseli ne bodite svoje zmage nepoučenih in nevednih. Nekateri so se na cesti obnašali tako sirovo, kakor zadnji baraba. Pred volitvijo ste obkolili županovo hišo kakor volkovi in vsak došli volilec je moral pokazati glasovnico, katero ste mu prečrtali in zapisali po svoje, če je bilo dotičnemu prav ali ne. To ni bila prosta volitev! Sedaj so volili kapelani in župniki. Ne vemo, po čemu so prišli kmetje skupaj, saj bi bili lahko kar «gospodje* vse podpisali ali pa bi jih bili ministri z Dunaja po-prašali, katerega poslanca hočejo. — Tako so se vršile volitve pod najhujšim pritiskom duhovščine in konzulcev. — Izmed vsega najgrši pa je bil uvod za volitve. Klerikalci so dobro vedeli, da uživa gospod župan med ljudstvom občno spoštovanje in zaupanje, katero si je pridobil s svojo vsestransko delavnostjo za občane. Zato so se bali, da bi ljudstvo svoje spoštovanje dejansko pokazalo. Pomagali so si pa pri tem z lažjo in izmišljeno govorico, da je župan govoril v Kranju na shodu gorenjskih županov, da morajo postaviti takega poslanca, ki bo zoper škofa. Cešnjiški zabavljači so porabili to priložnost, in so po vseh hribih poslali ljudi s polarni, da dobijo nezaupnic za župana. Vsakega so vprašali: «Ali si zoper škofa ?> Seveda je rekel vsak, da ne. To je bilo dosti, da so ga potem podpisali pod nezaupnico. Javno na shodu, katerega je sklical župan, pasi niso upali nastopiti, ker se boje svetlobe. Za pobiralca so izbrali celo nekega tatu, ki je šel v boj za klerikalce. Gliha vkup štriha! Takemu počenjanju rečemo samo: Fej! Na vse zadnje je posegla pa še duhovščina s peklom in nebesi vmes in vero so djali v nevarnost, pa so imeli to, kar so želeli: ribe so lovili v kalni vodi. Pri tem moramo omeniti kapelana Matevža, ki je komaj pol leta odkar je prilezel iz lemenata, pa je hotel kar vso občino dejati na svoje vajete. To je predrzna zloraba duhovske avtoritete! Priredil je shod, kjer so le tri hiše skupaj. Čudno se zdi človeku, da se v gospodarskem in političnem življenju puste stari ljudje voditi takim neizkušenim kapelanom ih da pri tem pozabijo in gredo proti možu, ki jim je v resnici storil že kaj dobrega. Lajšani so po požaru dobili le po zaslugi gospoda župana izdatno podporo, koliko so pa dobili od vseh ka-pelanov. In kje so bili? Na kapelanovi strani. In tako celo krdelo, ki so jim liberalci šli na roke pri mnogih velikih rečeh, sedaj pa so padli zoper nje. To ni krščanska hvaležnost! Veliko jih je že reklo: Saj nismo vedeli, da je tako, ker so nas nalagali. Upamo, da se bodo polagoma začeli preobračati, ko bodo spoznali, kako grdo so se klerikalci, in to celo duhovni, lagali nevednemu ljudstvu in -ga zapeljali na napačno pot. Toliko sovraštva in toliko laži se še ni nikdar napravilo, kakor pri zadnjih volitvah. Oznanjevalci miru in ljubezni do bližnjega, kje ste? Vi sejalci prepira in laži, ali veste kaj bodete želi? Kam se bodete skrili, ko bode Sodnik poprašal, ali ste ljubili svojega bližnjega kakor samega sebe ? Kam ? Ali v konsumna društva, ki jih snujete? Toliko ste se nalagali ljudem, ali Vas ne bode nič sram, ko bodo ljudje videli laž — nago ? Pa menda ste sram izgubili pri zadnjih volitvah. Tako ste vpili: «Vera je v nevarnosti.* Sedaj bomo videli, kako jo bodeta reševala Šušteršič, ki so mu smrdeli duhovni včasih kakor kozli, in Pogačnik, ki še nikdar ni pokazal, da ima z vero kakšno zvezo. Dobro jim bomo na prste gledali in vselej povedali ljudem, ki so jih volili, kadar se bodeta potegnila za večjo bero, katero bodo kmetje, ki so jih volili ali ne, plačevali. V naši občini se nahajata dva (ali pa na skrivnem še več), ki bi rada zasedla županski stol; predno se bodeta vsedla, jim bomo še kaj povedali, da bodeta trdneje sedela. Na vse zadnje pa še vprašamo, kdaj in kako bodete vrnili, kar ste ukradli, namreč čast gospodu županu Šliberju in vsem drugim? Iz Bukovščice. Tukajšnji gospod župnik Anton More agitira še sedaj, ko so zadnje volitve že davno minule, in sicer na prav izvanreden način. V temni noči lazi od hiše do hiše, od vogla do vogla — v takem mrazu — in preži, kako bi mogel dobiti kakega vaščana na planem, da bi ga prestrašil s svojo čudno podobo in z lisičjim glasom, da bi dotični seveda ne zapel kake domače ali, da bi ne potrkal na okenca bukovških deklet ampak, da bi hitel v svoje stanovanje pod toplo odejo — in da bi greh ne porajal greha —. On misli seveda s tem fante odvrniti od vasovanja, dočim je to že iz starih časov ukoreninjena navada in je gospod More ne bo mogel odpraviti. Kaj je to hudega, če se fantje zberejo kako soboto zvečer in dostojno zapojejo eno ali dve prav pošteni narodni pesmi in če malo poropotajo pod okenci — vesoljnega potopa menda zato ne bode. Morebiti se gospod boji, da bi tudi «pravični* ne poginil med krivičnimi. Prazen strah. Sicer pa tudi mirnim in tihim ljudem ne da miru. Kdor bi mu prišel v jekleno pest, revež bi bil, in vlekel bi ga gotovo v «farovž», če bi se mu le pustil. Zato je tudi lahko, da se je mnogim prinirzil in umevno je tudi, zakaj vera peša — in kdo je vzrok? O dragi bratec v Adamu! bili bi malo bolj trezno misleči in previdni in opustili bi nočno voglarijo, gotovo bi bili tako priljubljeni, kakor je bil ranjki gosp. župnik in pri pokladanju cerkvenega darovanja bi se seglo bolj globoko v žep. —y— Iz Žabnice. [Konec.] Gospodu dopisniku svetujemo, ako ne more svojega prostega časa porabiti boljše, kakor blatiti svojega bližnjega po umazanih časopisih, naj si rajše spiše kak roman. Mogoče bi bil primeren napis romanu «Vdova in kaplan.* Vi «Slovenčevi» in «Domo- ljubovi* dopisniki ter obrekovalci naprednih kmetskih volilcev, zakaj se ne držite naukov našega največjega učenika. Ali ni on učil: «Ljubi Boga čez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe. Zakaj torej tako grozno sovražite svoje politične nasprotnike. Ali ti niso bližnji. No, le tako naprej, tem boljše za nas, da ljudstvo spozna vas in vaš pogubonosni klerikalizem. Kdor uči Kristusove nauke, in se šteje za Kristusovega namestnika, bi imel tudi živeti po njegovih naukih in ljudem dajati dober izgled. Duhovniki nas sami učite, da besede mičejo, izgledi pa vlečejo. Kaj pomaga, če stariši učijo svoje otroke lepo živeti, če jim pa pri tem dajejo slabe izglede. Ali morejo taki nauki otrokom kaj koristiti? Kako se je v naši občini agitiralo za klerikalne poslance, kaže nastopni slučaj: Starološki dekan je prišel maševat k sv. Duhu. Po maši se je podal k mežnarju, pa ne po za-jutrek, temveč zato, da je mežnarjevega mladoletnega sina naprosil, da mu je šel po hišah pobirat volilne listke in da jih je njemu v mežnarijo nosil popisovat. Ko bi liberalci tako delali, to bi bilo grozno vpitje in zabavljanje po umazanih listih. Neki mož se je na vprašanje: »Očka, koga ste pa vi volili?» izrazil takole: «H.. a, še sedaj ne vem, kaj sem volil. Še doma me ni bilo, ko je prišel mežnarjev fant po listek, da ga je nesel podpisat kapelanu.* Takih slučajev bi lahko še več navedli. Seveda, kaj takega je mogoče počenjati le pri tistih nevednih volilcih, katerih vaška prislovica se glasi, da jim je mačka pojedla sv. Duha. Kaj pa starološka posojilnica, ali ni ona tudi vplivala na volilce. To danes zamolčimo. Kdo pa je po hribovskih vaseh Križnagora, Planica in celo v dve uri oddaljenem Lavtaršnem vrhu popisoval glasovnice. Cegava je bila tista s črnim svinčnikom po volilnih listih pisana pisava, s katero je bilo največ listov popisanih, to nam je predobro znano, namreč starološkega kapelana. Tudi žabniškemu gospodu župniku je pri volitvah kri v možganih zavrela. Tudi on se je podal v volilni boj in spravil na volišče par nerazsodnih mož, od katerih sta bila že dva večkrat slaboumna. Seveda za smodke se že tak veleum spravi na volišče. Tudi opravljiva kuharica našega župnika je morala nekoliko poseči v volilni boj, in pod okni poslušati — seveda ponoči — kaj se volilci pogovarjajo, čeravno ima toliko pojma o politiki, kakor tista smodka, katero je dobil gostač Plajš zato, da je vero rešil iz nevarnosti. No, vi klerikalni gospodje, ki tako radi vidite v očeh svojega bližnjega najmanjši pezdir, a v svojih lastnih očeh ne zapazite tudi največjega bruna, ste sedaj pač lahko ponosni, ko ste s pomočjo nevednega ljudstva tako sijajno zmagali. Kar se je neki «Slovencev* dopisnik z dne 19. januarja nalagal, o tem bomo še govorili. Le toliko naj bo za danes rečeno, da nam taki dopisi silno koristijo, ker se lahko ljudstvo iz njih prepriča, koliko je verjeti tem listom, ki o svojem bližnjem pišejo tako budalostne laži. Iz Kranja. «Meščani, občinske volitve se bližajo, na vas je ležeče, da se stori konec takemu postopanju, ki ni samo krivično, ampak vam škoduje tudi na premoženju.* Le notri! Le notri! Bum! bum! Le notri, gospoda! Vstopnina prav majhna, za politične otročaje pa prosta... To je smisel zgoraj navedenih sirenskih glasov, s katerimi vabijo naši malkontenti v svojem dopisu v zadnjem •Slovenskem Listu* si. občinstvo, odnosno volilce v svojo • komedijo*, katero so si zgradili za predstoječe občinske volitve. Le notri tedaj, čas je pripraven, saj živimo v predpustu. Videli boste različne pojace — prostovoljne in neprostovoljne, kako kričijo, skačejo, plezajo in preobračajo politične kozle. Pravi pravcati «Barnum aud Bailey*! Glejte tamkaj grandijozen prizor: slavnoznani • August* proslule družbe skočil je z njemu lastno, prirojeno grandezzo na konja, postavi se na eno nogo in s komičnim patosom kokodaka strmečim poslušalcem : «Ali ni dosti, da vsled svojega pristranskega postopanja jemljete zaslužek obrtnikom, sedaj hoče še meščanom vzeti postavne pravice!* «Circus publicum* glasnim smehom pozdravlja to duhovito šalo. To je pač Augustov privilegij, da se mu vse smeje. Zunaj pa stara hreščeča lajna vabi k novemu 57 obisku. Umetnik, ki s posebno virtuoznostjo goni stari, polomljeni inštrument, poje zraven neizmerno dolgo pesem o vodovodni kači in o »značajnih* viri-1 is tih. Le notri, le notri, saj je prcdpust, ta čas presneti! Oprostite, g. urednik, če smo postali zidane volje, ko smo prebrali duhovite otrobe v zadnjem «Slovenskem Listu*. Kako tudi ne! Po mnenju naših nasprotnikov • hoče občinski odbor kranjski vzeti meščanom njih pravice, ker se poteza za to, da naj v občinskem odboru odločujejo v prvi vrsti po meščanih iz proste volje izbrani odborniki, in da naj se sicer ne odpravi, ampak le omeji priviligirana pravica do virilnega glasu, katera se je v nekaterih kronovinah z modernejšimi občinskimi postavami odstranila že zdavnaj. Še več! Občinski odbor jemlje obrtnikom zaslužek. Pozabili so sicer povedati na kak način, pa to nič ne de. Morda se vseeno najde kak tepec, ki bo verjel kaj takega. Mogoče nam bodo pa gospodje o tem povedali prihodnjič kaj več. In ta vodovod, ki bo veljal po izjavi tukajšnjih »strokovnjakov* najmanj milijon kron! Tega seveda ne povedo, da so po mnenju deželnega stavbenega urada prvotne cene celo mnogo previsoke, in da od skupne svote na Kranj še zdavnej ne bo prišlo toliko, kolikor bi stal nek drug vodovod žalostnega spomina. Kaj zato, trdijo pa vseeno, da je rezultat 0, kakor ona babnica, ki je še potapljajoča se iz vode kazala s prsti, da se žito striže in ne zanje. Pristranost občinskega odbora hočejo dokazati z naslednjim: Odbor je jeseni 1. 1897. sklenil prodati nekaj občinske posesti na javni dražbi. Ker ima posestnik Ciril Pire na tej parceli neko služnostno pravico, je z daljšo ulogo ugovarjal tej prodaji za slučaj, če bi občinski odbor licitantov že naprej ne bi hotel opozoriti na obseg te pravice. Občinski odbor je pritrdil soglasno temu ugovoru v vsem obsegu, priznal je servitutno pravico (ker je notorično, da res obstaja) in naložil je županu, da se pri svoječasni sestavi licitacijskih pogojev ozira na Pirčevo ulogo. Kakor vedno, se je v licitacijske pogoje sprejelo le bistvo služnostne pravice, da se je kupec nanjo opozoril, stilizacija se je pa pridržala, kakor običajno sestavi kupne pogodbe. Slučajno je kupil ta svet Tomaž Pavšlar. Zastopnik občine je v kupno pogodbo sprejel odstavek o služnostni pravici precizno tako, kakor je sklenil občinski odbor in je poslal koncept Pavšlarju. Ta pa je hotel doslovno imeti to točko tako, kakor se je glasila v licitacijskih pogojih. Ker ni bilo bistvene razlike, se je tej zahtevi ugodilo. Občinski odbor se niti ni brigal več za to zadevo, Pire pa še govoril ni z zastopnikom občine, in sedaj mu očitajo, da si je hotel prisvojiti pravice — katere že zdavnaj ima. Le ne tako vihravo, g. Pavšlar. Saj še Pire ne predbaciva komu pristranosti, kadar se spomni neke vodopravne zadeve, katere zaprašeli akti spe spanje pravičnega že več let — na ljubo g. Pavšlarju! V župana ste se zopet zaleteli na prav neotesan in gorjanski način. Naravno, da ta ostudna in neosnovana zabavljanja ne dosežejo niti županovega zaničevanja pri olikancih pa vzbujajo le pomilovanje napram našim pobesnelim desperatom, ki se morajo posluževati že tako nizkotnih sredstev, da sploh še obračajo nase pozornost. Zlasti na oni odstavek o «drugi lekarni* vzamete lahko kar patent. Morda bi se dala dobiti na to še kaka koncesija in — morda bi vam še kdo dal kaj zanjo. Iz Radovljice. Kakor je že cenjenim bralcem znano, je izvolil laneovški občinski odbor gosp. župnika Berceta častnim občanom. To dejstvo je razveselilo vse poštene rodoljube. Prinesli so to vest »Slovenski Narod*, »Gorenjec* in več drugih listov. Tudi laneovški občinski odbor bil je misli, da je s tem odlikovanjem svojega zaslužnega rojaka in župnika, vsem ustregel. Vendar pa temu ni tako. Komaj je izvedel o tem radovljiški dekan, prijela se ga je neka neumljiva razburjenost. Drugi dan je dal poklicati več odličnih mož z Lancovega ter jih je izpraševal, kako se je moglo zgoditi, da so največjega škofovega sovražnika izvolili častnim občanom. Dejal je: »To je sramota za občino.* Eden teh mož pa se mu je odrezal: «Gospod dekan, mi smo po- 58 nosni na Meršolovega gospoda, zasluge za občino tudi ima, in zato je prav, da smo ga odlikovali.* Mi pa vprašamo: Ali gre škofova nestrpnost res tako daleč, da sovraži poštene duhovnike? Res lepo delo višjepastirske krščanske ljubezni! _ Novičar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Članom deželnega šolskega sveta so imenovani gospodje: profesorja Anton Kržič in dr. Josip Lesar, ravnatelj dr. Rudolf Junovvicz iz Ljubljane in nad-učitelj Ivan Pezdič iz Kranja za dobo šestih let. — Profesor Vesel in nadzornik Leveč sta imenovana vladnim komisarjem za nadziranje obrtnih šol v Škofji Loki, Kranju, Tržiču, Radovljici, Kamniku in Št. Vidu pri Ljubljani. Slovensko bralno društvo v Kranju je imelo dne 8. t. m. svoj redni občni zbor ob precejšnji udeležbi članov, Volil se je naslednji odbor: Ivan Jagodic, predsednikom, Alojzij Pečnik, podpredsednikom, Mirko Pavlin, tajnikom, Rudolf Kokalj, blagajnikom, Franc Šimnic, knjižničarjem, odbornikom pa: Janko Majdič, Gašper Eržen, Ivan Valenčič in Janko Kovačič. Grobovi. V Kranju so minulo nedeljo pokopali kleparja in hišnega posestnika g. Frana Zaplotnika. — V Ljubljani je dne 11. t. m. umrl gospod Jožef Mubi, c. kr. komisar vojne mornarice, rojen na Spodnji Beli pri Preddvoru. N. v m. p.! Kaj nam pa morejo? Pišejo nam: Gospod urednik! Ko ste zadnjič poročali o veliki nezgodi našega tehanta, ste pač malo pretiravali, kajti gospod dekan onemu, ki je vjel njegovega konja, ni dal n i t i d e s e t i c e ali dvajset vinarjev, še običajni »Bog lonej!» mu ni rekel. Ali je bil vsled tega gospod dekan tako srečen, ali pa mu ni prišlo na misel, seči v žep, tega Vam sicer ne vem povedati. Pač pa se je bralo na obrazu krotitelju živega konja, da je bil presrečen, ker je dekanu vjel konja. Zato je šel v spremstvu več drugih tovarišev pit v neko gostilno na Bistrico. Šele te dni, ko je »Gorenjec* ožigosal veliko radodarnost g. dekana, je poslal dupljanski župnik — menda vsled poziva dekanovega — onemu čvrstemu krotitelju konja — dve kroni, pripregaču pa eno krono. No, na ta način so bili vsaj deloma poravnani v gostilni troški, nastali vsled prevelikega veselja nad srečno rešitvijo. Zato mu vendar nič ne moremo. Kaj bereš? Ce je kdo včasih preveč siten, že dregne kdaj kam, da se mu podaljša nos na sredi obraza. — Mislimo namreč tisto sitnost, ko kaplani in taki podobni elementi zahtevajo od izobraženih mladeničev, da bi samo to brali, kar se njim dopade in kar se imenuje »Domoljub* ali * Slovenski List*. Nekega izobraženega in poštenega mladeniča popraša neki duhovnik v skrbeh, da se mu ovčica ne pohujša: »Kaj pa ti bereš?* Mislil je, sedaj mi bode rekel: To in to. Mladenič pa brez posebnega premišljevanja odgovori: »Pratiko*. Gospod je precej vedel s kom ima opraviti in ves presenečen na tak odgovor mu sam priporoči, naj rajši bere »ta velko* pratiko, ker je več pisanega v nji. V zaporu je znorel Anton Viharnik s Primskovega. Potrgal si je vso obleko raz života. Odpeljali so ga v norišnico. Resnična dogodba. V gorski vasi S. na Gorenjskem je umrl premožnemu kmetu sin. Pogreb je bil zelo slovesen. Po končanih cerkvenih opravilih gre kmet v žup-nišče vprašat po računu. Za pogreb in vse drugo mu je župnik računal 100 gld. Kmet je sicer lahko plačal ta znesek, čeravno se mu je zdel malo (?) prevelik in ker se kot ponižna duša ni upal prav nič ugovarjati, je tudi takoj odštel stolak. — Ne dolgo potem je ravno ta kmet oral na trnovskih njivah. Zvečer po končanem delu pa gre v larovž po plačilo. »Koliko ti bodem dal?* ga vpraša župnik. Kmet odgovori: «Mislim, ker so dandanes tako velika plačila, da ne bo preveč 101 gld.» Župnik je debelo pogledal kmeta in zatrdno je mislil, da je kmet znorel. Ko pa je videl, da je to resna kmetova zahteva, mu je rekel: »Kaj pa vendar misliš, za en dan 101 gld., ali si prismojen, toliko Se cesar komaj služi?* — Kmet pa mu s prav resnim obrazom reče: »Vam se čudno zdi, ko računam za ves dan težkega dela 101 gld., kako čudno se je še le meni zdelo, ko ste mi samo za pičlo uro truda računali 100 gld. Mislim pa vendar, da 1 gld. že zaslužim za težko delo več kakor vi za kratko in lahko.* Župnik je naredil dolg obraz, ko je čul tak odgovor od nevednega kmeta, plačal pa ni kmetu 101 gld., ampak precej manj. Na Gorenjskem se je začelo v zadnjem času v mnogih občinah kmetsko ljudstvo prav živahno gibati ter v gospodarskih in političnih zadevah samostojno nastopati, kakor posnamemo iz poročil, ki nam prihajajo iz raznih strani od naših somišljenikov. To nam priča tudi okolnost, da se nam pošiljajo vedno nova naročila na »Gorenjca*. Posebno pohvalno pa moramo omeniti v tem oziru Bohinj, kjer nam je pridobljenih zopet nekaj novih naročnikov. Poleg »Gorenjca* pa se širi tam tudi drugo napredno časopisje, in za vse to gre zasluga v prvi vrsti nekaterim vrlim tamošnjim narodnim domačinom, katere naj bi tudi drugje posnemali ter z razširjanjem takega časopisja preganjali pogubonosno klerikalno temo iz lepih pokrajin gorenjskih. Ko se bode ljndstvo enkrat popolnoma zavedlo, jim bode za to delo gotovo hvaležno. Bala brez petelina. Piše se nam s Huj pri Kranju: Naša vas je sicer prav blizu Kranja, in to je najbrž vzrok, da ne dobite nobenega dopisa od nas, kar bi bilo menda v sedanjih razmerah prav potrebno. Danes Vam poročam, ne morda kaj velevažnega, pač pa nekaj za nas Hujance kolikor toliko zanimivega. Pred kratkim se je namreč omožila zala hči znanega posestnika v bližnjo vas Voglje. Običajna navada je, da ima nevesta v bali petelina, kokošjega gospodarja. A ta nevesta pa še petelina ni imela. Vsled tega so ga morali ženinovi svatje vzeti na posodo. Zakaj, kako in kaj, to vedo povedati prebivalci na Hujah. Laneovški občinski zastop pri Radovljici je imel pred kratkim sejo, ki je izpadla v splošno zadovoljstvo občanov. Na dnevnem redu je bilo več važnih točk. Župan g. Franc Zapanc je pred vsem priporočal, da bi občinski zastop izvolil čast. g, župnika Berceta v Boštanju svojim častnim občanom. Po kratkem uvaževanju njegovih izrednih zaslug za svojo domačo občino, kateri je gmotno mnogo koristil, so vsi odborniki temu predlogu, pritrdili z veseljem in mu izrekli enoglasno največjo čast, katero more občina podeliti. — Potem se je odobril letni račun. Tisti izkazuje 1356 kron 23 vinarjev dohodkov in 954 kron 48 vin. troškov, torej 401 krono 75 vin. prebitka. Ako se uvažuje, da je bilo prejšnje leto 91 kron primankljaja, mora vsak pravičen človek priznati, da je bilo občinsko gospodarstvo jako uzorno in je le želeti, da bi vedno tako ostalo. — Nadalje se je dovolilo družbi sv. Cirila in Metoda 10 kron podpore in rešilo še več važnih stvari. Po večurni seji so se pa zbrali nekateri odborniki v gostilni g. Šušteršiča na korarec vina. V Kropi je umrl dne 12. t. m. g. Josip Jalen, občinski svetnik, posestnik, vinski trgovec i. t. d. v 42. letu svoje dobe. Pogreb je bil včeraj. Iz Bohinja se nam poroča, da vabi radovljiško okrajno sodišče v sedemdnevni zapor tista dva »svederca*, katera sta bila zadnjič obsojena s kapelanom Oblakom zaradi hudobnega obrekovanja orožnikov v službi. Kapelan pa je menda svoj osemdnevni zapor poravnal z denarno globo, ker ni dobil povabila. A Bohinjci pravijo, da bo to denarno globo trpelo — konsumno društvo v Srednji vasi. Vodja orožniške postaje v Bohinjski Bistrici, ki je tožil omenjene tri »katoliške* poštenjakoviče, je bil en mesec v bolnišnici je sedaj prestavljen radi bolehnosti drugam, kjer bode imel nekoliko lažjo službo. Nekateri zlobni klerikalni jeziki pa sedaj razširjajo laž, da je bil on v tem času osem dni zaprt zaradi kapelana Oblaka in da je tudi prestavljen zaradi njega. Ti obrekljivci bi menda tudi radi šli delat druščino kapelanovima pomočnikoma v radovljiško «Lahovico». Vojaški nabori na Gorenjskem se bodo vršili: dne 18. in 20. marca v Kamniku za istoimenski sodni okraj, dne 22. in 23. marca v Prevojah za sodni okraj Brdo, dne 2., 3. in 4. maja v Radovljici za ves politični okraj Radovljica, dne 6., 7. in 8. maja v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič, dne 9., 10. in 11. maja v Školji Loki za istoimenski sodni okraj. Iz Lesec se nam poroča: Že par mesecev se govori, da bo šel naš dobri župnik v zaželjeni pokoj. To sicer vemo, da tako mirnega in vsestransko spoštovanega go-poda ne dobimo več. Sedaj se pa že splošno čuje, da pnde k nam škofov tajnik Šiška za župnika. Dosedaj je vladal mir o naši fari, razumeli smo se dobro z župnikom in za vse je bilo prav. Ce pa res dobimo Šiška, potem smo lahko že zanaprej prepričani, da je bila tej lepi slogi zadnja ura. Pa pri nas ne bo nič opravil, ako bo hotel zgago delati. To naj si dobro zapomni, predno se odloči za Lesce. Mi smo vsestransko pravični in damo radi župniku, kar je njegovega, zahtevamo pa tudi odločno, da nam pusti, kar je našega. On bodi gospodar v cerkvi, mi pa zunaj nje. Tako in nič drugače! Iz Škofje Loke se nam poroča, da se vrši danes v soboto volitev novega župana. (Poročilo o odstopu župana g. Lenčeka smo morali vsled pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjič. Op. uredn.) Letošnja ljudska štetev ima v kamniškem političnem okraju naslednji resultat: V brdskem sodnem okraju se je letos naštelo 16.019, 1890. leta pa 16.772, torej sedaj 753 ljudi manj. V kamniškem sodnem okraju se je letos naštelo 24.07 0 ljudi, 1890. leta pa 23.438, torej letos več 632 ljudi. Politični okraj kamniški je imel 1890. leta 40.210 prebivalcev, koncem 1900 jih pa ima 40.089 torej 121 manj. Ljudje gredo s trebuhom za kruhom na vse strani, posebno mnogo jih gre v rudokope na Nemško in na Štajersko, nekaj tudi v Severno Ameriko. Ko bi se ne bilo število prebivalcev pomnožilo v Domžalah od 1745 na 1946, v Jaršah od 489 na 622, v Trzinu od 694 na 879 in v Podrečju od 547 na 616^ bi bil resultat še neugodnejši. Tudi mesto Kamnik je padlo od 2398 prebivalcev na 2290. — Sodni okraj kranjski šteje 22.522, škofjeloški 23 523, tržiški 7147, skupaj 53.192 proti 52.625 od leta 1890, tedaj 567 več. V Kamniku je otvoril novo tiskarno g. A. Slatnar. Na Koroškem. Iz Celovca se nam poroča: Ponesrečil seje korpo-ral Alojzij Železnik 13. stotnije v vojaški telovadnici. Hotel se je producirati in napraviti «Kreuzwelle», a bil je preveč neokreten ter padel dva metra visoko na glavo tako nesrečno, da je umrl čez pet ur. Raztelesenje je pokazalo pretresenje možganov. Križem sveta. Prebivalcev so našteli pri zadnjem ljudskem štetju v Idriji 5712, na Dunaju 1,635.647, v Ljubljani 35.547 z vojaki vred, v Vipavi 1123 oseb. Iz tretjega nadstropja je skočila 60 let stara Katarina Felinger, žena hišnega posestnika na Dunaju. Vzrok je menda dolga in mučna bolezen. Lev v garderobi. Gospico Lucijo Medlom, igralko, je pred nekaj dnevi v Mannheimskem gledališču doletelo nekaj neprijetnega. Po končani predstavi je stopila v garderobo, a groza! zagledala je leva. Pevka, grozno prestrašena, je zavpila na vso moč, potem se pa zgrudila na tla. Lev, iz skupine krotitelja Charles Princa, si je ravno ogledoval prostore «za kulisami*. Menda vsled obupnega krika pevke se je potegnil nazaj in bil od svojega krotitelja brzdan in nato zaprt. Pevka je vsled strahu nevarno obolela. Divje prašiče je letošnji hudi mraz prepodil iz gozdov v neko vas na Francoskem. Kakih petnajst mrjascev je vdrlo kruleč v sredino kraja. Otroci in žene so strahoma bežali na vse strani. Sestradane živali so vse raztrgale, kar jim je prišlo na sled. Neka desetletna deklica je hudo poškodovana. Kmetje so se v največji naglici oborožili s puškami, koli, vilami in drugimi poljubnimi orodji, ter šli nad nje. Šele po hudem naporu se je posrečilo ljudem pregnati nadležne obiskovalce. Ob sebi se razume, da so napravili precejšnjo škodo. Gospodarske stvari. Cene govejega mesa v mesecir januarju so znašale na Gorenjskem poprečno za kilogram in sicer: v Kranju, Radovljici in Kropi 1 K, v Tržiču 1-04 K, v Škofji Loki, Kamniku, Mengišu in Krašnji 88 vin., v Kranjski gori in na Bledu 1*08 K, na Jesenicah 96 vin. 59 Da gori luč vso noč, zlasti pri bolnikih, je moč doseči na ta način, da se dene okrog stenja fine kuhinjske soli do črnega dela utrinka. Luč gori tedaj s slabim, enakomernim plamenom, toda tako počasi, da zadostuje mali košček vso noč. Ponavadi se petiolejske svetilke puščajo po noči, precej malo privite, kar pa je za bolnike in zdrave škodljivo, ker se utrinek ves čas kadi in napaja sobo s škodljivimi plini. Amerikanska iznajdljivost je razvidna iz tegale števila patentov: Za elektriciteto 5872, za čevlje 5060, za stole 1580, za mlekarsko orodje 2429, za ograje 2888, za stroje za žetev 6606, za svetilnice 5254, za stroje za izdelovanje kovin 10.203, za pluge 6883, za sesalke 3256, za železniške vozove 3505, za parne stroje 5511, za peči 8230, za izdelovanje obleke 2478. Listnica uredništva. Več dopisov smo morali odložiti za prihodnjič, trpljenja, ker pride vse na vrsto. Prosimo po- Dar II a. V zadnji številki se je vrinila neljuba pomota. Vesela družba na »Stari pošti» v Kranju je darovala dijaški kuhinji namesto venca na krsto pokojnega g. Edv. Globočnika iz Gerkljan in ne na krsto g. Fr. Dolenza. Tedenski sejem v Kranju dne 12. t. m. Prignalo se je 170 glav goveje živine, 3 telet, 72 prašičev, — ovac, — buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7*50, prosa K 7*—, ovsa K 625, rži K 7-25, ajde K 650, ječmena K 7-—, fižola koksa 10-25 ribničana K 10-—, krompirja belega K 2'—, rumenega K 2*35, deteljno seme K 45*— do K 51*—. Polenovka po kapucinskem načinu prirejena, se dobi pri tvrdki R. & E. Booss v Kranju. 33—1 Mayerjev leksikon zadnja izdaja, se proda. 34—1 Naslov se zve pri upravništvu «Gorenjca». Meblirana soba se odda in pet opravljenih postelj se proda pri tapetniku Cerkovniku v Kranju. 31—1 ,Styriag-koIo še dobro ohranjeno, se pod ugodnimi pogoji proda. Več se zve pri upravništvu «Gorenjca«. 32—1 Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob bolezni ter povodom smrti nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Frana Zaplotnika kleparja in hišnega posestnika za več krasnih vencev ter za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Posebna zahvala gre pa še čast. duhovščini, slavni godbi prostovoljnega gasilnega društva kranjskega, gg. pevcem ^Moškega pevskega društva .Kranj'» za prekrasni mili nagrobnici, kakor tudi slavnemu prostovoljnemu gasilnemu društvu kranjskemu za korporativno udeležbo pri pogrebu. V Kranju, dne 12. februarja 1901. JJ0 Žalujoča soproga. 60 KLOBUKE najnovejši facone priporoča po nizki ceni 57—47 J. S. BENEDIKT na Starem trga. Ilustrovani ceniki na razpolago. Pravo plzensko pivo Os O < p cr o iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva o9—47 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. Doktorja pl Trnkoczyja preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 188-11 že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani. Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, de se naroča po poŠti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za Stedilno gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkiiczja Kakao sladni čaj PriP°r<*a k# te«n°; *"pq»°« f*»*° |n, __ J ceneje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) -40 h, 14 zavojčkov samo B K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. T r n k o czy a Ž£lO(lČnC kaplice. Izhornu sredstvo /a želodec. Deluje pomir-_ jujoče, krepilno, bolest ute.šujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 ti, pol tucata 2 K. KrOllliCC <,('vllJ:l'ne' l#lod#l čistilne. Čistijo želodec, odvajajo B blato, odpravljajo napenjanje in zahasanje želodca brez blato, vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Skutlja 42 ti, šest škatjic a K 1U h. — Poeukreno kroglice 80 h, Skatlja tri škatlje 2 K, PrSfli pl«''«' i» kašljevsok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko P raztvarljivim apnenim železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša liol in kašelj, vzlnija tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. I )t'ir rl i 111 i ali udov cvet (p r o l i n s k i c ve t, G i cli t ge i s t) priporočljiv " je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokali in ~ ' 1 " drgnemo po dolgi hoji in težkem delu. nogah, kot novo poživljajoč* Steklenica 1 K, šes steklenic 4 K M) n. Tinktura za kurja očesa, preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, Žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem DOlnO mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, šest steklenic ;i K 50 h. flPBT" Ker je vedna skrb Varstvena znamka. p. n. ekoilOIllOV, poljedelcev, živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkocz yja redilno pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6czyja Živinski .rtM,!l',i .l"ašek za no- tranjo rab' HI krav a h , ilizu BO let z uporahlje va*i, žreli, in da volih in konjih. Zi najboljšim uspehom kadar krave nočejo zboljsuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K ,' pel zavojčkov s a m o 4 K. PflŠiČil ''''lil'1' 111 krni i Ini prašek. J Varstveno in dijetetično sred- Varstvena znamka, stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček f>0 h, pet zavojčkov Ha m o a K, POZOr! Ta prašek dobite v vseh prodajalnah in 1 udi kakao sladni čaj. Ct jih pri Va-< ne dobite, potem pišite na likamo T r n k o c z y j e v o v Ljubljano. na dunajski cesii v Zjukljani •ptvpoioda »Cow»tei>vu o&činvfou d-oojo -pt^>o vn »v,tjw m ■s I i t o c m O P. S » « 5 1 f i i 1 r3 ti I Bl"l -f lil Ml b ca ° 2 3 S —* kij S I o oŠ ^ViJa dcMner>a Ijublja^a * * * v tOLiarr>a rrjre^astir) ograj 106-43 AVGUST-a ŽABKAR-ja PriPoro&, različnih mrežastih ograj za pašnike, vrtove, okna, vrata i. t. d. kakor tudi vsa druga ključavničarska dela. — Nizke tovarniške cene. — Točna in solidna postrežba. Ceneji nakup kot povsod drugod. m N tO o cd C d •|—» i J* 3% i 3 >3 > rt M ja m S J- >• | i •X C 33 g OS o a ■ 3 «. CD •o CO > CO I a © c a m a> rt c * is. o m o C B CD •n o ■ c rt CC C) lile « ^.Sc > H - 8 ' — _e ©"o _ c rt c ■B 9 « Um rt S 5 Sne feS rt^ = •opq9p ui ouqoip bu Bfepoij *********************** 1 I 1 3 2 2 s o 2 1 * T •2 A 4 i 62 27—2 Sprejmem poštenega ticcr>ca za svojo obrt. Matija AŽman, urar v Kranju. Hiša T iotimn stanu, s 'i sobami in .kuhinjo, z vrtom, pri farni cerkvi, se prostovoljno proda v Smledniku hiš. št. 53. — Cena nizka. Več se izve pri posestniku Fr. Stenovcu v Smledniku. 28-2 Uvozna družba španskih vin. (Spanish Wine Import Company) MAYER & PRO KO P, DUNAJ 20/2 Direktni uvoz 25—2 Prvi vir priporoča pod garancijo čistosti in pristnosti svoja najfinejša, stara, vležana španska in portugalska vina za bolnike, desertna vina, malago, madejro, serija, port, »solze Kristusove*. — Prodaja v najmanjših množinah, kakor tudi v velikih in malih steklenicah (*/, in Vi) P° prvotnih cenah: JAKOB PERESSINI, trgovina z vinom v Kranju. **** ******* Vi' Loterijska srečka dne 9. februarja 1.1. Trst: G8 39 19 42 65 T Dobra kupčija! Podpisani prodaja parni mlin v Pulju. Plačilo 15 let po 5°/0 obresti. Pripravljen bi bil tudi menjati s kakim gozdom ali zemljiščem na Kranjskem. Zaradi natančnejših poizvedb naj se blagovoli obrniti na posestnika 20—3 Anton Deghenghi Kranj, Vila Ana>. ¥¥¥ Pozor! Podružnica R. A. SMEKAL v Zagrebu priporoča od svoje najstarejše, glasovite in najzmožnejše tovarne za gasilno orodje si. gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete: Brizgalnice najnovejše sestave, kakor s patentom proti z m rili ni, s priredbo, da brizgalnica na obe strani jemlje in meče vodo; « u n i v e r z ¡11 k 0», prikladno za male občine, ki se nosije ali vozijo; parne brizgalnice, vodonoše, sesal ke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice i. t. d., cevi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozov e in priprave za ac e t i 1 en-1 uč. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste, Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospo-darji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. ----- ■ Cenike pošiljamo brezplačno in poštnine prosto. 5 Podružnica K. A. Smekal v Zagrebu. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vimujev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnin;., reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca». Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.