M X. «TO mmmm letnik XXIII. številka 8 avgust 1986 Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Dopustniško razpčloženje počasi jenjuje. Zadnjih nekaj deževnih dni nas je popolnoma ohladilo in lažje nam je dojeti, da je jesen pred vrati. Spet smo vsak na svojem delovnem mestu. Na morju, v planinah, na potovanju ali kar doma, smo si nabrali novih moči. Kjerkoli smo že bili, bilo nam je lepo, bilo je drugače. Proizvodnja v tovarni je tekla normalno. Nič velikega se ni zgodilo, vsaj opaziti ni bilo v sredstvih javnega obveščanja. Lahko pa se pohvalimo, da smo postavili še nekaj novih temeljev. Nekaj novosti vam predstavljamo v današnji številki — tovarno anodnih blokov —■ ostalo v naslednjih. Aluminij je bogat s fotografijami, ki morda še bolj kot besede pričajo, kako »raste« naša nova elektroliza. Kogar je pot zanesla mimo gradbišča, je lahko ugotovil, da so naredili zelo veliko. Trenutno je pri nas okrog 200 delavcev Gradisa in okrog 100 delavcev Konstruktorja. Vsi se lahko pohvalijo, da so z deli celo naprej kot so pričakovali. V. P. MPPAI - gradbišče Gradbišče Objekta za žganje anod Stebri Nosilni stebri za halo št. 1 Nosilni stebri za halo št. 2 Štirje temeljni kamni za tovarno anodnih blokov v prejšnji Številki smo SI PODROBNEJE OGLEDALI PROJEKT ELEKTROLIZE C, DANES PA JE NA VRSTI KOMPLEKS TOVARNE ANODNIH BLOKOV V tovarni anodnih blokov bomo proizvajali predpečene anodne bloke enake kot jih sedaj uporabljamo v poisku-snih pečeh v elektrolizi B in nekaj večje za elektrolizo C. Iz vroče anodne mase, ki jo proizvajamo v obstoječi tovarni anodne mase bo potrebno najprej narediti blok, ga zapečti in na njega zaliti anodni drog. Ker pa anodni bloki v elektroliznih pečeh ne odgorijo do konca, je potrebno ločiti anodno maso od droga in jo predelati tako, da je uporabna v proizvodnji anodne mase. To seveda ni kompleten tehnološki proces, so pa podani najosnovnejši podatki. Tovarno anodnih blokov sestavljajo štiri proizvodne dvorane, ki pa so medsebojno povezane, vežejo pa se tudi na obstoječo tovarno anodne mase. Na južni strani tovarne anodne mase bo oblikovalni-ca, kjer se bo oblikoval anodni blok v vibracijskem obli-kovalniku in ohladil v hladilnem tunelu. Zgradba je razpona 17 m in dolžine 34 m, armiranobetonske montažne konstrukcije. Pravokotno na oblikovalnico bo postavljeno skladišče anodnih blokov 20x110 m. Na južni strani pa bosta na skladišče priključeni dve proizvodni dvorani peč za 'pečenje anodnih blokov in sestavljalnica anodnih kompletov s predelavo ostankov. Objekt peči bo podobne konstrukcije kot elektroliza C (do žerjavne proge AB stebri, streha pa jeklena). Velikost objekta je 29x132 m. V dolžini 108 m bo AB korito globine 7 m (4 m pod terenom, delovni podest pa na višini 3 m nad terenom). V to Temelj za sestavljalnico anod korito bo vzidana peč za pečenje blokov. Sestavljalnica bo dvoladijska AB montažna hala dolžine 130 m. Ena ladja bo široka 25 m, druga 14 m, v dolžini .50 m pa 18,50 m. Skupna površina tovarne anodnih blokov bo torej 11.900 m2. Z napredovanjem del smo lahko zelo zadovoljni, saj je delo na vseh objektih napredovalo bolj kot smo predvideli s terminskimi plani. Ljubo Kampi Cilji so uresničljivi Ker je določen tehnološki postopek izdelave anodnih blokov, predelave ostankov, predelave kopeli, ter izdelave anodnih kompletov in podpisane pogodbe s tujimi dobavitelji opreme, je čas, da vas podrobneje seznanimo z izbrano opremo in tehnologijo. V naslednji številki Aluminija pričenjamo s sestavki iz tega področja, v tej številki pa vas, razen poteka gradbenih del, želimo seznaniti z nadaljnjimi aktivnostmi na tem delu projekta. V teku je sklepanje pogodb za del opreme, ki bo izdela- na v domačih tovarnah. Med tovrstno opremo smo uvrstili filtrirne naprave, transporterje, dozirnike, mostna dvigala, peskalne stroje, silose, ipd. Na spisku je torej vse, kar je ob konkurenčnih cenah, zahtevani kvaliteti, odgovarjajočih rokih in dani finančni konstrukciji projekta smotrno izdelati doma. Pri vrednotenju ponudb se srečujemo z znanimi težavami domačih proizvajalcev opreme, ki so mnogokrat zaradi veso-ke cene jekla nekonkurenčni v primerjavi s tujimi ponudniki. Po sklenitvi pogodb z domačimi •" proizvajalci opreme bo potrebno le-to uskladiti glede na predvideno tehnologijo in uvozni del opreme. Sledilo bo projektiranje temeljev naprav in v kolikor pri izdelavi projektov ne bo kasnitev, bi dobršen del temeljev moral biti izdelan prek zime. Zgodaj -spomladi naslednjega leta bo potrebno zgraditi tudi del infrastrukturnih objektov v kolikor želimo pričeti konec marca z zalivanjem katodnih blokov v no-vograjenem objektu sestavljalnice. Plan je tudi po izja-vcah nekaterih tujcev zelo smelo zastavljen, vendar upamo, da kasnitev pri opremi za zalivanje katod ne bo in bo možen pričetek obzidave novih elektroliznih peči • v aprilu. -Druga velika aktivnost v začetku naslednjega;-leta je pričetek obzidave peči za pečenje anodnih blokov. Predvidoma bo obzidava peči potekala sedem mesecev, kar bi nam omogočilo proizvodnjo prvih anodnih blokov konec naslednjega leta. Omeniti velja tudi montažo ostale o-preme> ki se bo pričela s polnim zagonom v marcu naslednjega leta. Usposobitev kadorv za delo z napravami in obvladovanje procesa je naloga, ki se bo kmalu pričela intenzivneje izvajati in bo trajala še vso dobo poskusne proizvodnje. Dosedanji potek del, predvideni roki izdelave in časi montaže opreme kažejo, da cilji niso neuresničljivi v kolikor na projektu ne bo večjih motenj. Bojan Žigman aluminij 3 TOZD TOVARNA GLINICE Tehnični pregled uspel V juliju je bil uspešno opravljen tehnični pregled kotla in spremljajočih objektov: kemijska priprava vode, elektro filtra in sesalnica pepela. O samih objektih je bilo napisano že precej v prejšnjih številkah glasila Aluminij, zato bi omenil še mogoče to, da je tudi že vgrajena sodobna oprema za krmiljenje in nadzor, to so prosto pro-graminri sistemi Simatic S5-110 F in Simatic S5-135 U, ki so vgrajeni na mehki zagoni za elektro motorje večjih moči (160—250 kW). Sedemnajstega junija se je že pričel poiskusni pogon kemične priprave vode. Poiskusni pogon kotla z elektro filtrom in sesalnico pepela pa se bo pričel v mesecu avgustu. Nekaj novo zgrajenih obstoječih objektov je razvidnih iz priloženih fotografij. Bojan Grobovšek — Nevtraiizacijski bazen z rezervoarji za lug in kislino — Filter — Termična priprava vode — Sesalnica letečega pepela Kotel Analiza poškodb Prvo polletje ’86 V to poročilo so zajete samo tiste poškodbe pri delu, ki so evidentirane na obrazcu R-8 PRIJAVA NESREČE PRI DELU. To so poškodbe, za katere se je pri analizi u-gotovilo, da so se pripetile na delu in v zvezi z delom, in za katere so poškodovane osebe iskale zdravniško pomoč. V DO TGA (brez TOZD LLBK) je bilo v obdobju od 1. 1. do 31. 6. 1986 skupno 409 poškodb pri delu. Od tega je bilo 292 poškodb, za katere je bila nudena prva pomoč in niso zahtevale bolniškega staleža oziroma? so nekatere poškodbe zahtevale BO manj kot 8 ur, in 117 poškodb pri delu, zaradi katerih je bil izpad 843 delovnih dni. V prvem polletju beležimo tudi smrtno poškodbo pri delu. 1. Primerjava poškodb s prejšnjimi obdobji.. Primerjava števila poškodb kaže, da se je v prvem polletju 1986 število poškodb zmanjšalo napram enakemu obdobju v letu 1985. Bistveno zmanjšanje poškodb pri .delu je doseženo v vseh TOZD, razen v TOZD Predelava aluminija in DSSS (ODP). 2. Smrtna poškodba pri delu. V prvem polletju beležimo smrtno poškodbo pri delu delavca iz TOZD Vzdrževanje — poškodba s prometnim sredstvom. Smrtna poškodba pri delu statistično močno poruši ostale pozitivne pokazatelje varstva pri delu. 3. Poklicno obolenje. V prvem polletju je bilo registrirano eno poklicno obolenje delavca iz TOZD Vzdrževanje. Glede poklicnih bolezni je v slovenskem in jugoslovanskem prostoru neurejeno stanje (niso enotni kriteriji, ni enotne evidence). Ta pomanjkljivost bo odpravljena z novim zakonom o varstvu pri delu, ki bo poklicno obolenje izenačil z poškodbami pri delu. : 4. Odsotnost z dela zaradi poškodb. Odsotnost z dela zaradi poškodb kaže v prvem polletju 1986 proti prejšnjim obdobjem upadanje. Povprečno število izgubljenih dni na eno poškodbo v prvem polletju znaša 8 dni, v prejšnjih obdobjih pa je znašala ta izguba 12 dni. Prvo polletje St. poškodb Izg. dni 1986 117 843 1985 184 1668 1984 106 1531 1983 108 1235 1982 109 1510 1981 . 136 1713 1980 119 1350 1979 76 1120 Iz zgornje razpredelnice vidimo, da v prvem polletju beležimo znatno upadanje števila poškodb. Zraven tega pa imamo zelo nizko resnost teh poškodb (če ne upoštevamo smrtne nesreče). Visok odstotek poškodb se še vedno pojavlja predvsem pri mlajših delavcih z delovnim sta-žom do 4 leta in sicer so udeleženi v 48 primerih oziroma 41 '%. . Tako. visok odstotek poš-Škodb pri mladih delavcih je tudi že v prejšnjih obdobjih, kar potrjuje, da mladi delavci niso dovolj praktično usposobljeni za varno opravljanje dela. Nadalje je premajhen nadzor nad upoštevanjem predpisanih varstvenih ukrepov od strani nadrejenih in odgovornih vodjih del. 6. Razvrstitev poškodb pri delu glede na poškodovane dele telesa Od skupnih 106 poškodb pri samem delu se je skoraj polovica delavcev poškodovala na rokah. Vzrok teh poškodb so v večini primerov vreznine, stisnitve, odrgnine, opekline ter udarci raznih predmetov. Tem poškodbam je v največji meri botrovala malomarnost pri delu in neuporaba osebnih zaščitnih sredstev; 7. Obolenja. V prvem polletju 1986 se je število obolenj in tudi število izgubljenih dni zaradi obolenj povečalo naproti enakemu obdobju 1985. PREDLOGI ZA ZMANJŠANJE ŠTEVILA POŠKODB PRI DELU: a) Aktivnosti službe varstva pri delu: — vsako poškodbo pri delu je potrebno analizirati oz. ugotoviti vzrok in na osnovi ugotovitve povzeti ukrepe, da ne bi prišlo do podobne poškodbe pri delu. — V vsaki temeljni organizaciji pregledati delovne in pomožne prostore, če so urejeni (mikroklima, razsvetljava, ropot). — Pregled delovnih priprav in naprav, če pravilno delujejo in če so nameščene vse varnostne naprave. ffj JP pri delu povečati disciplino in zahtevati dosledno uporabo zaščitnih sredstev, ytóà Povečati nadzor predvsem mladim delavcem pri uvajanju v delo. b) Aktivnosti TOZD WBÈ Takoj pristopiti k odpravi pomanjkljivosti, ki se ugotovijo pri rednih in izrednih pregledih delovnih na- prav in priprav od strani inšpekcijskih služb, SVD, tehničnih komisij ipd. ;— Povečati nadzor nad upoštevanjem navodil za varno delo, ter drugih varnostnih ukrepov. — Delavca, ki ne upošteva predpisanih varstvenih ukrepov in ne uporablja predpisanih osebnih zaščitnih sredstev, je potrebno odstraniti z dela, obenem pa je potrebno zoper tega delavca uvesti postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti. — Pri delu povečati disciplino in zahtevati dosledno upoštevanje varnostnih ukrepov in navodil, ter zahtevati dosledno uporabo zaščitnih sredstev. rf‘-v±Da se da v uporabo samo takšne delovne naprave, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcu varno delo. — Da se redno vršijo dnevni, mesečni, letni oz. periodični pregledi in preizkusi delovnih naprav in priprav. Janez Šterbal I—VI—1985 I—VI—1986 Povprečno št. zaposlenih 2284 2326 Ženske 360 306 Moški 1924 2020 Nezgode pri delu 153 106 Na poti Štev. '„izgubljenih dni zaradi 31 11 nezgod 1668 843 Pri delu 1384 636 Na'poti 284 207 Število'obolenj 2286 2595 Izgubljeni dnevi zaradi oboi. 18905 1 21610 Izposojeno v glasilu EM Hidromontaža NEZGODE PO MESECIH IN ZARADI NJIH IZGUBLJENI DNEVI I—VI St. nezgod —1985 Izg. dni I—VI-St. nezgod —1986 Izg. dni Januar 32 243 17 139 Februar 31 204 23 170 Marec 32 314' 16 136 April 27 274 16 106 Maj 36 495 24 148 Junij 26 174 21 144 PREGLED NEZGOD PO STAROSTI PONESREČENCEV I—VI—1985 I—VI—1986 Od 18 do 25 let 45 44 Od 25 do 30 let 33 15 Od 30 do 35 let 24 19 Od 35 do 40 let 27 19 Nad 40 let 55 20 PREGLED NEZGOD PO STAŽU PONESREČENCEV do 1 leta 35 23 od 1 do 4 leta 38 25 od 5 do 9 leta 35 32 od 10 do 19 leta 20 12 od 20 do 29 leta 20 12 od 30 in več 5 2 Ni na delu 31 11 PREGLED NEZGOD PO DNEVIH V TEDNU I—VI—1985 I- —VI—1986 Ponedeljek 30 nezgod 14 Torek 30 23 Sreda 24 22 Četrtek 36 19 Petek 30 14 Sobota . 15 17 Nedelja 19 8 SKUPAJ 184 117 Kadrovske vesti DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA V JUNIJU IN JULIJU 1986 V TOZD Tovarna glinice: Jožef Flajšman in Stanko Medved V TOZD Proizvodnja aluminija: _ Mirko Zavratnik, Silvo Mohorko, Silvo Simonič, Albin Drevenšek, Boris Veis-baher, Mirko Stagar, Marjan Toplak, Ivan Arbeiter, Zdravko Krosi, Maks Zajček, Robert Pondelak, Dražen Mlinarič, Miloš Dragič, Milan Kozel, Silvo Trofenik, Franc Muhič, Srečko Kozel in Cvetko Šprah V TOZD Predelava aluminija: Ervin Rudolf, Aleksander Murkovih, Danilo Hvalec in Anton Tomanič V TOZD Vzdrževanje: Franc Majcen, Marjan Tetičkovič, Zdenko Lazar, Janez Ceh, Rrudolf Horvat, Boris Blažek, ing., Branko Medved, Peter Pihler, Stanko Novak, Janez Soršak, Slavko Capek, Boris Vogrinec V TOZD Promet: Marjan Kolarič V TOZD Kontrola kvalitete: Darinka Korošec V DS Skupnih služb: (v večini v Obratu družbene prehrane. Počitniškem domu in na Kopališču) Kristina Kumer, Metka Turk, Renata Hrnčič, Srečko Lah, Janez Pučko, Metka Petek, Irena Klemen, Stanislava Zakeljšek, Darja Drevenšek, Vida Raši, Dragica Teskač, Andrejka Levičnik, Magda Jazbec, Ljubica Bi-lanovič, Danica Maroh, Marija Bedeniik, Angela Vtič, Marjan Veit, dipl. iur., Jožica Pulko, Rozalija Pulko, Metka Frank, Ankica Jaga-rinec, Miroslava Drevenšek, Danilo Domine in Sonja Turk V TOZD LLBK Trbovlje: Admir Džajič, Sajib Pilav-džič, Muvedeta Hadžič, Mehmed Jašarevič, Drago Gušatovič, Rifet Spahič, Draga Gabrijel, Alojz Zagorc, Mujo Susak, Viktor Sere, Dušan Kanduč, An-ddrejka Ahac, Milan Kaurin, Jožica Cestnik, Romana Kreže in Leopold Hočevar . IZ JLA SO SE VRNILI: Anton Tomanič, Stojan Sardinšek, Mirko Stagar, Roman Kukovec, Miran Krajnc, Edvard Dobrajc, Rajko Skok, Jože Nahber-ger, Davorin Lubej, Milan Fras, Franc Kozel, Igor Gajski in Danilo Smigoc PREGLED NEZGOD PO TOZD I—VI—1985 I—VI—1986 St. nezg. Izg. dni St. nezg. Izg. dni TOZD PROIZVODNJA AL. 58 462 35 184 TOZD PREDELAVA AL. 29 351 26 222 TOZD GLINICA 36 233 14 104 TOZD VZDRŽEVANJE 47 501 33 262 TOZD PROMET 6 36 2 12 TOZD KONTROLA KVAL. 3 20 0 0 DS SKUPNIH SLUŽB 5 65 7 59 PREGLED NEZGOD PRI DELU GLEDE NA POŠKODOVANE DELE TELESA Prst desne roke 11 Prst leve roke 12 Roka od zapestja do rame 24 Roka do zapestja 18 Stopalo 5 Noga do stopala 32 Oči 2 Glava 12 Trup 11 DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V JUNIJU IN JULIJU 1986 Iz TOZD Tovarna glinice: Franc Žitnik Iz TOZD Proizvodnja aluminija: Ibrahim Okanovič in Marjan Cigula Iz TOZD Predelava aluminija: Stanislav Zajc in Danilo Hvalec Iz TOZD Vzdrževanje: Jožef Serdinšek, Maksimiljan Medved in Franc Pre-dikaka Iz DS Skupnih služb: Lidija Stajnko, Stanislava Zakeljšek in Franc Vtič Iz TOZD LLBK Trbovlje: Mevludin Šabič, Senad Mujič, Ljudmila Trošt, Alenka Forjan, Jože Cančar, Fikret Mehinovič, Vlado Ilinčič, Skurija Golič, Rudi Marko, Dušan Strmljan in Senad Bosnič V JLA SO ODŠLI: Branko Kirbiš, Boris Lebar, Ivan Vidovič, Venčeslav Škerget, Igor Pavličič, Darko Sumenjak, Bojan Sagadin, Franc Intihar, Roman Lampret, Daniel Koren, Alojz Polajžer, Andrej Strafela, Rado Repič, Miran Lesjak, Milan Resman in Matjaž Turšič UPOKOJENI: Ferdinand Potrč, Branko Arklinič, Ivan Trs in Alojz Slatič iz TOZD Tovarna glinice; Frančišek Fišer, Rudolf Lazar, Franc Flajs, (Nadaljevanje na 7. strani) aluminij 6 Spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu (Povzeto po »Zelenih informacijah« RS ZSS) Letos bo minilo deset let od sprejetja zakona o združenem delu — našega temeljnega sistemskega zakona. V teh letih je bilo dovolj priložnosti tako za dosledno uresničevanje zakona, kot tudi ugotavljanje kaj in kako bo treba v zakonu spremeniti oziroma-dopolniti za doslednejše uresničevanje temeljnih načel našega sistema. Najbolj so se mnenja o spremembah tega zakona izkristalizirala v razpravi o delovanju političnega sistema. Od takrat je postalo zelo jasno, da bo tudi ta zakon kmalu doživel nekatere spremembe. Zaenkrat so razprave o spremmebah in dopolnitvah zakona potekale predvsem v komisiji Skupščine SFRJ za spremljanje izvajanja zakona. Trenutno so pripravljene teze za spremembe in dopolnitve zakona, o katerih bo pripravljena javna razprava, spremenjeni in dopolnjeni zakon pa naj bi sprejeli do konca letošnjega leta. Osnovni cilj sprememb in dopolnitev je uresničitev nalog iz dolgoročnega stabilizacijskega programa in kritične analize delovanja političnega sistema. Ob tem je izhodišče sprememb tudi, da so osnovne opredelitve v devetih letih potrdile. Težišče sprememb Franc Štrucl, Franc Korez in Ivan Pesek iz TOZD Proizvodnza aluminija; Ludvik Bedrač in Aloj Mesareč iz TOZD Vzdrževanje; Antonija Čuček, Zdenka Kopušar in Alojzija Mesarič iz DS Skupnih služb; Ljudmila Trošt, Ivanka Cestnik in Ana Tomc iz TOZD LLBK Trbovlje UMRLI : Alojz Krajnc iz TOZD Proizvodnja aluminija je krepitev ustavnega položaja delavcev, izgradnja celovitega sistema samoupravnega organiziranja in povečanje učinkovitosti samoupravnega odločanja. V tezah so ponekod navedeni tudi variantni predlogi, v prilogi tez pa so tudi vprašanja, ki jih bo treba še preučiti in ustrezno vključiti v zakon. Na področju družbenoekonomskih odnosov so glavne predlagane spremembe tele: podrobneje določiti vsebino in način urejanja odnosov združevanja dela in sredstev na podlagi skupnega ustvarjanja dohodka, predlagan je nov model razporejanja dohodka, bruto OD naj vsebuje poleg obveznosti za zadovoljevanje skupnih potreb še izdatke iz skupne porabe v tozdu, namenjnee porabi delavcev, opredeljen je OD iz tekočega dela in določeno je, da ima izplačilo za OD prednost pred drugimi izplačili iz dohodka. Tu je treba omeniti, da teze vsebujejo tudi stališča CK ZKJ o idejnopolitičnih vprašanjih uresničevanja ustavnega položaja delavcev pri razpolaganju in upravljanju z dohodkom in sredstvi družbene reprodukcije IBls tem, da so ta stališča konkretizirana v treh vsebinsko različnih predlogih. Razlike med njimi so predvsem v vprašanju ali stališča CK zahtevajo vzpostavlajnje novih odnosov ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta Alojza KRAJNCA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata za vso pornoč, govornku, godbi n pevcem TGA ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena, sinova in hčerka ter ostalo sorodstvo v razporejanju dohodka in čistega dohodka: — prvi predlog meni, da je temu tako in navaja model urejanja odnosov pri razporejanju dohodka in čistega dohodka, — drugi predlog meni, da je ZZD treba spremeniti samo v toliko, da se da prednost izplačilu OD iz tekočega dela, — tretji predlog pa meni, da ni potrebno spreminjati ZZD in je mogoče stališča CK uresničiti' s spremembami drugih zakonov. Nadaljnji predlogi so še: odnosi med proizvodnjo in trgovino naaj se urejajo praviloma prostovoljno, delavci tozda, ki dalj časa ne uporabljajo družbenih sredstev, so jih dolžni dati proti nadomestilu v začasno alt trajno uporabo delavcem drugih ozdov, tozd prodaja izdelke in storitve preko DO oziroma sozda, v sporazumu pa je treba določiti pogoje, kdaj lahko tozd prodaja neposredno, tozdi v celoti poslujejo preko žiro računa DO, imajo pa svoje interne račune, ozdi morajo zaposlovati pripravnike, dane so možnosti za skrajševanje delovnega časa. Na področju samoupravnega organiziranja so glavne novosti tele: v aktih mora biti opredeljena obveznost izdelave strokovne podlage (elaborat) za organiziranje tozdov, to mora pripraviti poslovodni organ, omejena je možnost, da družbenopolitične organizacije ustanavljajo im financirajo delovne organizacije, dane so možnosti za utrditev delovne organizacije kot edine, obveze in samostojne oblike samoupravnega organiziranja delavcev in kot tržno poslovnega subjekta — konkretneje so določene skupne funkcije in naloge, ki naj jih tozdi uresničujejo v DO. Na področju samoupravnega odločanja je cilj sprememb večja učinkovitost in racionalnost odločanja. Tako je zoženo število odločitev, ki se sprejemajo z referendumom, natančneje je opredeljena pristojnost zbora delavcev, okrepljena je vloga in pristojnost delavskega sveta (na ravni DO gre praviloma za odločanje z večino glasov, soglasje je bolj izjema, pogoji za to pa morajo biti določeni v splošnih aktih), konkretiziran je položaj in pristojnost delegacije, opredeljena je samostojnost kolektivov V postopku imenovanja poslovodnih organov, povečana je pristojnost poslovodnih organov DO in sozda pri uresničevanju skupnih ciljev, odprta je možnost urejanja posameznih vprašanj, ki so skupnega pomena, z enim skupnim samoupravnim splošnim aktom. OBVESTILO! Obveščamo delavce, ki imajo zdravstveno zavarovane otroke stare nad 15 let, oziroma bodo dopolnili 15 let starosti v šolskem letu 1986/87 in se redno šolajo v osnovni ali srednji šoli, da takoj predložijo v kadrovsko socialno službo delovne organizacije potrdilo o šolanju za šolsko leto 1986/87. Otroci, za katere ne boste predložili potrdila o šolanju, ne bodo mogli več uveljavljati pravic iz zdravstvenega varstva kot družinski člani. Za otroke-študente lahko uredite zdravstveno zavarovanje pri občinski zdravstveni skupnosti v Ptuju, Trstenjakova 9. Kot dokazilo je potrebno zdravstveni izkaznici priložiti tudi potrdilo o vpisu. DOPISUJTE V ALUMINIJ. ČLANKE PRIČAKUJEMO V UREDNIŠTVO ALUMINIJA DO 19. SEPTEMBRA aluminij 7 TABELA I: Dinamika poslovanja — indeksi fizižnega obsega Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu juniju 1986. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1986. TOZD/PROIZVOD Plan DOSEŽENO INDEKSI enota mere poslovanja 1985 1986 1986/85 1 9 8 6 VI. I .-VI. VI. l.-VI. . VI. l.-VI. 7:5 8:6 7:3 8:4 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat A1203 t Kalc. glin.— red. proiz t Kalc. glin, — predelava t Prod. hidr,— red. proiz. t Prod. hidr.— predelava t Skupaj (kale. gl. + pr. hidr.) t Raztop. vodno steklo t Zeolit A-suhi t TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A t Elektrolit. Al — hala B t Elek. Al — hala BP t Skupaj hale A + B t Anodna masa t TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati — za prodajo t —• za izparilce t — za stikala t Al žica — E Al + P 11 t Al žica — za izparilce t Av trak — ozki za prod. t Al trak —ozki za rond. t Al trak — široki za prod. t Al trak — široki za izpar. t Rondelice t Izparilniki t Al zlitine: gnetne t Al zlitine: livarske t Predzlitine — last. por. t Drogi za kline in stik. t Tokovodniki za MPPAI t Livarna skupaj t Blagovna proizvodnja t Pretapljanje Al t 9.052 53.205 10.085 8.272 49.905 7.512 400 2.400 — — ■ 390 8.672 52.305 7.305 749 4.520 550 148 893 190 1.697 10.240 1.767 1.920 11.582 1.989 178 1.007 85 3.795 22.829 2.841 2.282 13.194 2.124 1.398 8.434 1.521 206 1.243 21 200 1.205 222 329 1.984 328 329 1.984 514 242 1.458 299 164 992 165 115 694 128 682 4.116 665 719 4.339 667 89 537 137 9 56 5 4.482 27.042 4.672 3.813 23.007 3.903 164 992 184 51.346 9.054 52.060 46.960 8.405 51.269 — 19 19 27 325 1.342 2.480 •• 1.271 49.467 8.749 53.901 4.154 574 4.215 853 112 929 10.477 1.756 10.585 12.069 1.903 11.523 546 176 1.014 23.092 3.835 23.122 14.811 2.302 13.152 9.719 1.530 12.102 568 205 908 — — 15 581 299 1.027 19 19 841 198 941 1.561 193 2.061 1.781 550 585 1.100 39 178 835 162 1.004 789 121 694 4.292 700 3.825 4.333 273 3.509 568 95 569 8 V;'- ‘^} ■ 40 — 28 131 26.977 4.412 27.608 23.977 3.861 23.818 1.373 108 310 90 101 100 98 112 109 102 103 — — 81 56 — 51 — 111 109 101 103 104 101 77 93 59 109 76 104 99 101 103 103 96 95 99 99 207 186 99 101 100 100 101 101 108 89 101 , 100 101 125 109 143 — 160 — — — — — — 177 145 83 89 112 99 78 59 132 59 104 107 33 167 29 — 16 16 12 98 120 99 101 95 88 105 100 105 89 103 93 41 81 38 81 69 100 107 106 — 500 — 71 94 102 98 102 99 103 101 104 59 23 66 31 V mesecu juniju smo proizvedli 9.054 ton Al hidrata A1203 in s to količino dosegli plansko količino (indeks 100). V času od l-VI smo proizvedli 52.060 ton, kar pomeni, da ne dosegamo plana za 1.145 ton oziroma 2%, glede na enako obdobje preteklega leta pa smo proizvedli 714 ton več (indeks 101). V šestem mesecu smo proizvedli 8.405 ton kalcinirane glinice (indeks 102), predelali smo 19 ton kalcinirane glinice, Al hidrata A1203 smo prodali 325 ton (indeks 81), to znaša skupaj 8.749 ton in presegamo planirano proizvodnjo za 77 ton oziroma 1%. Kumulativna proizvodnja kalcinirane glinice in prodanega hidrata A1203 je 53.901 tono in je za 1.596 ton večja kot smo načrtovali v letnem planu poslovanja (indeks 103). Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata A1203 v prvi polovici leta presegli porabo pare za 2%, žganega apna za 103% in električne energije za 10%. Manjša je poraba Na hidroksida za 3%. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo od januarja do junija presegli porabo toplotne energije za 1% in električne energije za 3%, medtem ko smo Al fluorida porabili 55% manj kot smo načrtovali. Junijska proizvodnja raztopljenega vodnega stekla znaša 574 ton, to je 23% manj kot smo predvideli po planu. Kumulativna proizvodnja je 4.215 ton in ne dosegamo plana za 305 ton (indeks 93). Proizvodnja zeolita A-suhega je v šestem mesecu 112 ton (in- deks 76), v prvi polovici leta pa je 929 ton in presegamo načrtovano v letnem planu poslovanja za 36 ton oziroma 4%, proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta pa za 76 ton oziroma 9%. TOZD Proizvodnja aluminija V elektrolizi A smo v juniju proizvedli 1.756 ton elektrolitskega Al in s to količino za 3% presegli planirano količino. Od začetka leta do junija smo proizvedli 10.585 ton in prav tako prekoračujemo plan za 345 ton oziroma 3%. V hali B smo v šestem mesecu proizvedli 1.903 tone elektrolitskega Al, kar je 17 ton manj kot smo načrtovali (indeks 99). Kumulativna proizvodnja znaša 11.523 ton in prav tako za 1% nižja od načrtovane. Proizvodnja poskusnih peči v hali B je v juniju 176 ton (indeks 99) , v prvi polovici leta pa znaša 1.014 ton in za 7 ton prekoračujemo proizvodnjo v planu poslovanja (indeks 101). V juniju smo proizvedli skupaj v halah 3.853 ton elektrolitskega Al, kar je 1 % več kot smo planirali. V obdobju I.VI smo proizvedli 23.122 ton, to je 293 ton več kot smo načrtovali (indeks 101) in 30 ton več kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 100) . V hali A smo v prvi polovici leta porabili vseh surovin manj kot smo predvideli in sicer: anodne mase za 5%, kriolita za 11%, Al fluorida za 12% in električne energije za 2%. V hali B smo v času od l-VI prav tako porabili vseh surovin TABELA II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda TOZD/PROIZVOD Enota Plan DOSEŽENO INDEKSI mere 1986 VI. I .-VI. 4:3. 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — A1203 — boksit t * 2,640 2,473 2,638 94 100 — Na hidroksid t * 0,11006 0,10009 0,10686 91 97 — para t 4,450 4,095 4,522 92 102 — žgano apno t 0,0405 0,09085 0,08236 224 203 —j el. energija kWh 360,653 386,166 396,439 107 110 Kalcinirana glinica —• toplotna energija GJ .5,447 5,487 5,497 101 101 —■ para t 0,040 0,040 0,040 100 100 — Al fluorid t 0,0004 0,000095 0,00018 24 45 —• el. energija kWh 31,228 31,736 32,132 102 103 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A —\ glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 0 anodna masa t 0,575 0,540 0,547 94 95 — kriolit t 0,027 0,021 0,024 78 89 —\ Al fluorid t 0,040 0,036 0,035 90 88 —1 el. energija kWh 17,971 17,587 17,562 98 98 Elektrolitski Al — hala B —■ glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 —? anodna masa t 0,565 0,512 0,558 91 99 — kriolit t 0,027 0,021 0,024 78 89 — Al sluorid t 0,040 0,038 0,037 95 93 — el. energija kWh 17,537 17,185 17,404 98 99 Elektrolitski Al — hala BP —: glinica t 1,920 1,921 1,920 100 100 — anodna masa t 0,600 0,527 0,554 88 92 — kriolit t 0,027 0,014 0,036 52 133 -rr Al fluorid t 0,040 0,023 0,013 58 33 — el. energija kWh 16,979 17,015 16,240 100 96 Anodna masa — petrolkoks t 0,67165 0,66488 0,72389 99 108 —■ katranska smola t 0,338015 0,34785 0,29023 103 86 — mazut t 0,0055 — 0,00075 — 14 — el. energija kWh 150 131 128 87 85 programiran normativ Kako smo poslovali TABELA I: Dinamika poslovanja — indeksi fizižnega obsega Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu juliju 1986. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1986. TOZD/PROIZVOD enota mere _ Plan poslovanja DOSEŽENO INDEKSI 1985 1986 1986/85 198 6 VM. l.-VII. VII. l.-VII. m i l.-VII. 7:5 8:6 7:3 8:4 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat A1203 t 9.266 62.471 9.335 60.681 9.449 61.509 101 101 102 98 Kalc. glin.— red. proiz. t 8.547 58.452 9.848 56.808 8.509 59.779 86 105 100 102 Kalc. glin.— predelava t — ___ .. 19 . Prod. hidr.— red. proiz. t 400 2.800 . 27 204 1.546 51 55 Prod. hidr. — predelava t — — 648 3.128 -J—’ . 1.271 41 Skupaj (kale. gl. + pr. hidr.) t 8.947 61.252 10.496 59.963 8.713 62.615 83 104 97 102 Raztop. vodno steklo t 774 5.294 724 4.879 531 4.747 73 97 69 90 Zeolit A-suhi t 153 1.046 16 869 165 1.095 126 108 105 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A t 1.754 11.994 1.759 12.236 1.770 12.355 101 101 101 103 Elektrolit. Al — hala B t 1.984 13.566 2.015 14.085 1.937 13.460 96 96 98 99 Elektrolit. Al — hala BP t 198 1.205 95 641 196 1.210 206 189 99 100 Skupaj hale A + B t 3.936 26.765 3.962 26.962 3.903 27.025 101 100 99 101 Anodna masa t 2.083 15.277 1.979 16.791 1.653 14.805 84 88 79 97 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati — prodajo t 1.444 9.878 1.661 11.380 1.640 13.742 99 121 114 139 — za izparilce t ■AsHB 568 41 949 —• za stikala t — 15 Al žica — E Al + P 11 t 213 1.456 117 698 142 1.169 121 167 67 80 Al žica — za izparilce t — — 1 19 Al trak — ozki za prod. t 206 1.412 841 941 ■ 112 67 Al trak B ozki za rond. t 340 2.324 364 1.925 365 2.426 100 126 107 104 Rondelice t 170 1.161 121 956 132 1.136 109 119 78 98 Al trak —| široki za prod. 2.148 410 995 112 46 121 43 t 250 1.708 297 1.397 273 451 92 32 109 26 izparilniki | t 119 813 67 856 91 785 136 92 76 97 Al zlitine: gnetne t 705 4.821 533 4.825 836 4.661 157 97 11Q 97 Al zlitine: livarske t 743 5.082 626 4.959 638 4.147 102 84 86 82 Predzlitine — last. por. t 92 629 113 681 91 660 81 97 99 105 Drogi za kline in stik. t 10 66 15 23 40 Tokovodniki za MPPAI t — — 227 358 Livarna skupaj t 4.632 31.674 4.280 31.257 4.886 32.494 114 104 1Q5 103 Blag. proiz. s tokov, za MPPAI t 3.940 26.947 3.491 26.663 4.116. 27.934 118 105 104 104 Pretapljanje Al t 170 1.162 141 1.514 57 367 40 24 34 32 TOZD Tovarna glinice Vmesecu juliju smo proizvedli 9.449 ton Al hidrata A1203 in s to količino presegli plansko količino za 183 ton oziroma 2%. V času od l-VII smo proizvedli 61.509 ton, kar pomeni, da ne presegamo plana za 962 ton (indeks 98), glede na enako obdobje preteklega leta pa smo proizvedli 828 ton več (indeks 101). V sedmem mesecu smo proizvedli 8.509 ton kalcinirane glinice (indeks 100) in 204 tone Al hidrata A1203 za prodajo (indeks 51), to znaša skupaj 8.713 ton in zaostajamo za planom za 234 ton oziroma 3%. Kumulativna proizvodnja kalcinirane glinice in prodanega hidrata A1203 je 62.615 ton in je za 1.363 ton večja kot smo načrtovali v letnem planu poslovanja (indeks 102). Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata A1203 v sedmih mesecih presegli porabo žganega apna za 100% in električne energije za 9%. Manjša od načrtovane je poraba boksita (indeks 99) in Na hidroksida (indeks 97). Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo od januarja do julija presegli porabo toplotne energije za 2% in električne energije za 4%, medtem ko smo Al fluo-rida porabili 55% manj kot smo načrtovali. Julijska proizvodnja raztopljenega vodnega stekla znaša 531 ton (indeks 69), kumulativna pa je 4.747 ton in ne dosegamo plana za 10%. Proizvodnja zeolita A-suhega je v sedmem mesecu 165 ton, to je 8% nad planirano. V času od l-VII smo proizvedli 1.095 ton in pra vtako prekoračujemo plan za 49 ton oziroma 5%. TOZD Proizvodnja aluminija V elektrolizi A smo v juliju proizvedli 1.770 ton elektrolitskega Al in s to količino za 1 % presegli planirano količino. Od začetka leta do julija smo. proizvedli 12.355 ton in prav tako prekoračujemo plan za 361 ton (indeks 103). V elektrolizi B smo v sedmem mesecu proizvedli 1.937 ton elektrolitskega Al, kar pomeni 47 ton oziroma 2% manj kot smo načrtovali. Kumulativna proizvodnja je 13.460 ton in prav tako ne dosegamo plana za 106 ton oziroma 1 %. Proizvodnja poskusnih peči v hali B je v juliju 196 ton (indeks 99), v sedmih mesecih pa znaša 1.210 ton in za 5 ton prekoračujemo planirano proizvodnjo (indeks 100). V juliju smo proizvedli skupaj v halah 3.903 tone elektrolitskega Al, kar je 1% manj kot smo predvideli po planu. V obdobju l-VII smo proizvedli 27.025 ton, to je 260 ton več kot smo planirali (indeks 101) in 63 ton več kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 100). V hali A smo v sedmih mesecih porabili vseh surovin manj kot smo načrtovali in' sicer: kri-olit (indeks 88), anodna masa (indeks 96), Al fluorid (indeks 90) in elektdična energija (in deks 98). V hali B smo v času od l-VII porabili prav tako vseh surovin mani kot smo planirali in sicer: kriolita 10%, Al fluorida 7% In električne energije 1%. TABELA II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda TOZD/PROIZVOD Enota Plan DOSEŽENO INDEKSI mere 1986 vgüj Ä.-vn. 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — A1203 —! boksit t * I 2,631 2,490 2,615 95 99 — Na hidroksit t * : 0,11227 0,12014 0,10890 107 97 —- para t 4,450 3,936 4,432 88 100 — žgano apno t 0,0405 0,0724 0,08983 179 200 energija kWh 360,653 372,566 392,772 103 109 Kalcinirana glinica H toplotna energija GJ 5,447 5,718 5,529 105 102 — para t 0,040 0,040 0,040 100 100 — Al sluorid t 0,0004 0,00018 0,00018 45 45 — el. energija kWh 31,228 33,563 32,335 107 104 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 —■ anodna masa t 0,575 0,588 0,563 102 96 — kriolit t 0,027 0,019 0,024 70 88 — Al fluorid t 0,040 0,040 0,036 100 90 gnTiek energija kWh 17,971 17,876 17,607 99 98 Elektrolitski Al — hala B sSiglinlca t 1,920 1,920 1,920 100 100 i— anodna masa t 0,565 0,597 0,563 106 100 — kriolit t 0,027 0,0245 0,0244 91 90 -— Al fluorid t 0,040 0,042 0,037 105 93 — el. energija kWh 17,537 17,512 17,420 100 99 Elektrolitski Al — hala BP — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,600 0,597 0,561 100 93 — kriolit t 0,027 0,011 0,033 41 122 — Al fluorid t 0,040 0,030 0,016 75 40 — el. energija kWh 16,979 16,906 16,348 100 96 Anodna masa B petrolkoks t 0,67165 0,66678 0,71752 99 107 — katranska smola t 0,338015 0,34288 0,29611 101 88 — mazut t 0,0055 — 0,00065 — 12 — el. energija kWh 150 167 133 111 89 programiran normativ aluminij g Dobitnik zlatega znaka Še malo in zopet bomo delili najvišja priznanja TGA. Delavski sveti so že razpisali natečaj in v vsakem tozdu bodo poskušali zbrati svoje najzaslužnejše delavce. Tako je skrajni čas, da vam predstavim lanskega nagrajenca ali »zlatnika«, kot so ga i-menovali njegovi sodelavci. Moj sogovornik je Franc Vehovar ali Beno. Zakaj prav Beno, sem radovedna takoj na začetku? Na smeh mu gre, češ, kje so že tista leta, ko se je pri privatniku i|Émoj- V tovarno je prišel 1952. leta. Seveda je začel na montaži , tako kot skoraj vsak od naših dolgoletnih sodelavcev. Rad se spominja tistih let. Veliko tujcev je spoznal in prav prijetno so se imeli, »čeprav sem tolkel samo nemščino, z nami pa so bili Italijani in Francozi.« Bili so časi, ko je razmišljal, da bi šel drugam, a ko je do konca pretehtal vse variante, se je vendar odločil ostati. »Ko se enkrat odločim, moram biti zadovoljen. Treba je delati z voljo in gre, pa četudi ni vse naj naj.« »Staramo se in naprave tudi«, tako nekako sva začela Franc Vehovar stru učil svojega poklica in kjer so bili vsi štirje vajenci Frančeki. Bil je najmlajši, zato so mu rekli Benjamin ali kar Beno. Tako ga imenujejo od takrat tudi domači, prijatelji znanci in sodelavci. Danes je v svoji skupini med seniorji in že vrsto let opravlja dela in naloge organizacije in izvajanje del za vzdrževanje visokonapetostnih in nizkonapetostnih naprav. Počakal me je v svoji pisarni, drugi so se že, kot vsako jutro, razkropili po tovarni. Na mizi sem opazila lepo izpisan seznam skupine s točno določenim časom in krajem, da se ve, kje je kdo in kaj dela. »Po odsluženju vojaškega roka sem razmišljal, kam bi šel, pa mi je prijatelj povedal, da v Kidričevem na veliko sprejemajo nove delavce. Sedla sva na kolo, se odpeljala do tovarne in se takoj zmenila za službo. Tudi samska stanovanja so bila na razpolago.« Kasneje se je vozil v službo z vlakom in tam spoznal svojo bodočo ženo. Poročil se je in si v Pragerskem ustvaril prijeten dom in družino. pogovor o delu skupine. »Včasih nas je bilo dvanajst, zdaj, ko dotrajane naprave zahtevajo več vzdrževanja, pa sedem. Marsikdaj pogrešamo še kakšno moč, vendar pravijo, da nas je vzdrževalnikov preveč. Toda, kadar ne opravimo vsega v osmih urah, ostanemo še popoldne, saj vemo, da mora biti delo opravljeno. Predvsem pomembno je to v stikalnici, kjer si ne moremo privoščiti napak, saj že kratek zastoj povzroči ogromno škodo. Delo je vsekakor odgovorno. Vzdržujemo visokonapetostne naprave. Svoje ljudi poznam in jim zaupam. Malce več odgovornosti mi nalaga delo z mladimi, ki pridejo na prakso ali pripravništvo. Nekateri so zelo radovedni, skoraj preveč, kar je lahko tudi usodno.« S svojo skupino je zadovoljen. Trije so skupaj že skoraj od vsega začetka, polovica je mlajših, za katere pravi, da se znajo prilagoditi. Zgodi se tudi, da pride do glasnih besed, vendar se stvari kaj hitro uredijo. Razgovorila sva se tudi o tem ali smo se res polenili in delamo manj kot smo včasih. »Ne vem, če delamo manj, vem pa, da dobrega delavca ne znamo dovolj dobro nagraditi. Imamo tudi slabe slabe delavce, vendar njihov osebni dohodek ni nič manjši. Mislim, da s takim načinom nagrajevanja pokvarimo še dobrega delavca. Vem, da smo poskušali že vse mogoče, vendar se ni obneslo, tudi osebno ocenjevanje ni prineslo rezultatov. Težko je biti realen.« Kaj ga ta čas še vznemirja, sem skušala izvedeti.« Ti sodi, ki so zloženi okrog naše stavbe. Kar strah me je, če se pojavi inšpektor. Dolgo se že pogovarjajo, kam bi spravili to odpadno olje. Nekaj ga sicer porabijo v glinici za membranske črpalke, ostalo bi morali primerno skladiščiti.« Klepetala sva še o marsičem. O neprijetnih rečeh na-primer, če moraš zaradi hrbtenice v bolniško, o problemih, ki jih povzročajo »veliki otroci«, predvsem sin, ki ljubi hitrost in zato ostane ata brez avtomobila, vendar srečen, da je sin še zdrav in živ, o radostih, ki jih prinaša k hiši vnuček. Skrbi in veselja mu nikoli ne manjka, prav tako pa tudi dela ne, saj na dvorišču že raste novi dom za hčerkino družino, ki ji z veseljem pomaga. Pa še nekaj je pritegnilo mojo pozornost v tesni pisarni tovariša Bena. Levo in desno na steni visijo lepo po vrsti, celo oštevilčeni ključi in ostalo orodje. »Zato, da takoj vidim, če je kdo kje kaj pustil. Ob treh ne sme nič manjkati. Vera Peklar Kako smo poslovali (Nadaljevanje z 8. strani) (Nadaljevanje z 9. strani) manj od plana in sicer: anodna masa (indeks 99), kriolit (indeks 89), Al fluorid (indeks 93) in električna energije (indeks 99). Pri proizvodnji poskusnih peči v hali B prekoračujemo samo porabo kriolita za 33%, ostalih surovin pa smo porabili manj kot smo načrtovali: anodne mase za 8%, Al fluorida za 67% in električne energije za 4%. V šestem mesecu smo proizvedli 3.302 tone anodne mase ter s to količino presegli plansko količino za 20 ton (indeks 101)1 Kumulativna proizvodnja je 13.152 ton in s tokoličino dosegamo predvideno količino v planu (indeks 100). Pri proizvodnji anodne mase smo v šestih mesecih porabili 108% petrolkoksa, 86% katranske smole, 14% mazuta in 85% električne energije. TOZD Predelava aluminija V livarni in obratu predelave smo v juniju proizvedli 4.412 ton različnih livarniških proizvodov. S to količino nismo dosegli planske količine za 70 ton oziroma 2%. Kumulativna proizvodnja l-VI je 27.608 ton in je za 566 ton večja kot smo predvideli (indeks 102). Mesečna blagovna proizvodnja je 3.861 ton (indeks 101), v prvi polovici leta pa znaša 23.818 ton in je za 811 ton večja od načrtovane v letnem planu poslovanja (indeks 104). V juniju smo pretopili 108 ton Al za tuje naročnike, to je 66% planirane količine. Od januarja do junija znaša pretapljanje 310 ton, kar je samo 31 % planiranega pretapljanja. Pri proizvodnji poskusnih peči v hali B prekoračujemo samo porabo kriolita za 22%, medtem ko smo porabili 7% manj anodne mase, 60% manj Al fluorida in 4% manj električne energije. V sedmem mesecu smo proizvedli 1.653 ton anodne mase in s to količino ne dosegamo plana za 430 ton oziroma 21%.- Kumulativna proizvodnja je 14.805 ton, kar pomeni 472 ton oziroma 3% manj kot smo planirali v letnem planu poslovanja. Pri proizvodnji anodne mase smo v sedmih mesecih porabili 107% petrolkoksa, 88% katranske smole, 12% mazuta in 89% električne energije. TOZD Predelava aluminija V livarni in obratu predelave smov juliju proizvedli 4.886 ton različnih livarniških proizvodov. S to količino prekoračujemo plan za 254 ton oziroma 5%. Kumulativna proizvodnja l-VII je 32.494 ton in je za 820 ton večja kot smo planirali v letnem planu poslovanja (indeks 103). Mesečna blagovna proizvodnja z tokovodniki za MPPAI znaša 4.116 ton (indeks 104), od januarja do julijajpa je 27.934 ton in je za 4%_ večja od predvidene in 5% večja od proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta. V juliju smo pretopili 57 ton Al za tuje naročnike, to je samo 34% planirane količine. Od januarja do julija znaša pretapljanje 367 ton, kar je samo 32% planiranega pretapljanja. Gradivo pripravila: Dragica Leskovar aluminij 10 Živeti z gledališčem V UREDNIŠTVU SMO SE ODLOČILI, DA V NEKAJ NASLEDNJIH SVEVILKAH ALUMINIJA PREDSTAVIMO PTUJSKE KULTURNE USTANOVE IN LJUDI, KI POKLICNO ALI LJUBITELJSKO SKRBIJO, DA SE NA PTUJU VENDAR NEKAJ DOGAJA. Cankarjev dom naprimer, je daleč od nas, prav tako tudi marsikatere druge kulturne dobrine, ki si jih ne moremo privoščiti. Žal je vse povezano z denarjem, ta pa je, posebno kadar gre za kulturo, zelo skopo odmerjen. Začeli bomo s predstavitvijo ptujskega gledališča. Morda zato, ker je v gledališki družini tudi naš delavec Srečko Lah, morda zato, ker je ena od predstav, ki so jo odigrali v tej sezoni, doživela laskava priznanja na srečanju amaterskih gledaliških skupin, morda pa tudi zato, da bi vam povedali, da znajo naši amaterski igralci odigrati zahtevne vloge, ali preprosto zato, da bi vas spomnili, da ptujsko gledališče živi in vas vabi, saj pripravijo vsako leto tri premiere. Po lepem uspehu v Novem mestu smo o predstavi Življenje podeželskih plejfoojev lahko v dnevnem časopisu med drugim prebrali »Sodi med predstave, ki izpričujejo us-tvarjalnejši avtorski odnos do besedila«. In o igralki, ki je prejela Linhartovo plaketo. »Pokazala je izredno obvladovanje telesa in celovito igro.« Pogovarjala sem se z režiserko Branko Bezeljak Glazer in igralko Karmen Komel, naš. Srečko Lah je bil ta čas še nedosegljiv, saj dela v počitniškem domu v Crikvenici. Nekoč je imelo ptujsko gledališče poklicne igralce. Z odlokom, ki je izšel leta 1957, so ga zaprli. Nekateri igralci so ostali (Aličeva, Matjašič), se zaposlili drugod in igrali v amaterskem gledališču, potem je dejavnost počasi zamrla. Pri Zvezi kulturnih or- aluminij n ganizacij Ptuj so odprli delovno mesto režiserja, ki ga nekaj let uspešno opravlja Branka Bezjaik-Glazer, čeprav to ni njen osnovni poklic. V osmih letih, kolikor je poučevala tudi umetnostno vzgojo na srednji šoli, je obiskovala vse seminarje in prebrala ogromno literature ter marsikatero uro presedela v kateri od gledaliških hiš, ko so imeli vaje, »To so najdragocenejše izkušnje. Tudi od slabega režiserja se marsikaj naučiš«, je poudarila. »Ogromno md je pomagal nekdanji režiser amaterskega gledališča na Ptuju Marjian Kovač. Veliko sva se pogovarjala o gledališču. Bil je pravi prijatelj«, se rada spominja svojih začetkov v gledališču. Vse to je pripomoglo, da je končno odkrila sama sebe. »Vsak človek ima v sebi neke sposobnosti, žal ostanejo pri nekaterih za vedno neodkrite«. Srečen je lahko tisti, ki mu jih uspe izkopati na plan. Takim ljudem je delo užitek. S svojimi dijaki je ostala povezana še kar naprej. Stopinje, kakor se je imenovala skupina na šoli, so se pridružile DPD Svobodi — gledališču. Po zadnjem razpisu šteje gledališka družina okrog 70 članov, jedro pa tvori 45 igralcev, ki so sposobni odigrati najzahtevnejše vloge. Igralci so razdeljeni v tri skupine. »Zdelo se mi je potrebno, da sistematično vzgajam gledališki naraščaj. Prvi dve leti sem vadila srednješolce, zdaj delam že z osnovnošolci, ki spoznavajo gledališko abecedo. Mladi so danes navdušeni nad modernimi stvarmi. Veliko pomeni gledališka dejavnost, v katero se lahko vključijo že v osnovni šoli.« Ob režiserki se jih je zbralo veliko. Morda ji zaupa prav zaradi drugačnegh pristopa oblikovanja vloge oziroma celotne predstave. Igralcem pušča veliko improvizacije, da vsak po svoje doživijo vlogo, šele nato nastopi klasično učenje vloge. To sicer traja daljfčasa, je pa učinkovito. »Mladi radi prihajajo, ker o vseh stvareh sami odločajo. Skupno urejamo kup drugih, tudi osebnih problemov. V taki:- skupini je režiser bolj psiholog in pedagog. Zelo se navežejo med seboj, kar je pozitivno za dobro delo. Žal pa se po končani šoli navadno razkropijo. Z mladimi igramo predvsem za šole. Delamo sistematično : tehnika igranja, gib, obvladanje telesa, govora ... Namen, je vzgajati podmladek in gledalce.« Kako je s starejšo skupino? »Mislim, da odrasli ljudje rabijo gledališče kot sprostitev in zabavo, zato je način dela drugačen kot z mladimi. V bistvu je to garanje. Tri do štiri mesece nimajo prostega časa. Vsak drugi dan, zadnje tri tedne pa celo vsak dan, sd na vajah, na odru tri do štiri ure. Z njimi pa seveda tudi režiser. Za vse to ne dobi nihče nobenega plačila, še za malico nimamo včasih dovolj. Težko nam je tudi uskladiti vse termine, saj so igralci zaposleni v različnih delovnih organizacijah. Veseli smo, da imajo vsi predpostavljeni razumevanje in odobrijo dopust ali zamenjavo izmene ter podobno.« Kako izgleda ta improvizacija, način vadbe, ki je vsem všeč? »Naprimer v delu Življenje podeželskih plejbojev pove žena možu, da bo dobil otroka. Samo to. Mož, ki ima tudi ljubioo, lahko različno reagira. S to osnovno informacijo se začnejo vaje. Igralci improvizirajo, preprosto povedano, v dogovoru oblikujejo svoj tekst in situacijo, ki se zdi vsem najboljša, izberemo. Preden zna igralec tekst, obvlada že igro besed, telesa, gib, vse. Po dveh ali treh bralnih vajah gremo na oder in na teh situacijah gradimo odnose. Ta način je sicer dolgotrajen, vendar igralec lažje postopoma sprejema osebo, ki jo bo igral. Težje je na tak način pripravljati komedije. Režiser mora biti zelo previden, da mu igralci ne zaidejo v pretiravanje. To je, kot bi hodil po ozki brvi, kjer ti lahko kaj hitro zdrsne.« Kaj pa trema? Se pojavi pri režiserju in igralcih pred premiero? »Trema je normalen pojav. Svoje delo vržeš v neko oce- no — pred javnost. Popolnoma si izpostavljen, igralec tudi fizično. Igralec pa mora biti popolnoma sproščen, da je zmožen popolne koncentracije. Obstajajo določene vaje igralske tehnike, ki te stvari ublažijo. Predvsem pri mlajših imamo pred predstavo primerne govorne in dihalne vaje. Veliko pomeni, če se skupina med seboj dobro razume, ker veliko lažje prenašajo bremena. Gledališka predstava je povezana iz delčkov, ki jih nosijo posamezniki, mora pa delovati kot celota.« Kdo izbira dela? »DPD Svoboda ima svoj izvršni odbor. Predlagam nekaj del glede na zmožnosti skupine, potrebe v občini, prejšnji repertoar in podobno. Skupaj se odločimo. Moja naloga je, da zrežiram dve predstavi v sezoni, eno pa režiser gost.« V ptujskem gledališču je zrežirala sedem predstav. Zanimalo me je, kakšna je bila kritika in katera od predstav je najljubša režiserki. »Uradne kritike ni bilo. Zelo bi si želeli, da bi dobili objektivno oceno predstave. Prvo nepristransko oceno smo doživeli na raznih srečanjih ali letos npr. v Novem mestu. Nisem pričakovala take uvrstitve. Skoraj presenetila me je ocena strokovne komisije, saj sem imela občutek, da smo naredili še boljše predstave. Težko bi se odločila, katera predstava mi je pajljubša. Morda Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, ker je bila prva na domačem odru, ali celo Zgodbe kralja Janeza, ker sem sama delala dramatizacijo.« Vemo, da so po vaseh v naši bližnji okolici skupine, ki uprizarjajo igre, znajo pripraviti dobre proslave, razstave in podobno. V naslednjih številkah Aluminija bi radi predstavili tudi te. Opozorite nas nanje. Pokličite na številko 486. (Nadaljevanje na 12. stranij N e veš, zakaj si tam, veš le da brez gledališča ne moreš Iskala sem butik Neno v Prešernovi ulici, kjer je bila zaposlena Karmen Komel kot prodajalka, čeprav to ni njen poklic. Trgovinico so praznili preselili so jo na morje, saj je Ptuj premajhen za take reči. Prostor je bil kot nalašč za pogovor o gledališču. Na tleh so bile zložene obleke, na obešalnikih še nekaj kompletov, pod stropom luči, ki so še včeraj osvetljevale modele. Počutila se je kot v gledališki garderobi, po predstavi, ko se vse umiri. V tem, skoraj mrtvem prostoru sva začeli pogovor o njeni veliki ljubezni — gledališču. Karmen je oživljala like, ki jih je upodobila in praznina je počasi izginjala, prostor je zapolnil njen smeh in kretnje, s katerimi si pomaga pri govoru. Dobila je Linhartovo plaketo, najvišje priznanje, ki ga lahko dobi amaterski igralec. Ni ga pričakovala, zato so bili občutki po predstavi toliko lepši. Lucindo je odigrala tako spontano, brez napora, strahu. »Režiserka nam daje proste roke pri oblikovanju vloge, dopušča improvizacijo, morda je tudi to pripomoglo k uspehu. Veliko pa pomeni tudi to, da smo uigrana skupina in se med seboj zelo dobro razumemo.« Kako je prišla med igralce, me zanima? »Cisto po naključju in zaradi plesa. Stiri leta sem plesala v skupini T4 izrazni ples. Skupina je dosegla zelo lepe uspehe — pod vodstvom Mire Mijačevič in dobila celo nagrado v Cankarjevem domu. Vedno sem želela h gledališču, zato sem se ponudila za šepetalko. Ples, sodelovali smo pri eni od predstav, pa me je pripeljal na oder. Veliko mi je koristilo, da sem vadila izrazni ples. Pomembno je, da veš obvladati telo, dobiš občutek sproščenosti. Tudi ples ima namen nekaj povedati in zato ima marsikaj skupnega z gledališčem. Kako je, ko dobi igralec vlogo? »Prebereš, razmisliš, v mislih kreiraš, improviziraš. Srečo imam, da ko čakam na stranke, mirno lahko ponavljam vlogo. Malo ljudi zaide v našo prodajalno.« Kakšne vloge je najtežje igrati? »Ne ločim posebej. Vem pa, da je težje igrati vloge, ki ljudi nasmejejo, zabavajo.« Sploh je čudovito igrati tam, kjer je polna dvorana, kjer čutiš, da so ljudje s teboj, te razumejo. Vsaka predstava ima nekaj svojega, nekaj novega. Vlogo igraš vedno znova, vedno znova, jo doživljaš in ustvarjaš, nikoli ponavljaš.« . Kako sprejemate kritiko? »Prave kritike doma pogrešamo. Kakršnakoli bi bila, vsaj vedeli, bi, da so nas opazili. Imeli smo predstave, pa nas naša sredstva javnega obveščanja niti omenila niso. Premalo je informacij. Trudi- Karmen Komel in Srečko Lah mo se, delamo zato, da bi nas gledali, pa mnogi niti ne vedo, da smo, da obstajamo. Po vsem tem pa si res lahko žalosten.« Veseli jo, da se vedno več mladih zanima za gledališko dejavnost. Ptujski teater bo tako še nekaj pokazal, čeprav ni denarja. »Kakšne tehnične možnosti so drugod«, zavzdihne Karmen, »kar presenetili so me prameni reflektorjev v Cankarjevem domu, skoraj zmedla me je svetloba, ki je nisem navajena. toda kljub temu mi je ptujsko gledališče strašno všeč. Staro, pa tako domače, v sebi ima nekaj posebnega, ambient, ki ga je težko opisati. To je tapravo gledališče in rada igram v njem. Plačilo za vse so fantastični občutki, ko stojiš na koncu premiere na odru, ko ti ploskajo, ko čutiš, da je to iskreno iin ko veš, da si odigral tako, kot si želel. Saj ne veš,'zakaj si tam. Ne veš odgovora. Veš le to, da brez gledališča ne moreš.« Vera Peklar XIV. PTUJSKA KULTURNA SREČANJA SEPTEMBER 11. septembra 1986 ob 20. uri VEČER ŠANSONOV: MERI AVSENAK in BOJAN ADAMIČ (Glasbe 'a šola Karol Pahor Ptuj) 13. sept» ib ra 1986 ob 9. uri REyiJA IHALNIH ORKESTROV IN FOLKLORE BRATSKIH OBČIN (Irg pred blagovnico) 16. septembra 1986 ob 17. uri RAZSTAVA: 25 LET SODELOVANJA BRATSKIH OBČIN (Delavski dom Franca Kramberger j a Ptuj) 16. septembra 1986 ob 16. in 20. uri KONCERT ANSAMBLA PRO MUSICA TIBICINIA IZ MARIBORA (Viteška dvoranama gradu Ptuj) 18. septembra 1986 ob 17. uri RAZSTAVA DEL SLIKARJA MARJANA REMCA (Paviljon Dušana Kvedra Ptuj) 19. septembra 1986 ob 19. uri POEZIJA TINA UJEVIČA: GORAN MATOVIČ in ARSEN DEDIČ (Grad Bori) 22. septembra 1986 ob 16. in 20. uri I. Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI :: Šentjakobsko gledališče Ljubljana (Gledališče Ptuj) 30. september 1986 ob 20. uri KOMORNI ORKESTER RTV LJUBLJANA — solistka MONIKA SKALAR — violina (Viteška dvorana na gradu Ptuj) OKTOBER 2. oktobra 1986 ob 17. uri RAZSTAVA JUGOSLOVANSKE FOTOGRAFIJE (Paviljon Dušana Kvedra Ptuj) 7. oktobra 1986 ob 16. in 20. uri KONCERT LADO JAKŠA (Glasbena šola Karol Pahor Ptuj) 9. oktobra 1986 ob 20. mi POGOVOR Z BOJANOM ŠTIHOM: Kultura, politika, narod (Mali oder SŠC Pttuj) 13. oktobra 1986 ob 19,30 D. Poniž: SPOLNO ŽIVLJENJE FRANJA TAHIJA — Gledališče DPD Svoboda Ptuj (Gledališče Ptuj) 14. oktobra 1986 ob 12., 14. in 18. uri Janez Jemec: ZMAJ BIMBOBAJ —- Lutkovno gledališče Maribor (Gledališče Ptuj) 16. oktobra 1986 ob 19,30 LITERARNI VEČER DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV (Gledališče Ptuj) 23. oktobra 1986 ob 17. uri RAZSTAVA IN SREČANJE LIKOVNIH AMATERJEV IZ BRATSKIH OBČIN (Razstavni paviljon Dušana Kvedra Ptuj) od 20. oktobra do 30. oktobra 1986 PRIREDITVE OB BORŠTNIKOVEM SREČANJU GLEDALIŠKA PREDSTAVA — I. Orkeny: TOTOVI (KUD Štefan Kovač Murska Sobota) (Gledališče Ptuj) SREČANJE Z DOBITNIKI BORŠTNIKOVEGA PRSTANA (SŠC Ptuj) RAZSTAVA (SŠC Ptuj) Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbier, dipl. Ing. — Tisk Ptujska tiskarna Ptuj — člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo — Naklada 3300 Izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.