DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Novice izliajajo vsnk ócítrtok ; ako ; : je ta dan jn-ftzuik, dan lioprej. : :
Cenu jim je za celo leto 5 K, za pol leta 2'50 K. Naročnina ita NemCijo, Hosiio in druge evropske države xiiaša 5'5() K, za.Ameriko (i'SO K. Ijjst in »^Ihhí se plačujejo iitipi'ftj.
: Vne dopise, iiiiruěiiiiio in oznaiiilii : sprejema tÍHkiiriia J, Ki'i^ec unsi.
Osmo vojno posojilo.
Rok za podpisovalijs ostiicga vojnega posojila je doloien samo do 2. julija. Podpisujte Icdaj brez izjeme osmo vojno posojilo ter pripomagajte Avstriji k fiastni zmagi ill trajneimi mir»! Razvijajte ta kratek 6as čini Živahnejšo agitacijo v krogu svojilr zuauccv iit prijateljev, v krogu tjgovcov in obitnikov, v kiogu kmetovalcev in posestnikov! Vsak dontoljub in zvest državljati naj da po svoji tnoCi državi sredstva, ki jih potrebuje za izvršitev svoje velike in težavne naloge!
Sijajnim vspehoin naših hrabrih armad in neupogljivi vstrajiiosti ter veliki požrtvovalnosti ljudstva v teh težkih časih se je zahvaliti, da postajajo vrste naših sovražnikov redkejše. Vse valiodtie itiejo naše ljube domovine so proste sovražnikov. Na jngozapadu in zapadu je treba še težkega, napornega dela, da bo konËno mogoče vži-vati blagoslovljeni mir. Tudi to moramo doseííi in bomo morda tudi dosegli s pomočjo osmega vojnega posojila, ki je za to mogočno sredstvo.
Vsakdo naj to posojilo podpiše, vsakdo naj piipomore z doneski, da so kitialu doseže cilj.
Ugodni pogoji osmega vojnega posojila in zasigurno varna naložitev glavnice so porok, da tudi osmo vojno posojilo ne bo zastajalo za prejšnjimi, da tako Ćimprcje dosežemo skorajšnji častni mir.
Naši očetje, bratje in sinovi žilvujejo kri in življenje na bojišču, mi pa moramo izvrševati doma svojo častno dolžnost v prilog domovini in dižavi, da podpišemo kai' največ osmega vojnega posojila.
Le z vstrajnim, vsestranskim in sknp-tiim patrijotičnim sodelovanjem dosežemo gotovo in kmalu svoj cilj.
Lanska razdelitevsiadkorja za vinogradnike.
Oe pregledamo izkaze, koliko so na-jočile občine sladkorja v posameznih političnih okrajib in koliko so ga dobile, se nam pokaže sledeča slika. Razdelilo se je sledeče množine sladkorja:
1.	V Či'nomaljskem okraju od napro-šenih 1(3.3.">L kg le 3.132 k^, to je 197u.
2.	V kiškem okraju od naprošenih 27.011 kg le 10.900 kg, to je 40%.
3.	V novome.ikem okraju od naprošenih 63.343 kg le 7.77(Î kg, to je 12%-
4.	V postojnskem okraju od naprošenih 96.034 kg le 11.459 kg, to je 127o.
Že na i>rvi pogled se vidijo velike razlike v razdditn sladkorja, kajti kr.ški okraj je dobil skoraj ravno toliko sladkorja, kakor postojnski (vipavska dolina), dasi je prvi prosil le za 27.000 kg, drugi pa za 9i).000 kg. Naj več so dobile občine krškega okraja, namreč 40"'/(i tega, kar so prosile, najmanj pa občine novomeškega in postojnskega okraja.
Glede razdelitve v posameznih okrajih je še sledeče povedati.
V	črnomaljskem okraju je od 28 vinorodnih občin prosilo za sladkor 18 občin. Od teh ga je dobilo samo 9 občin, nanu'eiS tiste, ki so bile lani po toči prizadete. Drugih 10 občin je bilo zavrnjenih.
V	krškem okraju so občine primeroma največ dobile, nami'eč povprek po 407u, nekatere pa tudi dosti več, tako na primer šentjernejska 707u. raška celo 7(5%, tedaj trićetrt tega, kar je prosila. Od 20 vinorodnih obein je prosilo za sladkor 15 občin, ki so vse dobile sladkoi', tako, da ni bila nobena zavrnjena. Po toči je pa trpela samo e[ia občina.
V	novomeškem okraju je prosilo za sladkor vseh 21 vinorodnih občin, pa je bilo 10 občin odklonjenih tako, kakor v črnomaljskem. Tudi novomeški okraj je trpel pred to6o, ki je potolkla v 5 občinah. Vzlic temu je prejel sladkorja povprek samo 12®/o. Nekatere občine, kakor n. i>r. Šmibel-stopiška, ga se y^/u ni dobila, dasi je naj-
večja na Kranjskem. Prosila je za S800 kg, prejela pa samo 431 kg.
Slabo so izišle tudi občine v postojnskem okraju, ki obsega vinorodno vipavsko dolino. Tam so dobile občine najmanj, niti celih 12"/o Jie. V tem okraju je 18 vinorodnih občin, ki so vse prosile in ki so dobile od naprošenih 96.034 kg samo 11.469 kg, tedaj komaj deveti del tega, kar so prosile. Tudi tukaj je bila ena občina odklonjena.
Ves sladkor, ki se je razdelil, je bil namenjen za napravo petijota ali pijače za dom, za delavce in družino. Kakor se je pozneje izkazalo, je bil eden vagon sladkoi-ja (10.000 klgr.) odkazau kranjski deželi posebej za izboljšanje vinskega pridelka. Ta vagon se pa ni razdelil, ker ni bilo dobesednih prošnjikov zanj. Škoda, da se ni poslal ta vagon sladkorja v vipavsko dolino, ki ga je bila potrebna, ker je prezgodaj trgala zaradi pi'eteče Škode, ki jo je delalo ondi vojaštvo. Brez vsega na-daljnega pomisleka bi se bil ta vagon lahko privoščil vipavskim vinogi'adnikom.
Vsa razdelitev sladkorja se je izvršila v več potih, ker ni imela Ijub^anska centrala v pravem času sladkorja na razpolago. Prvi sladkor se je odiioslal dne 19. septembra, zadnji menda pa meseca decembra, ko je bilo Že vse prepozno. Dejstvo je, da do'27. novembra še ni bito na<l 8000 kg sladkorja v j'okah naših vinogi'adnikov, namesto da bi bil do 15. septembra že ves oddan. Vsej ti zakasnelosti in tudi mnogim prepozno došlim prošnjam je pripisati, da je trpela vsa lanska razdelitev in da se je tako pozno in neenakomerno zvi^šila.
Zato je treba letos Že sedaj skrbeti, da se zagotovi in pravočasno razdeli potrebna množina sladkoija. Do 15.septembra mora biti sladkor v rokah vinogradnikov!
Dogodki pretečenega tedna.
30. maja smo obhajali prvo obletnico majniške deklaracije. V Ljubljani so vihrale zastave, vi'šila _se je manifestacija pred Kiekovo vilo, zvečer je slovensko ženstvo
priredilo v „Unionu" diužabíii večer. — Na nedeljskem taboru v Št. Vidu nad Ljubljano se je zbralo 7000 ljudi. — Ostale shode je vlada začela prepovedati. — Dne 25. maja so biti pri cesarju zastopniki nemštva in renegatov iz Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja; podali so izjave proti pridiužitvi slovenskih dežela Jugoslaviji. Glavno besedo sta imela ptujski Ornig in „Štajerčev" urednik Linhart. — V ponedeljek, 27. maja, se je vršila v Ljubljani pod predsedstvom dr. Korošca skupna seja slovenskih političnih strank, kjer so se posvetovali o položaju, ki je nastal po goi'i navedeni avdijenci pri cesarju. Sklenili so, da se bo narodno gibanje vodilo skupno in enotno in da se izda oklic na narod. — NeiiiŠki kura v Avstriji se že povsodi čuti: Na Oeškeni in pri nas na jugu prepovedujejo in raz-puščajo shode, ustavljajo liste, cenzura je neznosna. — V okrožju graškega vojaškega poveljstva so za voja,Ške iti vojaškemu zakonu podvržene osebe uvedli preki sod. — Češki narodni svet je sklenil protest proti ustanovitvi okrožij na Češkem, češki svaz pa proti zavlačevanju sklicanja parlamenta in delegacij. — Med slovaškim ljudstvom se je začelo živo naiodno gi-baitje za združitev vseh Čeških pokrajin; povsodi se vrše shodi. — Hrvatski sabor se je sešel 28. maja, — Grof Burian je izjavil, da odločitev o rešitvi poljskega vprašanja še ni padla. — Nemci so ustanovili skupen narodni svet za celo Avstrijo. Na ustanovnem zboru je en sam izmed udeležencev dal za pokritje stroškov narodnega sveta 100,000 kron. — Zdi'užene države so [looblastlle predsednika Wilsona, da vpokliče pod orožje neomejeno število mož. — Italijani so začeli ofenzivo in so pri Tonalu vzeli par vrhov. Tudi ob Piavi močno grme topovi. — Na Francoskem so Nemci uvedli novo ofenzivo, prekoračili reko Aisne, poleg drugih mest vzeli Soissoiis, zmagovito dospeli do Marne in jo prekoračili. Število ujetnikov znaša skupno 45 tisoč mož, plen je velik; vzeli so nad 400 topov in več tisoč strojnic. Francozi in Angleži se skušajo ustavljati, a je upor pi'eneznaten, da bi mogel zmagovalca zadižati.
Črnomaljski gospodje.
(Donesek k z|çod«\ini lîole Krajino.)
litïopold I'odloga r.	(Dalje. 7.)
, Zadnji Črnomaljski na Kranjskem se omenja Krištof. Eden Cmomaljskih je bil že 1. 1534. zapustil 200 zlatnikov d. velj. hiši nemškega reda v Črnom\ju. Ker je hiša n. reda s tem denarjem neredno gospodarila, se je Krištof pritožil pri avstrijskem komturju. Vlada je pritožbo oddala ■loštu Gallenberškemu, ki je kot deželni ujH'avitelj vso zadevo sporočil iiaobe stranki kot zaslarano in za piavdo neveljavno.
Krištof se omenja že 1. 1535., ko je moral prepustiti cesarskim komisarjem, ki so po Belokranjskem naseljevali Uskoke (1531.—1541.) nekaj neobljudenega sveta (v Prilozju, Žup. Podzemelj).
Leta 1555. je bil Čniomaljuki grad zapuščen in zatieitiarjen. Stotnik kranjskih strelcev Jurij Čušperški je pojirosil deželne stanove, naj itni prepustijo zapuščeni gi'ad Či'nomalj.skih, ker drugje ne najde za ro-
dovino, ki so je namnožila, v Črnomlju potrebnega stanovanja. Prošnja je bila uslišana.
Črnomaljski so popustili Črnomelj že leta 1535., ko je Jurij Erazem Kristijan, poročivši se z Marjeto Šerfenberško dobil na Avstrijskem v last giaščini Windeck in Scbwertberg.
Črnomaljski, že v domaČi deželi privrženci nove luteianske struje, so se bili umaknili v novo domovino, predno so jih zadeli neizprosni pi'cdpisi izgona nadvojvoda Ferdinanda, Omenjeni Jurij Erazem Ki'istijan je bil stari oČe Zierotina, Erazma in Andreja, ki so na Čelu protesta n to vsk i h stanov hoteli izsiliti s pomočjo nadvojvoda Matija verako svobodo luterancem 1608.— 1610. Kot hnjskači so nastopili zlasti leta 1619., ko je i)ostal imenovani nadvojvoda nemški cesar Ferdinad IL (1619.—1637.)
Zierotin in Krazem sta romala na več obiskov nadvojvoda Feidinanda v PoŽiiit, kjer ju je ta odslovil nemilostno, dolžeč jii veleizdaje, ker se obnašata kot
upornika nasproti postavnemu vladarju. (1608.-1610.)
L. 1619. 20. marca je bil po smrti Matija izvoljen Ferdinand za nemškega cesarja. Šlezija, Moravsksi, Erdeljska in Ogrska je bila luteranska. Cehi so započeli lavno siloviti boj zoper Ferdinanda v Gorenji in Spodnji Avstriji. Dunaj je držal s protestanti naspioti Ferdinandu. Vsi protestantovski stanovi so bili domenjeni, da bodo Ferdinanda vtaknili v kak samostan, njegove otroke pa izrodili v lu-teianski veri.
Vodja čeških upornikov, grof Matija Turn, je bil 6. junija 1619. s svojo armado prodrl pred Dunaj. Z njim je držalo mesto in deželni stanovi. Da bi bil da! Tui'ii povelje, bi bil ujet cesar in bi sedel v jeČi z ženo in otroci. V tej neizrečeni stiski je pokleknil Fci'dinand pred podobo Kri-Žanega. Prosil Ga je pomoči zoper Luterane in Kalvinee. Molil je za pomoč, kar je večkrat trdil: „Ne sovražim jih, ampak prepovedujem samo njihovo ki'ivo vero, Še to uro izročim svoj vral raheljnu, da
bi jih moja smrt nazaj k spoznanju resnice piipeljala."
S trdnim zaupanjem, da je uslišan, vstane. Po dvoin je zašumělo, da se je Križani oglasil s križa: „Ferdinande! non te deseram ! — Ferdinand! ne bom te zapustil!"
Dne 11, junija 1619, so vdrli stanovi v njegovo dvorano in mu predložili pisuto v podpis, v katerem dovoljuje luteranskim stanovom svobodo vere. Eden izmed kolovodij, Andrej ali Erazem Črnomaljski, ga je zgrabil celo za cesarski plašč in rohnel; „Le vdaj se, Nanile, le, in podpiši!"
V tem mučnem položaju se začuje na cesarskem dvoru trobente glas. Polkovnik St. Hilaire (Sentiler) ^e bil od cesarskega generala na Češkem, od generala Boucijuoi (Bukvá) s 500 kirasiiji poslan na Dunaj, da tam prejme nova cesaijeva povelja. Nejničakovan njegov prihod je prestrašil picdrzne protestantovske stanove. Kakor splašeni talovi so zbežali, koder so mogli. Izpi'ed Dunaja jo je odkuril grof Turn, na Češkem je Boucquoi pretuagal
Franjo Neubauer:
Slavceva pesem.
(Mladenki.)
Si slišala slavca? — Ne iiiisliiii tedaj, ko tvoje prisege poslusal je gaj in sladke obljube njegove! Si slišala slavca, mladenka, takrat, ko spev. Čudovitih akordov bogat, zvenél je med — sveže gi'obove?
Poslušaj: cvetela je vsa kakor ti, obraKÉek ^l'elep, kakor iiiieko in kri, kot lâtiovo cvetje oČesce. Ko leta zorela je sedemkrat tri, visoko in vitko kot biljka rŽi in nežno je bilo telesce.
A sova zlokobna je ukala v noč: upadati jel je obrazek cvetoÊ, polégatî ti'udiia začela. Ko rezala kosa je zrelo senó, k dekletu stopila morilka s kosó, življenje ji mlado je vzela.
Ko spúščalí v grob so jo štiije možjé, ihté so še klicali njeno ime, ki tn so jo najbolj ljubili. Nad grobljem z grniićjciii obraščen je grič, iz grma pozvanjal in klical je ptic, ko v jamo so (tókle spustili.
Ab, klical je, vabil v življeiije nazaj, uživat mládósti lepoto in slaj in srečo Življenja čaróbno. A slišala ni ga, in nisi ga ti! Ne veš, kako klic se življenja glasi, ko jamo zasipajo grobno.

Knjige za slovenske slepce.
Braille-t)va pisava je pridvižna pisava (Relief-Punktsclirift), ki jo je slepcem mogoče čitati s tipanjem. Šest pik je podstava abecedi. Različne kombinacije teb šestcrib pik tvorijo posamezne Črke. Braille-ova pisava je stoletna iznajdba, slepci se je poslužujejo že nad sto let, ker jim je najbolj prikladna in je za-nje najlažje čitljiva, V zavodib za slepce poučujejo strokovnjaki čitanje in pisanje po Braille-u. Vsak zavod ima tiuli svojo knjižnico, obsezajočo knjige, pisane, takozvane rokopise ali pa tiskane v Braille-ovi pisavi.
Na Dunajn in drugod obstojajo knjižnice za oslepele z nemškimi, v Pragi s češkimi in v Zagrebu s iirvaskimi knjigami. Prav tako je pri drngib narodib, po drugih mestih. Le slovenski slepci še nimajo slovenskih zavodov, še manj pa knjižnice s
knjigami v slovenskem jeziku in s slovenskimi Braillc-ovimi Črkami.
Veliko število najbeiinejših Žrtev svetovne vojne, sloveriski oslepeli vojaki so bi'ez slovenskega Čtiva, ki bi jim bilo lahko v veliko razvedrilo in tolažbo.
Slepcem ne zadostuje to, da jim čita kdo drugi glasno, temveč so radi neodvisni in bi radi sami čitali in sicer v matei'inŠČint, kakor morejo to storiti slepci drugih narodnosti. Zato so prišli strokovnjaki na idejo, ustvariti jim slovensko knjižnico s knjigami z Braille-ovinii Črkami.
V ta namen je naprosilo društvo „Dobrodelnost" v Ljubljani c. kr. glavno učiteljico v Ljubljani, gdč. Minko Skabernetovo, ki je pred sedmimi leti posečala tečaj za pouk slepcev na c. ki', zavodu za slepce na Dunaj», da je prevzela ona vso stvar. Letošnjo pomlad se je vršilo na c. kr. ljubljanskem učiteljišču z dovoljenjem dež. šol. sveta najprvo uvodno predavanje in potem tečaj za priučitev pisave za slepce, ki ga je izvrstno vodila omenjena gospodična, glavna učiteljica. Tečaj je obiskovalo 102 slovenskih dan..
Knjige za slepce v Braille-ovi pisavi so večinoma rokopisi, ki jili pripravi slepcem usmiljena javnost, po največ dame. Vsaka knjižnica ima od vsake knjige le po en izvod. Ako se tekom let črke vsled tipanja jireveč obrabijo, je nadomestiti staro knjigo z novo. Tukaj tedaj ne pride v poštev razmnožitev knjige v obilni izdaji, temveč le poedin proizvod.
Šolske knjige ali knjige, katere mora imeti vsak slepec posebej, se.pa založe najmanj v 50. iztisih. Take knjige se bodo tiskale in se ne bodo prirejale kot rokopisi.
Pravico tiskanja knjig za slepce imajo edino le tiskarne za slepce, ki so v velikih mestih, v Avstriji na Dunaju. Seveda mora imeti potem založnik tiskane knjige za slepce dovoljenje od založnika, ki je založil prvotno knjigo v črnem, to je navadnem tisku.
Izprva se bodo priredili le rokopisi ter pripravili le po en proizvod najpo-ludnejših povesti in pesmi, primernih za ljudi, ki imajo le ljudskošolsko izobiazbo.
Oslepeli slovenski vojaki, večinoma od IT.pešpolka, se izobražujejo za njihovo novo žalostno Življenje v zavodu „Odilien-heim" v Gradcu. Poučuje jili Slovenka, usmiljenka sestra Klara Vei'bunc v pisanju in branju .s tipanjem po Braille-u v slov. jeziku, a mora al sestavljati sproti učno tvarino, ker nimamo še prav nobene slov. knjige v Braille-ovi pisavi.
Sedaj gre za kultiirni napredek, za ustanovitev slovenske knjižnice za oslepele slovenske vojake. Pokroviteljstvo te plemenite Človekoljubne akcije je prevzelo (Irnštvo „Dobrodelnost". Bodoča knjižni-čai'ka imenovane knjižnice pa bo gpdčna Minka Skaberné.
Dopisi.
Iz Dobrniča. Zadtije Čase smo imeli pi'i nas šest porok, kakor skoraj v mirnih Časih, Ko pa jtridejo domov naši diagi fantje bode pa več parov kot sedaj. — Pred tednom so rastli pi'i nas jurčki po gmajni namreč. To je bilo vse živo ljudi po hosti, mladih iti starih in so skrbno brali gobe, devali jih v koše, jerbase in košare. Doma v vaseh se je pri sleheini hišici sušilo na deskah nabrano gozdno hlago. Kupcem, kateri hodo najdražje jjlačali, jih pripoi'očamo. — Dolenjskim fantom Dohrnčanom, na fronti in v zaledju, vi'ačamo pozdi'ave, želeč skorajšnega svidenja pod rodnim krovom. Ostanite dobri, kakor ste šli od doma nepokvarjeni, imejte pred očmi, kaj Vam je majka govorila ob slovesu, ravnajte se po dobrih naukih. Vaših roditeljev. Pred sovražnikom bodite hrabri, da se po naši slavni zmagi, ven-čani z lavorjevim vencem, zopet snidemo na domačem pragi.
Iz bojišča, Naši dnevi. Kruta usoda, vihar divja krog in krog. — Narodi so bijejo za svoje piavice in krivice. — Zemljo oblastno si z mečem delijo. — Narodom pišejo z jeklom postave, ki v sužnih sponah žalostno medlijo. — Krvavi lavor si vijii krog glave, pridobljen z jokom vdov in sirot. — Prijatelj s prijateljevo krvjo si piše dela, da^slava slovanskemu narodu na veke bi živela. Fr. Mnrn.
Iz fronte. Dragi Doleirjci ! Vsem pošiljam nebroj prisrčnih pozdravov za niaj-niške šmariiice, posebno pa mojim letnikom, ki smo služili že tri leta v tej kruti vojni. Tukaj nimamo naših lepih zvončkov in Šmai'uic. Pač pa so vrtovi v bujnem cvetju in pričakovati je veliko sadu, če Bog ne ukrene drugače. Lepa je ravnina od Novega mesta proti Št. Jernej», Kostanjevici in Krškem; toda pot utrudi Človeka, če maršira po brezsenčni glavni cesti ob vročem poletnem času. Na Moravském imajo ob cesti zasajene same lipe, ki dajejo po leti prijetno senco, v jeseni pa zdrav lipov čaj. Ta čaj jim prija prav sedaj v vojnem času glede prehrane, di'aginje in zdravja. — Ko sem bil v Poljskem polku, dve leti in pol, je bilo z nami prokletstvo. I'rl vsakih vajah na vežbališčih so nas šarži samo kleli. — Mesec marec je bil do zadnjega mrzel in snežen, — Letos še ni bilo gro-menja, pa saj ga je temveč na bojiščih. Kaj rado pa gromi v naših želodcih, ko se nabašemo z nezabeljeiiim zeljem in se napijemo grenke, takoimenovane kave.
A, Zore 17 L
Podpisujte
Na Telovo-
Klanjajo se bele breze, polja, travtiiki postlani so, s cvetlicami; tihe sanje na poljani se smehljajo vsemu stvarstvu sladko z licami.
Stojiil je Gospod v naravo; ena prošnja zailrlitela je ljuheznipolna: kar tujina nam je vzela, nadomesti z blagoslovom, zdravi si'ca bolna ..,

osmo vojno posojilo !
Domače in tuje novice.
Procesije za praznik presv. Rešryega Telesa so se Vi-šile v novomešllem dekanatu vse ob lepem vremenu in vzgledtiem redu. Tudi udeležba je bila splošno zadovoljiva za ta čas, ko se nahajajo naši gospodaijî in sinovi po večini v vojni. — Novomeško procesijo je vodil mil. g. prošt Seb. Elbeťt z veliko asistenco, Slovesnost je povzdignilo dobro ubrano petje in belo oblečene deklice, ki so potresale s svežimi cvetlicami pot božjemu Izveličarjn. Sprevoda so se udeležili zastopniki c. kr. di žavnih in mestnih uradov, različnih korporacij in društev,šolska mladina s svojim učiteljstvom in drugo občinstvo. Udeležba je bila bolj pičla od drugih let; tem već je pa bilo ladovednih gledalcev obojega spola. Nekateri gledalci se pa niso nič kaj prida vedli. Osobito so nas ogorčili neki fantalini, ki so tik mimoidoče procesije bahato pušilt cigarete. To je veliko razžaljenje božje slave, katera gre Stvarniku v Najsvetejšem zakramentu! LjudjeauaeuŽaljenispogliiilovaliiii godrnjali, Češ: za take paglavce je še vedno pi'evec tobaka na razpolago. — Tudi šmihelska procesija je bila prav slovesna pod vodstvom preč. g. župnika Terškana z večjo asistenco duhovščine. Veliko je bilo število ženatva in nežnih belo oblečenih deklic. Tudi smo videli več parov ljubkih deklet v narodni noši in s pečiimi, kar je napravilo posebno dober utis. Petje je spretno vodil g. Hladnik. Radovednih opazovalcev, od kateiih so nekateri celo mislili, da se niti oilkriti ni treba, ko gre Najsvetejše mimo njih, je tudi tukaj prekosilo število udeležencev.
Krekova slavnost, ki se je vršila na Binkoštni pondeljek v dvorani „Narodnega doma" je uspela v vsakem ozirii in jasno pokazala, kako mogočen odmev dobiva Krekova ideja tudi pri nas. ííato je tvorila središče večera deklamacija, za naš řas
upornega Maiisfelda. Uporni Duiiajčani so se poklonili cesarju in kot katoliki zaprisegli zvestobo.
Ta Andrej (ali Erazem) je bil Črnomaljski. Izselivši se iz Kranjske je živel v Ebergassing-u. Kot kolovodja ]irotestan-l.ovskih upornikov je nastopal uporno na dvoru. Umrl je 1. 1626, v Gejifn v veliki revščini. Njegovo žalostno smrt je smatralo vse kot božjo kazen za vse upore proti cerkvi in cesarju.
Zadnji po imenu znani Črnomaljski je Ivan, dedni toČaj Kranjske, Omenja se 1632.; udeleži se slovesnega sprejema cesarja Leopolda, ko pride meseca septembi'a IGGO.sprejaniat poklone kranjskih deželnih stanov. Bil je komendator nem. vit. reda. Že 8. febiuvarja 1663. je sklenil svoje zemeljsko potovanje kot zadnji po imenu-nam znatii Črnomaljskih.
A^'alvasor poroča, da so zadnji tega 1'odu izumrli okoli leta 1679. Imena ne navede tiobenega.
Tržački k[iezi Frankopani so bili že L 1560, lastniki mesta iji gj aščine Črnomelj. Pobegli so bili pred Turki najprej na Bosiljevo, i)otem v Črnomelj. Nikolaj Fi'an-kopan se je že pred letom 1575. za stalno naselil v Črnomlju. Sam je bil glagoljaš in ustanovil v Črnomlju šolo, na katero je nastavil glagoljaša učitelja,TernejaMavrnica, Ta je učil na črnomaljski šoli latinska, glagolska in ćirilska pismena. Kei' pa je nastopal povsod kot pristaš luteranske vere, ga je vlada pregnala iz mesta in dežele. Leta 1575, 15. novembra je poprosil zanj pri deželnih stanovih, naj oni izposlujejo pri vladi, da se pokliče Mavinica nazaj, češ, ponk v glagolici, cirilici in latinici je v mestu potreben in je bil iipeljan že zdavnaj.
V koliko se je njegovi prošnji ugodilo, ni znano. Vlada ni bila v tem oziru nič kaj prijenljiva. Naj se je pa stvar iztekla kakor že, nam je to pismo (LopaSič „Bihač i Biiiačka Krajina" sti'. 289.) v dokaz, da je imelo mesto Črnomelj svojo šolo davno lired letom 1575, Njen začetek smemo
staviti v začetek 15. veka, ko je zadobil Črnomelj (1407) mestne pravice in bilo mesto utemeljeno. Tudi nem. vit. red se je pečal z ljudsko naobrazbo in ta se navaja v Črnomlju že leta 1256. za gotovo.
Od tržačkih je prešla črnomaljska graščina na gospode Palmbui'g. Ti so jo pi'odali gospodom Schweiger. Valvasor je poznal iz te rodovine Matijo, po katerem je prevzel graščino sin Frančišek (l(i89).
Od Schweigerjev so kupili Črriomaljsko gi'aščino Lichtenbergi, lastniki Smi'eke nad Semičem in dvorca pri Semiču. Grofa Ka-rola Lichtenbeig so Črnomaljski okoličani 3. oktobra 1705. umorili, ker je bil začel pobii ati naklado na meso. To mir je bilo ukazano od deželne uprave; ljudstvo je smatralo to naklado kot nepostavno odiranje. Za nepooblaščenega rekvizitorja je smatralo grofa Karola. Bil je žrtev ljudske nepremišljenosti in nerazsodnosti.
Lichtenbergi so se vzdržali v Črnomlju do fi'ancoske okupacije. Kakor veČina ple-mičev, ki so se bali ujetništva v Italiji, so začasno izginili tudi Lichtenbej'gi, Na-
sledil jih je Valentin Irboi', bivši oskrbnik v Turjaku pri Škocijanu. Ťa je postal lastnik črnomaljske graščine in Župan (maii'e) za Črnomaljski kanton.
Po francoski okupaciji, ko je prišla Bela Krajina po težkih poskušnjah zopet pod Avstrijce, je prešla črnomaljska gia-ščina zopet v roke Lichtenbergov. Roitovina Lichtenbergov je bila okoli I. 1830. že v razpadu. Kupil jo je hrvaški velikaš Sla-dovič. Držal se je, dokler tiiso nastopile ustavne lazmere. Ji njimi je nehala tlaka in desetina, kar pomeni isto: kar zadnjo uro staremu plemstvu. Zemlja se je laz-kosala in razprodala med meščane in okoličane, grad sam pa je prešel v roke priprostega meščana najpi-ej Schweigeija, potem Stoniča (hiš. št. 3).
S tem končam donesek o Črnomaljskih gospodih. Majhen je in gotovo pomanjkljiv. Kdor zapazi vrzeli, naj jih kmalu zadela, da bo tudi ta pripomoček k sestavi zgodovine mesta Či'nomija kolikor mogoi^c poimlen.
tako poiiiGtiibiie Gregorčičeve pesnitve „Velikonočne", ki jo je gpdčiia Rozi KovaiS prciliiašala k globokitii vsebinskim i'azii-iiievaiijeiii iti dovrSeno tehniko izražanja, Krepko in vsebini pesnitve odgovarjajoče prednašanje, kakor tndi iiiiseltia stran pesmi je učinkovalo neposredno na vse občinstvo in izvabilo enoglasno pohvalo. ■—■ Jugoslovanske narodne pesmi, ki jih je pela naša umetnica gospa Pavla Lovšetova ob spremljevanjn g. skladatelja I Hladnika na glasovirjii, so pomenjale nekak pendant k deklamaciji. Vse pesmi, ki smo jih čuli ta večer, so bili pravi biseri, ki so ravno vsled svoje zunanje preprostosti in pa vsled očarujočega izvajanja g. Tavle Lovšetove, na mah pridobili razuuievanje pri vsoli, bodisi krepka in jasna „Hajd u kolo!", kipeča zdravja in svežih sil, bodisi globoko občutena „Njega ni", ki je izzvenela vprašujoče in plaho, polno bolesti ali „Gor Čez jezero", paatirjeva pesem, kot da odmeva od goiskih pečin, drsi preko mirne jezerske gladine, porazgubeča se v pošutiievanju gozdnih goščav... — Svojo popolno vrednost bi zadobili obe klavirski skladbi, ki jih je igrala gpdčna Mimi Hladnikova umetniško dovršeno, na kaki drugi, izključno glasbeni prireditvi, tako „Svatba na Trolihagnu", Čudovita skladba Norvežana Edvarda Griega, slikajoča nordijski milje, samotno zimsko pokrajino, zamišljena in polna izvanrednih lepot, ki v trudno padajočih akordih izzvenijo. Šele pojioliio, neposredno poglobljeiije v umetnikovo nn'sel in izi'ažaiije usposobi razumevanje takih umetnin. — Krasna „Živa slika" je tolmačila iia alegorični način pomen slavnosti, ki jo je zaključil salonski orkestei' s „Slovansko overture". — Prireditev, ki je dospgla v popolni meri svoj namen, se je ponovila 30. tiiaja, na obletnico majniške deklaracije. Obakrat je bila dvorana nabito polna, dokaz, da naj bi se podobne prireditve Še večkrat uprizorile, posebno sedaj, ko imamo „Narodni dom" zopet prost in iia razpolago.
Zabavni večer, ki ga jej)rircdila dekliška Marijanska kongregacija v Novem mestu v prenapolnjeni dvorajii Narodnega doma, v nedeljo 2. junija, z jako mičnim sporedom, je vspel nenavathio dobro. Vrle gospodične kongreganistinje so nas popolnoma presenetile s to prireditvijo. Pele in igrale so tako, da jim moramo od srca čestitati. Vse pevske točke so proizvajale izredno dobro, za kar gre čast pevkam in pcvovodji. — Kaj prikladna je bila igra 8 petjem „Grofica Kastronska". Vse vloge so bile modro razdeljene in v spretnih rokah. Gospodične so se jih dobro naučile in toiej tudi izvrstno igrale. Igia je grozovito ugajala občinstvu, ki je izrazilo svojo splošno zadovoljtmst kot pobvalo in priznanje pridnim igralkam z gromovitim ploskanjem. — Burka „Kovačev študent" pa nam je povzročila smeba in zabave v polni meii Tudi tukaj je imela vsaka mladenka svojo vlogo v pravih rokah, — Menimo, da ne pretiravamo, če rečemo, da tako dobro še skoro nikdar niso igrale naše kongreganistinje, kakor ravno to nedeljo. Veliko je pripomogla k izbornemu Vápchu prostorna in lepa dvorana Narodnega doma. Tudi denarni uspdi je bil povsem povoljeii,' kar bo plemenitemu namenu, v podporo mestnim revežem, gotovo zelo odgovarjalo. — Čast in hvalaVam, kongreganistinje v vsakem oziru! Le kitialu zopet kaj takega!
Velik shod v Metliki bo v nedeljo 9. junija ob 3, uri popoldne iia vrtu I. Dolenjsko posojilnice. Govorili bodo; dr. Ant. Korošec, dr. Vlad. liavniliai', prof. Kvgen Jarc in Gustav Modrušan. Pričakovati je velikanske udeležbe iz cele Beloki'ajine.
Osmo vojno posojilo. Podpisovanje se je začelo dne 28, maja in se konča dne 2. julija 1918. Pogoji podpisovanja so večinoma isti kot pri sedtnem vojnem posojilu. — Pod])isujtc takoj ostiio vojtio posojilo!
Slovensko Uudstvo slavi svojega vladiko. Vse vipavske občine so imenovale ljubljanskega knezoškofa dr. A. B. Jegliča za svojega častnega občana v priznanje zaslug za jugoslovanski narod.
Novomašniki ljubljanske škofije. V
nedeljo 2. junija so prejeli sv. mašniško posvećenje sledeči gg. bogoslovci ter bodo imeli nove sv. maše: 1) Bertoncelj Valentin
3.	junija na Brezjali; 2) Gnidovec Albin IG. junija v Žužemberku; 3) Govekar Leopold 9. junija v Smledniku; 4) Milavec Ciril 9. junija v Planini; 5) Pavlič Anton 9. junija na Prtovču; 0) Podbregar Pavel 9. junija v Vrbpolju; 7) Presetnik Franc 9. junija na Ježici; 8) Radoš Martin 9. junija na Radovici; 9) Rožič Franc 9. junija na Koroški Beli; 10) Šavli Andrej
4.	junija na Brezjah; 11) Jeretina Janez 9. junija v èkocijanu pri Dobu; 12) Pele Josip 16. junija na Vrbpolju. Trije gg., to je, Logar Josip, Oven Josip in Šolar Jakob bodo posvečeni pozneje,
Vsprejem novih učencev za šolsko leto 1918/19 na novomeški gimnaziji. Novi učenci za prvi I'azied šolsk. leta 1918/19 se bodo vpisovali 28. junija od 2. do 5. ure popoldan v provizorični konferenčni sobi poleg frančiškanskega samostana. V spremstvu starišev naj se oglasijo prosilci ter prinesejo s seboj krstni oziroma rojstni list in obiskovalno izpričevalo, dano za vsprejem v srednjo šolo. Sprejemni izpit se bo začel 29. junija ob osmi uri zjutraj v provizoričnili gimnazijskih prostoi'ib frančiškanskega samostana. — (I kr. gimnazijsko ravnateljstvo.
Mnenje občinstva glede nove gimnazije v Novem mestu je vedno bolj glasno. V 20. številki Dol. Novic smo že namignili, da bi se gitiinazijski razredi lahko zdavnaj že preselili v svoje novo poslopje, ko bi imeli nekateri mcrodajni gospodje več srca za slovensko Šolstvo. Gimnazija je že dolgo vojaštva prazna in čaka baje na razkuževanje in popravila. — Vprašamo: Če ni ravno sedaj najugodnejši Čas in najlepše vreme za takšna dela V Ali naj še dolgo stoji nova hiša v zapuščenosti kakor lu-kenjski giad? Ali naj celo razpadel Na delo, merodajni in odgovorni faktorji in sicer takoj in brez odlašanja, da se bo saj za šolsko leto 1918/19 izročilo poslopje svojemu piavemu nameini! Poskrbite, da bodo gimnazijci s svojimi profesorji nastanjeni v svojih prostorih, da se jim ne bo treba stiskati v tesnih sobanah. S tem bo istotako ustreženo naši deški ljudski šoli, ki je ravnotako poti'ebna svojih šolskih prostorov, da ne bo treba hoditi učencem v zaduhic sobe privatnih hiš. — Več zanimanja tedaj za šole vsi, ki ste poklicani sodelovati pri vzgoji mladine!
Naznanilo o sprejemu gojencev v kn. šk. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad LJubljano za šolsko leto 1918/19. Učenci, ki žele Vstopiti v prvi gimnazijski razred v zavodu sv. Stanislava, naj se zglasijo v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov pri vodstvu zavoda v času od 1. do 16. junija. Prinesejo naj s seboj spisano prošnjo, nřislovljeno na kn. šk. ordinarijat; kot priloge pa krstni list, potrdilo o cepljenih kozab in šolsko izpričevalo, ki izpričuje, da je učenec z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo. — Vodstvo kn. sk. zavoda sv, Stanislava, dne 15. maja 1918.
Važno naznanilo. Z ukazom z^dne 24. maja t. 1. št. 15.485 je C. kr. dež'e^na vlada v Ljubljani dovolila, da se »mejo tudi vpokojeni, civilni državni uslužbenci, kakor tudi njih zaostali (vdove in sirote), ako. še prejemajo državno preskrbijo v al in'no (pokojnino, vzgojevaltie prispevke i. t. d.) priklopiti poslovalnicam za preskrboaktivnih državnih uslužbencev z Živili. Zgoraj označene osebe, ki žele pristopiti k že osnovani okrajni gospodarski poslovalnici za aktivne državne uslužbence v Rudolfovem, zglasijo naj se najpozneje do 15. junija 1.1, pismeno l>ri omenjeni poslovalnici in prilože doku-
mente, 3 kojimi lahko dokažejo, da intajo pi'avico biti sprejeti za Člane poslovalnice. iVIeg natančnega naslova je navesti tudi starost vsake priglašene osebe. Osebe, ki stanujejo izven tukajšnjega političnega okraja se imajo priglasiti poslovalnici v oki'aju, kjer stalno bivajo. — d. kr. oki: glavarstvo v Rudolfovejti,
Odlikovan je z zlatim zaslužnim križem a krono na tiaku hrabiosfne svetinje črnovojniški poročnik Fortunat Lužar pri štacijskem poveljstvu v Novem mestu.
Povodom odlikovanja s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hra-hrosttie svetinje je daroval za mestne reveže v Rudolfovem narednik na pre-skrbovalnem postajališču v Novem mestu velecenjeni gospod Slavo Krže 50 kron. Bog i)lačaj velikodušnemu dobrotniku! Mestna hranilnica v Novem mestu.
V	mesecu maju 1918 je 24;i strank vložilo 347,278 K 71 vin,; 178 strank vzdignilo 163,271 kron 07 vin.; torej več vložilo 184.007 K 64 v; stanje vlog 6,791.964 K 23 v; denarni promet 999.501 K 71 vin.; vseh strank bilo je 590.
Za mestne reveže v Rudolfovem je daroval g. Vinko Bon 2h kron. Pi'i gosp. Osolniku na Ti-ški gori pa je zložila vesela družba 30. maja za naše mestne siromake 100 kron. Iskrena zahvala!
Za dr. Krekov spomenik je nabral gospod narednik Slavo Krže v kolodvoi'ski restavraciji i)ri Windiscbeiju 16 K. Darovali so gg.: Windischer 2 K, Drenovec 2 K, NiefergalI 1 K, Košiček sen. 1 K, Scliiin-herr 1 K, JakŠe 1 K. Neimenovan 1 K, Mei var 1 K, Rezov 1 K, Koi bič 1 K, Krže 3 K iu Neimenovan 1 K. — Posebej je še prinesel neimenovan 2 K. Najlepša hvala!
Za slovenske slepe vojake se je nabralo ob priliki odlikovanja velezaslužnega preč. gosp. župnika Iv. Šašlja v Adlešičib 29 kron, — Gdč. Mimi Košakova ponovno 10 kron. Bog plačaj!
Umrl je dne 29. maja v Prapročah pri Semiču Janez Konda, oče Župana občine Ćrešnjevee, v starosti 71 let. Naj počiva v miru!
Preki sod v okrožju graškega vojaškega poveljstva. Uradni list poroča:
V	obratili, ki so pod vojaškim nadzorstvom, so nalepili sledeči razglas poveljnika c, kr. vojaškega poveljstva Gradec, ki je datiran s 25. majem: „Na podlagi §§ 433 in 434 voj. kaz. reda se za vojaške osebe in kazensko vojaškim osebam enako stoječe osebo, ki so podrejene graškemu vojaškemu poveljstvu, to je na Štajerskem, Koi'oškem, Kranjskem in Primorskem, proglaša preki sod: 1. ladi ustaje, 2. radi upora, 3. radi bega, 4. radi navajanja ali pomoči h ki-šitvi vojaške službene prisege, 5. radi prekucije, 6. radi sistematičnega (ilenjenja. Vsak se svari pred tem zločinom, ker drugače bo kaznovan po pi'ckem sodu s smrtjo."
Dediči se iščejo, švedski vice-konsulat v Olevelandu išče dediče Jožeta Kovačič iz novomeškega okraja, ki je umrl dne 17. januarja 1918 v Cleveland», Dediči naj se zglasijo pri okrajnem sodišču v Rudolfovem st. 31.
Potresi na Dolenjskem se še vedno poiuivljajo. Meseca maja so čutili v Cerkljah in okolici sedetiikrat potresne sunke. Pri vsakem sunku se je bolj ali manj streslo zidovje in tramovje. premaknilo pohištvo, zazvenela okna itd. Ďudno, da o tem dolgotrajnem potresnem gibanju veščaki-učenjaki kaj več ne poročajo. Ljiulje so zaradi vednega gibanja zemlje zelo nemirni.
Tatovi so se oglasili v Bučni vasi, in'i poscstnici Ani -lanko, v torek 28. maja. Ubili so v mali sobi šipo in prišli notri, kjer je imela shrambo. Odnesli so ji vso mast, svinjsko meso, moko in Žito. Po storilcih ni sledu.
Pošten tat. Přetečen teden je bil ukraden kis pi'i g. Rozmanu v Bršljiiiu, Pošten tat je odlil kakih šest litrov iz velikega glinastega vrča in je pustil še kaka dva liti'a kisa v posodi. Potem je
postavil težak vrč zopet na okno nazaj, pokrov pa je pustil ležati na vi tu. Količkaj bi'iliten uzmoviČ bi raje kis izlil in odnesel posodo, ki je več vredna od kisa. Sicer se pa Še lahko tat enkrat potiudi po vrč.
Snaga vojnega kruha. Snaga, lepa beseda, ki i>a pri našem vojnem kruhu nikakor ne pride v poštev. Če se dobe v vojncjii ki ubti trske, pesek, papir, cunje ter gumbi, Če se je dobil notri že cel šop las, cel ščorek, če je neki gospod pogoltnil z vojnim kruhom celo Šivanko, ki mu jo je moral potegniti iz grla zdravnik, potem se pač lahko reče, da je vojni kruh nesnažen in da ga nihče ne more jesti s slastjo, če je še tako lačen. To je vse zato, ker moke nihče ne seje, dasi se pretresa kdove kod, predno nastane iz nje kruh.
Velik požar v Carigradu. V Carigradu je dne 30. jnaja izbi uhnil velik požar, ki je uničil skoro ves vzhodni del mesta. Ker so hiše v tamošnjem delu mesta večinoma lesene in ker je vel bud veter, se je požar naglo širil.
Kuga na Španskem. Na Španskem divja neznana kuga. Dosedaj je obolelo v Madridu 80.000 ljudi, v Barceloni pa 30.000. Zdravniki še niso dognali, kaj jo povzroča. Umil na tej bolezni še ni nihče, dasi zelo oviia promet. Tudi Španski kra\j je obolel na njej. Da, celi svet kriči gorjé, Če ne pod mečem, pa pod bolezni!
Zahvala. Odbor ženske podiužnice sv. Cirila in Metoda v Novem mestu se tem potoui najiskreiieje zahvaljuje vsem )). n. damam in gospodom, ki so požrtvovalno sodelovali pri prireditvi Krekovih slavnosti dno 20. in 30. maja t. I. Istotako velja naša zalivala tudi vilemu občinstvu, ki je z darovi in preplačili pripomoglo k tako sijajnemu gmotnemu uspehu, — Odbor.
Vojni pregled.
Američani v veliki bitki še niso nastopili, kakor tudi ne Italijani, Angleži so izginili z bojišča in prepustili prostor izključno Francozom. Avstrijsko-ogrska artiljerija se bitke ne udeležuje. — Nemci so, kakor piše „Bund", popolnoma razbili francosko obrambo med Reimsom in Com-piègnem in razrahljali zvezo med bojnimi črtami v Champagni, ob Mozi in v Vogezih tako močno, da ne more že zdaj izrabljati zveze Chalons-Pariz in je navezana pri premikanja Čet na železnice in ceste ob Seini in Aubi. — Foch se pa mora počasi ULiikati in išče novo obrambno črto. Zadovoljen bo, če dobi ob Marni in ob Ourctju obrambno postojanko in spremeni sedanjo premikovalno vojsko v stoječi boj, predtio bo sovražnik zopet udaril. Pariz, srce in obrambno si'edišče francoske obrambe, je zdaj v večji nevarnosti, kakor je bil kdaj-koli prej. — Avstrijsko uradno poi'očilo z dne 3. junija poroča: Pii Fossalti ob spodnji Piavi smo z ognjem topov in min preprečili poskus Italijanov, ki so hoteli prekoi'ačiti reko. Na mnogih mestih jugozahodne fronte smo odbili sovražne po-zvedovalne oddelke. Pi'i Bozeccbio smo en tak oddelek ujeli. Topništvo je povsodi zelo živahno delovalo.
Jugoslovani!
Mariborsko mesto ima na poti do Adrije in kot križišče važnih železnic največji pomen za ohranitev štajerskih Slovencev. Skrbeti moramo torej, da naša mladina na tej važni točki ne ide v po-gtibo, amjiak ima priliko se v svojih šolah narodno obraniti.
Ker so dosedanji jioskusi, doseči javno šolo vsled nasprotne avtonomne mestne občine ostali brez vspeha, hočemo sami svoje šole najprej v mestu in potem v okolici vstanavljati.
Zato so se zbrali v znamenju imrod-nega zedinjenja podjiisani zastopniki ma-
riboiakih Slovencev in sklenili delati z vsemi silami nato, íÍíi vslaiiovijo_že letos V Mariboru slovensko šolo.
Ker |ia so v (lariašnjili raztiierali sti'oški 7a taka popjetja nenavadno veliki, se obračajo podpisani na ves jugoslovanski narod z nujno prošnjo, da ji priskočijo posamezniki in koi'poi'acije z denarnimi doneski na po-nioř ter pomagajo rešiti slovenskemu narodu v najvažnejšem trenutku mladi naraŠSaj.
Prispevke prevzema maril)orska moška podružnica di'tižbe sv. Cirila in Metoda, ki upravlja poseben fond izključno za slovensko šolo v Mariboru.
Imena pokroviteljev se vklešejo v svojeiasnem šolskem poslopju v posebne spominske plošce, imena vstanovnikov pa se vpišejo v zlato knjigo slovenske šole v Mariboru. Imena vseli podpornikov se objavijo v časopisih.
Največje zadoščenje pa bo imel vsak posamezni podpornik v zavesti, da pomaga s svojim darom obraniti jugoslovanskenui narodil slovensko kri.
Šolski odsek: Di'. Josip Holinjec, profesor bogoslovja; Anka Leskovarjeva, od v. soproga; Stanko Marin, uČ. profesor; dr. Rad. Pipiiš, odvetnik; Fran i'išek, tajnik ; Mai'ija Poljaiiicva, prof. sojiroga; dr. Fran Rosina, odvetnik; dr. Kai'ol VerstovŠek, dež, it) državni poslanec; Fi'an Voglar, gitiin. profesor; Franjo Žabot, urednik.
Slovenska šola v Mariboru. — France Štiglic, doma iz Luč pri Ljubnem, je padel za domovino in cesaija. A'še tiste trenutke pred svojo smrtjo je mislit na slovenski rod. Dal je poklicati k sebi svojega najboljšega prijatelja ter ga prosil, naj izroči BO kron njegovili prihrankov za slovensko golo v Mariboru. To je ta tudi s srčno radostjo storil ter nam o svojem prijatelju med drugim pisal: „Delala sva načrte in naklepe za bodočo Jugoslavijo, a pustil me je samega ter se preselil v boljšo domovino. Nt mu bila sreča dana, da bi dočakal dneva, ko bo rešen njegov rod tujega jarma in tujili spon. Veselil se bo taui zgoraj nad zvezdami naše bodoče sreče." Dokler imamo takih ljudi, ki se še neposredno pred smrtjo spominjajo tiste slovenske dece, ki jo hoče tujec s svojimi šolami odtujiti lastni materi, tako dolgo jias ni ti'eba biti st-iah prihodnosti. A tudi Nemci, ki vedno trdijo, da vojaki v strelskih jarkih nočejo ničesar slišati o naših „hujskarijah", naj si zapomnijo, da umirajo naši vrli junaki z besedo „Jugoslavija !•' na ustnih in da se udeležujejo našega boja za najenostavnejše pravice do lastne šole tudi med bojnim metežem.
Gospodarstvo.
Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani. Po zadnjem obČiietu zboru kranjske deželne vinarske zadi'uge so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: jired-sednikom nadzorstva prošt dr. Seb. Elbei t iz Novega, mesta, njega namestnikom oskrbnik nemšk. vit. reda Davoi'in VukšiniČ iz Metlike; načelnikom zadi'uge: deželni odbornik dr. Vladislav Pegan, njega namestnikom ravnatelj deželne prisilne delavnice Ciril Dolenc.
švicarska živina. „Kianjsko deželno mesto za vnovČevanje živine v Ljubljani" naznanja tistim živinorejcem, ki so naroČili švicarsko živino, da bo prišla švicarska živina na Kranjsko šele meseca avgusta t. ]., ker prej izvoz iz Švice ni mogoč.
Zvišanje cen za klavne prašiče. V bodoči seziji za kiavne pi'ašiče se bodo cene zvišale približno za polovico lanskili cen za klavne prašiče. Dotični predktg leŽi še sicej' pi'i c. kr, poljedelskem ministrstvu na Dunaju, vendai' pa je brezdvojiino, da bo mini.strstvo temu predlogu ugodilo. Zato naj rejci rode kai' največ prašičev za zakol ter se naj ne omoje le na rejo za lastno potrebo. Po deželi je razširjeno napačno
nnienje, da za plemenske prašiče ni maksimalne cene. Še danes je v veljavi ukaz C. kr. deželne vlade z 7. avg. 191G, glasom katerega so pujski v starosti do 3 mesecev plačevati 1)0 H do 12 K kilogram žive teže, h kateremu znesku se sme pribiti pri prašičih za pleine še 2 5^/(J. Predlagano je tudi zvišanje teh cen, [iredlog pa še ni rešen Jia Dunaju. Opozoriti je treba na to dotičnike, ki prodajajo plemenske prašiče za nai'avnost nezaslišane cene, dasi se mora priznati, da so stai'e maksimalne cene res prenizke. Naj bi bili ljudje sami toliko pametni, da bi zatrli nečuvano navijanje cen pri plemenskih prašičih na ta način, da bi jih ne plačevali po naravnost neizmernih cenaii. — Kranjsko dežeUio mesto za vnovČevanje živine v Ljubljani,
Kako se Živi v Švici, Pri nas pada vrednost denarja od dne do dne; z zameno za drugo blago dobiš morda Še tnpatam kaj malega, Če pa hočeš blago plačati z denarjem, ga pa ne moreš pi'eplačati. Preprost obed, s koščkom govedine, ki je pred vojsko veljal komaj 1 K 50 v., stane danes v Pragi 24 K. V boljših hotelih stane hrana s stanovanjem 50 K na dan, a to je znižana cena sauio za stare znance. Ob takih razmerali moramo smatrati Švico za bajno deželo. Oe beremo švicarskih listov inserate, se čudom čudimo. Prvovrsttii hoteli na Štirikantonskem jezeru kličejo na obisk in javljajo, da stane v njih celodnevna hrana s stanovanjem vred (i do 7 frankov. — Podobno nizke cene so pri obleki. Moderno žensko krilo iz pristne volne stane 85 do 225 frankov. Poletenski plašči 75 do 100 frankov, svilnate bluze 22 frankov. — Srečne dežele, ki ima v njih denar še tako veljavo.
Za čike
naj so prinese bela moka. — Kam, pove uprava Dol. Novic.
Letske pravljice.
(Leli so narod, ki živi v KuiUndiji in južni Livlandiji lia liuslci'ni.)
1. 1'otiijoěii diiSa.
Dva pastirja sta pasla nekoč živino svojih gospodarjev in se zmenila, da bo vsak nekaj Časa pazil, iiden je legel in knialu zaspal, drugi pa je pazil na živino. Ko je čez nekaj časa pogledal spečega tovariša, je zapazil strmé, da je piišla iz njegovih ust rdeče-ijava miška, ne večja kakor čriček, in hitro stekla vstran. Od radovednosti ji i)astir sledi, kolikor hitro ga neso noge, ' Čudovita živalica je tekla čez polje in travnik do nekega močvirja,
da ne bi odprl in pogledal. Notri ni bilo nič di ugega, kot konec vrvi iz lipove skorje. „1'i'okleli goljuf!" je kričal prevarani kmet in vrgel vse skupaj v cestni jarek.
Kmalu se je moral kmet zopet peljati v mesto. Poiskal je tistega trgovca in ga pošteno ozmerjal. Ta je pa rekel : „Zakaj si bil tako radoveden? Sploh pa se da še popraviti. Vrni se tja, kamor si vrgel vrv in videl boš, kaj najdeš !■'
Kmet je storil tako. Ah, koliko moke in žita je bilo v jarku! Vedel je, da je to*nabral zmaj in iskal je tako dolgo, da je našel vrvico in košček blaga. Potem se je peljal veselo domov, vrgel vrvico v žit-nico in se podal pomirjen k počitku. Ponoči pa, kakor tudi vse druge noči, je zletel zmaj iz žitnice in nosil iz shramb sosedov neumorno moko, žito in druga živila, tako, da je postajal kmet z vsakim dnem bogatejši.
Razvedrilo.
Pošten bolnik. Zdravnik: „Jejte malo, pijte zmerno, ostanite zvečer lepo doma, kadite le po malem, vsaki dan nekoliko telovadite in se pošteno izprehodite!" — liolnik: „Ko bi jaz vse to mogel storiti, potem ne potrebujem zdravnika!"
Iz otročjih ust. Anica: „Mama, kaj ne, če izgubim rojstni list, moram še enkrat na svet priti V"
Dobro seje odrezal. Gospod beraču: „Sram vas bodi, da si kruh služite z beračenjem namesto z delom!" — Berač; „Vi pa še beračiti nočete!"
Na pojedni, Bogataš svojim gostom: „Gospodje, le pridno jejte in pijte!.,. Ce si kdo želodec pokvari, ga bo moj doktor zastonj zdravil!"
Prvi bolnik. „Kdaj pride gospod doktor? Jaz Čakam že dobre pol ure!" — Strežaj: „No, to ni nič... mi čakamo na vas vsaj,že štiri mesece!"
V gostilni, A; „Kaj je slabo pivo?" — B : „Dober izgovor, da se nanj lahko žganje pije!"
Za novo leto. Graščak svojiîu stre-Žajem: „Tebi dam to... tebi to... tebi to... in (svojemu oskrbniku) tebi pa, kar si mi vki'adel!"
Pri vojakih. Častnik slabemu telovadcu : „Duhovnik hočete biti, pa ne morete na diog. Kako boste pa prišli na prižnieoV"
Sreča. Postopač: „Vsak dan zahvalim Boga, da imam zdrave ude, da se lahko ognem delu."
Dobra šala. Trgovec potniku: „S čim pa trgujete?" — Potnik: „S pametjo!" — Trgovec: „Pa uzorcev luenda nimate niČ seboj?"
Želja bolnikova, Duhovnik bolniku: „No, očka, ali imate še kako Željo? Le povejte!" — liolnik: „Dii, gospod, zdmv bi bil rad!"
Listnica uredništva:
llípiiiř;... V Dol. Novicah je bilo glede ViiSili člankov ic vse povedano, kar iiKini vinogradnik o tej stvari ziiaij. — Oprostite, ker ne objavimo.
Loterijske številke. Trst, 29. maja 2 58 31 79
32
Kupita se dva dobra lovska psa „BRAKE". Tudi se lahko zatnetijata proti dvema pravima jazbečarjema ali pa za denar aH živež. — Kje, pove uprava Dol. Novic.
V slovo.
Ker nam ni bilo mogoče, se osebno posloviti pri povratku iz begunstva v Gorico, se vljudno poslavljamo tem potom od vseh dragih znancev in prijateljev. Hvala za gostoljubje In razne prijazne
Družina Gorkič.
Kandija pvi Novem mestu, 28. maja li)18.
Razglas«
Cerkveni dolg farne cerkve v Mirni peči se je med posamezne davkoplačevalce te občine v smislu občinskega sklepa dne 28. aprila 1918 razdelil. Županstvo opozarja vse one posestnike, zlasti pa zunanje, ki Imajo kako posestvo v politični občini Mirna peč, da določeni prispevek brez odloga vplačajo.
Za oMino Mirna peC: Špendal, župan.
KuharicQ za družinče
se takoj sprejme proll prostiMini stanovanju, doUri plači in teční hraui pri oskrbnistvn pnišcine Poiijance pri Novem mestu.
Mrtvaške krste
ima vedno v zalogi v Kandiji v hiši lectarja g. Murna mizarski mojster JERNEJ SITAR.
Hišo sPBdi trga V Črnomlju
pripravno za vsako obrt — proda dr. IGNAC MALNERIĆ, odvetnik, Črnomelj.
Stařeji mož za oskrbovanje goveje živine
se sprejme na večjem posestvu. Natančneje se izve pri uredništvu „Dolenjskih Novic".
sredi katerega se je nahajalo od bliskov razcepljeno drevo. Miška je splezala na deblo in zlezla v neko votlino. Cez čas je spet i)rišla na dan in je tekla po isti^ji poti naKaj in zlezla spet v usta pastirjeva.^ Zdaj oni tega prebudi in ga vpraša: „O (Sem si ravnokar sanjal?" „O Êeni? No, tekel sem fiez polja, travnike In mofiviija do nekega stolpa, ki je bilo v njem potno iilata in denarja, A zakaj vpraŠujeS?'' Tovariš itm pove vse, kar je videl.
Nekaj časa se posvetujeta. Nato gresta po sekire in vreče in se napotita proti tistemu močvirju. Ko sta posekala drevo, najdeta v resnici mnogo, mnogo denarja in postala sta bogata človeka. Močvirje pa se je od takrat začelo sušiti.
iJ. /milj.
Neki kmet so je peljal v Rigo, da si kupi zmaja za dona-ianje žita. Po dolgem prerekanju se je sporazumel s trgovcem in ogledati si je hotel zmaja. Ti'govcc pa mu je dal košček sešitega blaga in je I'ekel: „Glej, da přineseš to domov, ne da bi te pi'emagala ladovednost. Doma pa odpri in stresi v žitnico."
Kmet se je s tem koščkom blaga odpeljal. Medpotoma pa se ni tnogel zdržati,
Zavarovanje na osmo vojno posojilo.
[. lir. avstrijski zahlad za vdove in sirote. — Zovarovolni oddelek. Deželna poslovalnica v Ljubljani, Frančevo nabrežje štev. 1,
sprejema na teme ju pogodbenep dogovora s Ltir.priv. žiuljensiio zavarovalnico avstr. FENIKS na Dunaju
zavaPDvanjfl no osmo vo]no posojilo
== pod najugodnejšimi pogoji. =
Tako zavarovanje olajlia vsaliomur zajetje osmega vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali Itrajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osme in prejšnjib izdanj.
Pojasnila dajejo naše okrajne poslovalnice:
V Črnomlju, Kamniiiu, Kočevju. Kranju, Kršliem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1/1], Logatcu, Postojni, Radovljici In Rudolfovem
in naši pooblaščeni zastopniki.