:¦   Naca Paluc, Maribor:             J
^             Nekaj o vzgoji mladine.
Dne J8. ]anuarja tl. je nj. ^Vel. naš kral[ v Bvojem prestolnem govo-ru o5 otvorfEvf narocfnega precfstav-ništva dvakrat s ponosom povdaril svo-je zau anje v Boga inbožj)  pomoč:
,,Ko sem po eijajnih zmagah 1. dec. 1918 tmel 6rečo, da svečano pro-glasim zedinjenje Srbov, iHrvatov in Slovencev na podlagi svobodno izra-Jene vol e vsega našega naroda, smo se zahvalili \z vsega srca Bogu, dasmo mogli uresničiti šanje jn štoetni ide-al našm svetnii prednikov in n jbo.jsjh sinov  Srbov, Hrvatov m Slovencev."
S hvaležnim srcem torej zahva-Iju je naš t vladar Boga za pomoČ, .v (odločilnih trenutkih. Na drugem me-stu ra priporoči nrodnemu predstav-ništvu in potom tega tudi nam, da za-upamo v Boga, ko pravi: Naj vas mi-U>st božja \n ty>moč spremlati v va-šem delu la. koristi naroda ia za čast naše kraljevinel"                               *
Tako forej naš vladar. Ali ga m'T ubogamo? Ali mu 6'edmo? Ali posku-šamo vzga;ati našo m'ad:no v tem cfu-hu? Zdi se, da našega vladarja nismo razun-ieff. ^sa: neVateri no'e;o razu-meti. Našo mla^dino v^gaia-o v po-polnoma protiver^kem tiuhu. Srdniešolsko mladino včlaneno vaz-nih or^aniza^i^ah o^rao v izvrševan-(u ^-erskih 'dolž^osti- Zcrad' is^ ce^o, da takšna mfadina oS nede^a^ In praz-flcTh radi 'dmštvenfh ptvar? spio^ k cf^ez^i mas; re mora. Vzgo;itr4ii in odgfo^^orni cinitel i aM j^ to nosme"-nicah ,n^ŠPGfn  viadnrla!?
NTa 'dru™ strani pi DO^lus^ft^ crla^ Tu^osTovansKpi" 5^0*0^ o vz^- :" n-Tadi-c, "ki sfa r>osil;aio ka+o1i^ki ^kof;e S"f>:e-mu T*ndst^ti !z čkkvov^ke kortfet-p-1^ v Zasre^u M 12. do 1« ok^'^ V3'.) fO?Ias"flc   Tav.  skof.   19V.   ?t   26\8)
Samo nekai fetavkov jz n{;hove o-krož"ice:
..Prirejajo »>e*i5ogosto Izlei; naj črti >za nje se delajo takio, IkaTco1* da bi ne bil*b Poga, ki je najVišn Go-spodir nali naml. ki nam ukazu{,e \n zaptfveduji izvrševati ob nedel;ah in praznikih dolžnostl kakor iih določa za s o]e Verriike Cerkev.
Se hiTše ]e pnrejanje žletCv s tfeibvadnimi nastopi Pri tem se pav nič ne oziraj^o jia krščansko krepoist fn< na predpise, ki \{h je izdala Cerfcev za praznovan-e ne^elj jn zapo- e^anfh praznikov, marveč mnogokratprireajo take zlete fn nastope ob z^povedanih .' praznikih v času ^avne službe božje in tako odvračaip naše 1 udstvo odi praznovanja zapovedanih n aznikov/'    I
In zo;et: ,,Brezbozni jiaturafizem se Sirf med' jiami tucff s srabo vzgo[o t
mtadine m 6 Furavim nailkom, da j&
jdržava nekaj božanskega in da mtortt
: in sme vse brez ozira na božie zapo-
vcdi, kar pa ni res, ker vsaka pnva dr»
žavna   obiast   \e   do'žna    pospeševalj
eplošno bJagin^o in š ititi vedm pravic^
ki  jih imajo posamezrnki,  družine in
narodi."
¦       Pa 6i|nio še en stavek iz te okrož-nicc:
,,Kdo, predragi v Kristusu, ne vf* di, kako lc 6 tem odpirajo Ijudstvu in njogo.i mladini pota v srumotrfi nravni propad, ki postaia Jtem bol^ u* socJen in poguben, Jier se na ta načiii (odvračajo neumrljive duše od Boga, za kateregj so ustvar[eneindoločene?"
Jako naši škofie. V enakem zau-panju ia nič drugače naš svefli vla* dar. Vscm tem pa se pridružuiej.0 tu-di pošteni slovenski očetie in matfcre in protestirajo, da bl njihovim otx>4 kom vcepljio sovraštvo do vere tn Boga. Ne pnznavajo, di 5i raziii' ,,vzgo jitelji" jinej, pra\ico posegati tudi vl versko življenje nijhovih otrok, naj* ma.n\j fda bi jim smeli zabranjevati, da ;yrši|p svoie yerske dolžnosti. Ne piiznavajO, da bi taka .»mode.na kul-tura" smela zameniti dobro krščan-^-sko vzgojo, ki 30 prinesejo njihovi o-troci izpod domačega kro\a. Hočejgk 1 zdrave veiske vzgo^e in verske svobo— de svojm otrokom, zato tudi ne pu-!-stijo, da bi lahko nx raj:un razaf.i iz-J leto; Jn Dastopov njihova mladina o-puščala oovezno (po gilonu!) službo božjo.
To velia vsem onim:; ki S3 si pvh-lastili varuštvo nad našo mladino ia jo vzgajajo v etafr«, ki je'rrarmanrj v skladu z pravno vzgojo mhdine, to je \zgoja, ki vzgaji za bodoče islabe in brezvestne državljane, ki ustvarj* verske mlačneže ali ce.o Biezverce,kar je naj.nanj v Bkladu z željami našega vladarjj, iiaših škofov, naših poštenihk očetov in mater.
Obžalovanja je vredno. da se ta-ke stvari godijo tudi cpo nalih itiestih,. kjer študira ponajveč kmetska mladi-na, ki je, — iivala Bogu, ^- še zelo poštena.           *
Zato odločno cbsojamo vsak ) druš-tvo in vsako vzgojp, ki stremi za tem>. da bi nepokvarjeno rnladino oropala nravne in verske poštenosti.
Priznan[a vredni so Je oni vzgo [itelji, kl vzgajaio y pravem religjjoz-nem duhu m Be ravnajo po besedahr našega kr 1 a: ,,Nai vas milost božjaL in pomoč spremlata v vaSem delu za-korist  naroda in"ži  Čast kraiievinef''
Vsake nu dru^emu na:. bo dostop^ do naše mladine gabranjen. K  obvezni maši ne ^more. VzgD^itelji"