MKIKTVKNK VILSTI ODfiti zbor Prosvefne zveze. V četrtek 11. novembra predpoldan se je vršil v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru občni zbor Prosvetne zveze. Vodil ga je predsednik g. dr. Josip Hohnjec, kijev svojem govoru poudarjal med drugim to-le: GOVOR PREDSEDNIKA PROSVETNE ZVEZE G. DR. JOSIPA HOHNJECA Naloga prosvete je oblikovanje Cloveka za življenje in za izpolnitev nalog, ki jih stavi življenje. Veliki ruski pisatelj Tolstoj določa to nalogo tudi za šolsko izobrazbo in vzgojo, tem bolj mora to veljati za izvenšolsko vzgojo in prosveto, ki jo vrši naša prosvefcna organizacija. Danes se prav čestokrat čuje tožba, da postaja mladina vedno bolj nesposobna za življenje, ker ji manjka ne sicer razuma, marveč značaja. Sam Masaryk, v septembru letošnjega leta umrll predsednik Cehoslovaške republike, se pridružuje tej tožbi zlasti glede na mladino, ki je Studirala. Ko je naštel vse, kar se tak in!aden.iS nauči na gimnaziji in na vaeučiliš&u, pravi to-le: »Stopi v žtvljenje — za življenje pa ne nese nič s seboj, prav nič! V življenju bi moral biti predvsem značaj, a značajem ni bil atvorjen.« Masaryk ima prav, predvsem je potrebno ustvariti značaje. To pa je nemogoče brez '• rešitve velevažnega vprašanja o smislu življenja. Ali lma življenje kak smisel? Znani nemški učenjak A. Humboldt je v svojih »Spominih« zapisal to sodbo: »žlvljenje je največja neumnost.« To je obup nad človekom in človeštvom. življenje ima »voj smisel. Kaj je smisel življenja? Drevo ima svoj emisel ter ga izpolnjuje, če po svojih notranjih zakonih raste ter rodi listje, cvet in sad, človek in njegovo življenje ima smisel, če živi človek po notranjih zakonih, ki mu jih objavljata razum in vera, Ce izpolnjuje svoje 4olžnosti kot poedinec in član čkSveške družbe in če stremi za dosego kančnega življenjskega namena, ki mu ga je določil Bog, poCetnik vsega življenja. življenjskJ nazor je del svetovnega nazora, ki se ob njen» ločijo duhovi. Loditev duhov je povzročila ter po-> vzroCa različnost prosvetnih in vzgojnih smerni«, Julijan in Julijančki Taka ločitev se pojavlja v vsakem narodu, in U> v tem večji meri, čim kulturnejši je narod. Obstoja tudi v našem narodu. Diktatura v naSi državi je hotela to razdeljenost in razloCenost odpraviti na njej lasten način: ukinila je vse krščanske prosvetne organizacije. Naš slovenski narod je to ukinitev ocenil in občutil prav tako, kot je čutila v 4. stoletju katoliška cerkev tikinitev krščanskih šol po rimskem cesarju Julijanu Odpadniku (umrl 363 po Kr.). Prepoved krščanskih šol so kristjani istovetili z zakonom rimskega prava iz 1. stoletja: »Christianos esso non licet (nikdo ne sme biti kristjan)!« Saj nl kršCanstva brez krSčan^ke resnice in krščanskega življenja, oboje pa daje pouk in vzgoja. Zato je bila bolest, ki naa je navdajala pred štirlmt leti ob razpustu naše krščanske prosvete, slična bolesti katoličanov v 4. stoletju. Kakor je hotel cesar Julijan z razpustom in prepovedjo krščanskih šol natiratl vso mladino v poganske državne šole, tako so hoteli naši JNSarski Julijančki z razpustom krščanskih prosvetnih organizacij pomagati svojim nekrščansklm organizacijam d« Clanstva in razmaha. Julijanova nakana ni uspela, tudi naši JNSarski Julljandki so postall bogatejSi na razočaranju. Cesar Julijan je padel t vojni, naSi Julijanfiki pa so padli z vladnih stolft-kov. Njihov padec je prinesel vstajenje naSe krSČanake prosvete. NaSl nasprotniki, kl prosveto popolnoma usužnjujejo politiki, eo dosegli nekaj^ česar niso hoteli: naSe ljudstvo .je Se bolj spoznalo, kakšen zaklad je zanj krščanaka nurodnA prosveta. ¦"-¦*".""*—.¦ Kat(dištvo "Bogastvo naroda ni samo zemija, izpopolnltev njenega obliCja po znanosU in tehnikl, izkorlšftanje njenih naravnih sil in zakladov ln vobče mnoStvo tvamih dobrin. Se večje bogastvo kot tvarna kultura je osebna kultura vseh članov naroda. V Cloveku je naravno teženje, da izpopolnl svoje življenje in tudi občestva, kl v njih nje" govo življenje poteika, Cloveikov diuh Je vir, ki i* njega lzvira razvoj in izpopolnitev notranjih človekovih zmožnosti, zunanjih življenjskih ureditev in ustanov ter v naravi danih eksistenčnih poJavov. Treba je torej predvsem človeSkega duha uravnati In upodobiti po božji ideji o Cloveku. To je najvažnejša eodobna naloga naSe prosvete. č« bi jo puščali v nemar, bi izgubill svoje eksisten&' no pravo kot krSčanska proavetna organizadja, Vsak član naSega naroda bodi cel krlstjan, globoko zasidran v kržčanskl veri in krščanskih krepostih, to je prvi in glavni cUj naSega vzgojnoprosvetnega dela. Vzvišen in plemenit je ta cilj in vreden, da mu posvetimo vse svoje raoči. Tu ne sine biti nobenega paktirarrja z duhom tega sveta. Sodobno geslo je: totalitarizem (celotnost). KatoliSka celotnost bodi naže geelo in njegovo izvajanje naša poglarvitna skrb. Cim več bo katoliško mislečih. in dosledno katoliško živečih poedincev v narodu, tem bolj katoliški bo naš narod. Siovenstvo S lem svojim na6elniin stališčeni smo se obenem izrekli za oltranitev in izpopolnitev sloveneke narodnosti. Narod živi v svojih članib. in po njih deluje. Narodnost ni neka abstrakcija (posnetje), kakor ei jo ustvarjajo integralni Jugosloveni, marveč je živa sila, ki se udejstvuje v posameznikih in po njih prešinja ves narodni organizem. Ta sila je speeifično (svojstveno) kulturna sila. Narod je kultumo občestvo, ki mu daje država politično organizacijsko obliko. Slovenci smo samostojna etnična individualnost (narodna osebnost, posebnast), ki raste iz svojih korenin ter je živela tudi pod tujim jarmom samobitno kulturno življenje. Naša skrb bodi, da bo tudi v bodočnosti živela svoje samobitno, avtonomno življenje. To tomo dosegli, če mladino vzgajamo v duhu elovenske narodne samobitnosti. Tako vzgojena mladina je nacionalna v pravem ponaenu, ne sicer v tistem, ki si ga prilašča kot nekak sumljiv privileg neka tudi med Slovenci zastopana straiika, marveč v pomenu, kakor ga odobrava slovensko Ijudstvo. Za naše Ijudstvo ne more nacionalnost nikdar "biti upadek slovenske narodnosti, marvfič samo njena porast. Zato slovensko Ijudstvo odklanja ono nacionalnost, ki ge kanstruira nekako preko njegove glave in ki jo v svoje namene propagirajo eentralistično usmerjene stranke. Globoko prešinjeni z zavestjo, da rast slovenstva pbenem jjomenja rast jugoslovanstva, bomo svoje sile in Jiapore založili v zgraditev in izpopo!i-:'°v slovenske nar?dnosti, Poedinec m družba Sinoter našega izobraževalnega in vzjojnega dela je torej, da vzgojimo dobre sinove in hčere katoliški cerkvi in inaterd Sloveniji. Ti sinovi in hčer« morajo biti, kakor sem uvodoma poudaril, spasobni za r«šitev nalog, ki jih stavi življenje. življenjs je dolžnost V tem amislu tudi nemški modroslovec Kant svarilno opominja: »Sanjal sem, da je življenje lepota, ko pa sem se prebudil iz sna, eem opazil, da je življenje dolžnost.« Danes težka dolžnost, k«r so gofipodarske in v obče družbene prilike prav težke. Usposobimo mladino, da se prilagodi tem in morda š<» tožjim prilikam. To svetuje dr. Beneš, sedanji predeednik Cehoslovažke republike, ko to-le poudarja: »Mlad človek mora biti pripravljen na spremembo življenjskib. okolnosti, da Be pretolde akozi svet. Vedno mora imeti dovolj energije in razumnosti. Izgubiti ne sme volje za delo. Imeti mora zdrav življenjski optimizem, ki človeka jekleni v borbi za dobro in za boljše.« To borbo za dobro in za boljše mora človek voditi ne samo za sebe, marveč tudi za bližnjega. K temu ga ueposablja ter rnu pomaga socialna vzgoja po naukib. katoliške cerkve, brez katerih ni prave in trajne ureditve zmedenih družbenih razmer in rešitve za človeštvo. Ako bi naša proaveta kdaj in kje izgubila iz vida socialno smer, bi s tem izgubila ne samo značaj sodobnosti, marveč tudi značaj katolištva. Predsednik je pozdravil izmed navzočih zlasti g. kanonika dr. žagarja, podžupana žebota, ravnatelja Zora kot zastopnika ljubljanske Prosvetne zveze in zastopnika primorskih Slovencev ter predlagal vdanostne brzojavke Nj. "Vel. kralju Petru, knezu namestniku Pavlu, ministru dr. Korošcu, ki so jih zborovalci sprejeli z navdušenimi vzkliki. POROCILO TAJNIKA Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. C a m p 1 in , je razvidno, da je število društev, včlanjenih v zvezi, naraslo na 220, ustanovljenih je bilo 16 novih društev. Da bi odpomogla Zveza potrebi po predavanjih, ki ji je ustrezala s predavatelji, katere je iz centrale pošiljala društvom, je naročila nov skioptičen aparat na elektriko s 30 večbarvnimi filmi o važnih eodobnih vprašaaijih. Centralna prosvetna knjižnica v Mariboru je v preteklem letu lepo napredovala; nabavljenih je fcilo 447 knjig. Vseh knjig je zdaj 8195. Isposodilo se je v lanski poslovni dobi 23.818 knjig.in obiskovaleev je prišlo 12.948. V prometu je sedaj pet potovalnih knjižnic, šesta se pripravlja. FANTOVSKI IN »EKLIŠKI ODSEKI O delu fantovskih odsekov je poročal Mirko G e r a t i č ter poudaril živahno delo teh odsekov, ki se je vršilo v Stirih smereh: versko-  vggojnl, prosvetni, organizatorični in telovadni.  Posampst je bila nosveCena zlasti okrožjem. Porast fan^ovskili odsekov se kaže posebno v Maribcru, kjer delujejo trije odseki, v okoliei J* petV Prekmurju je ustanovljenih 13 odsekov, ki imajo svoje okrožje. Vseh fantovskih odsekov na področju podzveze je sedaj 79. .Poročilo o dekliških odsekih je podala gospodična Sadravec. Vodstvo teh odsekov so prevzele katehistinje v Betnavi pod vodEtvom g. Draga Oberiana. Jz tega poročila, kakor tudi iz poročila celjske pcdzveze se je videlo, da je dosedanje organizatorično delo med našo žensko mladino doscglo lepe uspehe ter da bo obrodilo v bodočnosti še lepŁc ^adove vzaiemnega sodelovanja Prosvetne zv?ze in Katoltške akcije. ELAGAJNIŠKO POROČILO je podal g. Maležič, ki je poročal. da je imela Zveza v preieklcm poslovnem letu 228.191 din dcnarnega prometa. Za nakup novih knjig za prosvetno knjižnico in za potovalne knjižnice je bilo izdanih 31.410 din, za skioptični aparat in nove filtne 12.500 dm, za izpopoinitev odTske garderobe 4750 din. ODBOR Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. dr. Josip Hobnjec, za odbornike pa gg.: dr. J, Jeraj, dr. F. Sužnik, dr. Meško, dr. Aleksič, Maležič, Sekolec, J. Stabej in M. Geratič. Za namestnike gg.: Fr. Kotnik, arhidiakon Fr. Tovornik, ravnatelj Fr. Hrastelj, prof. T. Klasinc, prof. I. Bezjak, prošt M. Munda, prof. P. Kovačič, ravnatelj prof. Rihter in I. Camplin. Pregledniki so gg.: kanonik dr. J. Mirt, prof. P. živortnik, xavnatelj J. Gašparič. čaani razsodišča gg.: dr. A. Juvan, dr. J. Leskovar, dr. A. Bartol in dr. M. Kejžar. Sclnica ob Dravi. Naša »čitalnica« bo v nedeljo 21. novembra priredila veseloigr« v treh dejanjih >;Dva para se ženita«. Igrali borao v Doplerjevi dvorani ©b treh in ob sedmih. Vljudno vabimo! Hoče pri Mariboru. »Slomšekov dom« ^opet vabi. »Madona v gozdu« je naslov lepi igri, ki jo bomo v nedeljo 21. novembra vprizorili na našem odru. Igrali bomo ob treh in ob pol osmib Pridite! Prosvet»o drnltv« Ptuj. V nedeljo 7. novembra ob 15 je bil v društvenih prostorih_ minoritskega saniostana izredni občni zbor. Poleg številnega članstva se ga je udeležil tudi g. župan dr. Al. Remec. Dostojno kot malokdaj je bila zastopana mladina. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da je bilo društvo v tem poslovnem letu zelo pridno na delu. Društvo je imelo v tem letu več predavanj, nekaj predstav in akademij, posebno pa se je izkazalo s prireditvijo prosvetnega tabor*, kl je nadvse leŁ? iiwpei. 2a svoje požrtvovalno delo je 'odbor žel od prtaotnih obilo pohvale in odobravanja. V novi odbor so bili izvoljeni gg.: prof. Alič, prof. Cajnkar, Arnriš, Majhen, p. Inocene, gdčna prof. Rovškova, ga. Majhen, ga. Prapor in gdčna Novakova. Jarenino. Katoliško prosvetno društvo v Jarenini je igralo na Martinovo nedeljo veselo spevoigro »Mežr.arjeva Lizika«. Ker je igra na splošno dobro uspela, zato se bo na občo željo ponovila v nedel;j 21. novembra. Vabimo vse, tudi tiste, ki so v nedeljo izostali, da se tudi ti pošteno nasmejejo. Na svidenje na v nedeljo! Sv. KrSž pri Ejuteineru. Bralno društvo Sveti Križ na Murskam polju priredi v nedeljo 21. no vembra po večernicah v Slorašekovi dvorani igra v treh dejanjih in sedmih. alikah »Krivoprisežnikv. Igralci nastopijo na odru v prislnih narodnih nošahu Pri igri sodeluje pevaki in tamburaški zbor pod vodstvom g. kaplana Ašiča. — Vstopnina 6, 4 in 2 din. Križevčani in. tudi sosedni farani, posetite našo Slomšekovo dvorano! Bazkrižje pri L,jBtomerufc. Po zgledu. nažih sosedov v Slovenskili gorieah in po Marskem polju smo ustancvili tudi v Razkrižja fantcvski odsek Prosvetnega društva. Po. številu prav nič ne zaostajamo za naaimi acsedi. Vendar še nimamo na razpolago kake večje dvoraae, da bi ae zbirali v njej, zaenkrat še mora biti za nas dosti valika soba tega ali onega člana, da se tam pogovorimo o tekočih zadevah. Pred dobrim letom smo še imeli v župnišču uruštven prostor, ko so še bili pri nas čč. gg. salezijanci iz Veržeja. Ti so nas razumeli in nas tudi organLzirali. Toda sedaj smo pa osameli. Moramo sedaj popolnoma sami delatl. Zelo smo zadovoljni, da spadamo pod Ijutomerski okraj. Na ta naSin imamo čisto blizu do višjih oblasti. V Razkrižju in v okolici bivamo razen nekaj malih izjem sami Slovenci. Nekateri bi nam radi še vedno vsiljevali mnenje, da smo Hrvati, mi pa trdimo, da smo bili in še bomo zavedni Slovenci in bomo v bodoče vedno s Slovenci sodelovali. Nekateri nam hbčejo vsiljevati hrvaške liste, toda mi si nasprotno naročujemo naše slovenske liste. želimo pa še od merodajnih faktorjev, da se nam Slovencem tudi božja beseda oznanjuje v slovenskem jeziku. Ako imajo Slovenci v Belgradu, Z"agrebu in celo v Holandiji in v Ameriki, kjer žive kot i z s e 1 j e n c i, slovenske duhovnike, hočemo tudi mi tukaj posluaati božjo beaedo v slovenskem jeziku. Mi imarao to pravico in nočemo, da nam. krati kdo naših narodnostnih svetinj. Sliši se, da bodo v kratkem tudi naSa dekleta ustanovila dekliški odsek. Veliko zanimanje je tudl med njiini in Bog daj uspeh pri našem delu! Sv. Urban prl Ptuju. V nedeljo 21. novembra se bo vršila na prijaznem hribčku Sv. Urbana blagoslovitev novega župnijakega doma. Friče tek slovesnosti bo ob desetih. Blagoslov bo izvršil rojak narodni voditelj 3 Koroškega preč. g. Vinko Poljanec, ki ima tudi sv. opravilo. Ob pol treh popoldne se vrši akademija z govorom, de klamacijami, petjesi, telovadnim nastopom fantovskega odseka in Finžgarjevo igro »Nova zapoved«. Vsa sosedna društva vljudno vabljena! Nbvi farni dom bo zbirališče Katoliske akcije, krščanskih društev in vernih. Urbančanov. Dramlje. V nedeljo 21. novembra ob treh priredi naše Katoliško prosvetno društvo s sodelovanjem fantovskega odseka in dekliškega krožka v novem Slomšekovem. župnijskem domu akademijo s pestrim sporedom. Vsi prijatelji katoiške ljudske prosvete iskreno vabljeni! Slovciici v Zagrebu. Prvi prosvetni večer Slomšekovega prosvetnega društva je bil posvečen našemu velikemu dr. Jan. Ev. Kreku. Ob 20 letnicl njegove smrti smo si s predavanjem ogledall njegovo življenje in delo, čigar sadove mi vsl uživamo. Prosvetni večer je bil v Gajevi ulici 4, II. nadstropje, kjer ima društvo lepe in velike prostore. — V nedeljo 7. novembra pa 30 našl zvesti prijatelji napolnili Jeronimsko dvorano ln z zadovoljstvom gledali igralce dramatičnega odseka, ki so igrali »Tlačane«, poučno in pretresljivo petdejanko iz življenja naših prednikov, kl ao se bojevali za svojo zemljo in pravico. To je že druga Redenškova igra na našem odru; zdela se nam je boljša kot »Črna žena«. — V nedeljo 14. novembra smo praznovali pri Sv. Roku tretjo obletnico, kar je bila v novembru 1934 obnovljena služba božja za zagrebške Slovence. Prosili smo Boga, naj še naprej blagoslavlja naše delo za duše. Sv. Barbara. pri Mariboru. V četrtek 11. novembra je nagle smrti umrla Marija Simonič, posestnica v Zgornji Koreni, zadeta od kapi. Pokopali smo rajno v soboto. Na sedmini se je nabralo za novo bogoslovje 130 din. Njeni duši bodi Bog milostljiv sodnik! Sv. Andraž v Slov. goricah. Grob za grobom raste. V oktobru smo spremili na našo božjo njivo tri blage gospodinje: Lizo Hojnik, Alojzijo Horvat in Klaro Golnar. Bile so vzorne žene in matere, vnete tudi za du§ni dobrobit sv-vjih družin, članice Marijine družbe žen, zato jih je Gospod poklical k sebi k večnemu plačilu. Vsem žalujočim družinam, zlasti pa družini Golnarjevi, kateri je smrt vsekala posebno hudo rano — saj je ostal mož, vrl odbornik tukajšnje občine, sam s svojimi majhnimi nepreskrbljenimi otroci — želimo in prosimo tolažbe in božje pomoči. — V nedeljo popoldan je zopet zapel veliki zvon in šlo je od ust do ust: Gregor Druzovič je umrl. Daleč naokoli poznana osebnost. Nad 50 let je opravljal častno službo cerkvenega ključarja in. ubožnega očeta, vsa leta je bil član občinskega odbora in tudi krajevnega šolskega sveta, dokler so le-ti še obstojali. Sploh? če je tukajšnji kraj hotel podeliti komu kako častno službo, je isto podelil Gregorju Druzoviču. Bil je pa tudi mož — nesebičen in čistih rok, dober kristjan, dober gospodar. V njegovo hišo ao zahajali vedno le dabri Casopisi, ob vseh volitvah je stal neomajno na naših krščanskih načelih. Pozidal si je ponosen dom, pač najlepši v bližnji okolici. In dober je bil. Kdorkoli je prihajal mimo njegovega »vrha«, vsak je bil povabljen na eno kupico. Pred štirimi leti je obhajal slavnost zlate poroke, ob kateri priliki je bil imenovan častnim občanom od domače občine. Smrt mu je sčasoma pobrala vse domače: sina, hčer, ženo — in ni našel več miru v svojem domačem kraju, zato se je preselil k svoji hčerki v Gozovo, kjer ga je našla smrt Srce njegovo pa je ostaio pri Sv. Andražu v SIov. goricah in zato je bil po smrti tudi prepeljan v svoj rojstni kraj, kjer počiva med svojimi Ijubimi domačimi. V veličastnem sprevo- du, ob poslovilnih besedah tukajšnjega g. župnika in občinskeiga tajnika Vojska smo ga položili k večnemu počitku z željo, da hočemo vsi po njegovih stopinjah, po geslu: Sveta vera bodi nam luč, beseda slovenska pa ključ do prave narodove omike! Gomilsko-Traava. Po dolgem trpljenju nas je zapustil g. Vinko Drčar, dolgoletni zvesti naročnik »Slov. gospodarja« in odločen kršCanski mož, kakrSnih ni veliko v naši vasi. Toda kljub temu, da je bil odločno katoliškega mišljenja in ni svojega prepričanja nikoli skriva!, so ga spoštovali in cenili tudi nasprotniki, kakor je pričal njegov veličastni pogreb. Bil je med ustanovitelji naše šole, podpornik cerkve in društev ter boter neštetim otrokom. Naj uživa sedaj plačilo za evoja dobra dela! Male dole pri Vojniku. »Blagor jim, ki v Gospodu umrjejo!« Tako nam prihajajo v spomin besede Skrivnostnega razodetja, ko je izročil svojo dušo Stvarniku naš nepozabni štefan Vrbič, p. d. Selotnik, poseatnik v Malih dolih. Pokojni se je rodil 24. decembra 1879 kot sin katoliških staršev, po katerih je podedoval izredno marljivost in usmiljeno srce do siromakov, katerim je vsikdar rad pomagal. Prenesel je vse strahote svetovne vojne, zato se je vrnil domov zelo slabega zdravja. Tudi potem je stalno bolehal, dokler ni po večtedenskem neizmernem trpljenju podlegel. Kot zelo priden goapodar se je zavedal, kako velika je vrednost časa, ki nam ga Bog daje za dosego naših namenov. Pristaš katoliSke stranke je volil vedno le stranko dr. Korošca, hakor bi moral storiti vsak značajen mož In fant, ki mu je za srečo naroda, ako ima poštene zaatopnike. — Tako prerano se je ločila Tvoja duSa, dragi Stefan, ter šla na večne poljane, kjer ni v«č zemeljakega trpljenja. Mi vsi smo še ostali v »solzni dolini« ter upamo, da se enkrat snideino v nebešldh višavah, ko bomo tudi mi vzeli slovo od sveta. Spominjali se Te bomo v molitvi za usmiljenje Gospodovo! Vsemogočni Bog življenja in smrti daj pokoj Tvoji duši! Mozirje. Umrla je v Lokah pri Mozirju 9. no•vembra gospa Marija Vajd, v starosti 63 let. Veliko je trpela v življenju z boleznijo, njena duhovna moč in tolažba je bila molitev. Rajna je feila 12 let cerkvena pevka. Njena hiša je dolgoletna naročnica »Slov. gospodarja«. Zapustila je užalošečnega soproga. Naj počiva v miru — žalujočim sorodnikom naše sožalje! rilštanj. (Smrt vzorne katoliške žene in matere.) Pokopali smo 8. novembra Lupšetovo mamo iz Lesičnega. Zaslužila je, da ji postavimo spominček v »Slov. gospodarju«. Po lepo preživelih dekliških. letlh se je omožila 22 let stara. Bila je zgledna žena in Ijubezniva pomočnica svojemu možu. Ona skrbna gospodinja, mož pa priden mizar, tako sta začela na malem posestvu. Njun srečen zakon je Bog blagoslovil z osmero otroci, ki še vsi živijo. In tu je dobra mati pokazala svoje lepe lastnosti. Ni se bala trpljenja, ne truda, ne skrbi, ampak veselila se je vsakega otroka. Kako lep zgled mehkužnim modernim ženskam, ki se bojijo otrok, da same lahko živijo v razkošju. In kot pravi katoliški rnateri rajni ni bilo zadosti, da je otrokom dala telesno živIjenje, ampak je vse že od malega učila živeti v strahu božjem. Učila jih je z lepim zgledom, ss besedo, in molila je veliko, da je Bog blagoslovil njeno delo. Potem so se otroci začeli učiti in pripravljati za življenje. Zato so morali od doma. In zdaj je skrbna mati še podvojila svoje molitve doma in ko je le mogla v cerkev je tudi prejela ev. obhajilo, da je pri božjem Srcu dobila novih moči za sebe in blagoslova za svoje otroke. Kako tako krščansko mater vse spoštuje, je pokazal veličasten pogreb. In le take pobožne matere Otroci ne pozabijo. To smo videli pri LupSetovih: od blizu in daleč so vsi prišli na pogreb in se niso dali potolažiti ob izgubi take matere. Take ljubezni je deležna samo dobra krščanska mati, tako smo rekli vsi. Naj bo rajna v obilni meri deležna bogatega plačila, ki ga je Bog pripravil dobrim materam. Sv. Rupert natl Laškim. Dne 6. novembra je v Bezgovninah po dolgem trpljenju zatisnil svoje oči k vednemu počitku poaestnik Zupanc Anton, p. d. Navrelc. Bil je mož-poštenjak, kakor jih današnji svet ima vedno manj tudi med priprostim Ijudstvom. Tih in skromen v vsem svojem življenju, pa odločen povsod, kjer je šlo za poštenost in pravico, si je pridobil nehote naklonjenost in spoštovanje vseh sosedov in znancev. živel je v srečnem zakonu, v katerem se mu je rodilo 13 otrok. Zadnja leta so ga obiskovale težave in nadloge, strela mu je uničila kozolec, ki je nov stal velikanski strud in stroške; končno se je oglasila bolezen, ki ga je več let mučila, nazadnje pa mu povzroCila hude bolečine; a pokazal se je pravega krščanskega moža: nikomur ni nikoli tožil svojeh težav. Zato pa so mu tudi na njegovi zadnji zemeljski poti mnogoštevilni znanci in prijatelji ter sosedi skazali dostojno čast, domači g. župnik pa mu je ob grobu spregovoril zasluženo slovo. Počivaj v miru, dobri oče in vrli gospodar, in prosi pri Bogu za svoje domače in prijatelje!