Zadruge in izvoz kmetijskih pridelkov
V zadnjih letih so kmetijske zadruge in zadružna izvozna podjetja mnogo pripomogla k povečanju izvoza kmetijskih pridelkov. To vidimo iz udelež-be zadružnih podjetij pri izvo-cu, ki kaže naslednjo sliko: Mcdtem ko so v letu 1951 za-družna izvozna podjetja izvozila samo 25.000 ton kmetijskih pri-delkuv, so izvozila v letu 1952 ie 97.000 ton, v letu 1953 — 123 tisoč ton, a v leto 1954 — 161 tisoč 465 ton. Ce gledamo na vrednost pridelkov, je v letn 1954 v primerjavi z Ietom 1951 izvoz porastel ca več kakor pet-fcrat.
Porast irvoza kmetijskih pri-delkov po zadružnih oragnizaci-jah deluje pozitivno na pospeše-vanje našega izvoza, ker imajo zadruge tnnogo več možnosti, da že pri pridelovanju pripravljajo blago za inozemske trge.
Zadnja leta skušajo zadruge svoj izvoz razširiti tudi na ne-kmetijske proizvode, s tem da vzpodbujajo svoje člane k izde-lovanju   raznih   predmetov   do-
ZAMENJAVA STARIH TRAKTORJEV PRI KMETIJ-SKIH ORGANIZACIJAH
Te dni je zveznl izvr. svet iz-dal odlo6bo, s katero se držav-na kmetijska posestva in krne-tijske zadruge, ko kupujejo trakto-rje aii kmetijske straje, lahko oprostido vplaiila amorti-zacije tj. dela n«amortizirane vrednosti za tlste svoje traktor-ja in stroje, ki jih ne morejo več upprabljati. Ta odločba je bila izdana zato, da bi se dr-žavnim kmeitijskim posestvom in kme-tijskim zadrugam omogočilo namestd starih, neuporabnih traktorjev    in    strojev    kupiti
nove.
S to odloibo je omago^eivo, da se stroji, ki so brtsani iz Lnvan-taiija, laiiko prodajo za staro že-lezo, s čiiner se prepreči njiho-vo nadaljnje propadanoe in hkraiti zmanjšajo izdatiki za uvoz starega železa. fcazen tega pa pridejo fcmetijsike organizacije s prodajo teh atrogev do sredstev, s katerimi lahko povečajo svoj amortizacijski sklad, predem iz-teče rok za amortizacijo teh strojev. Ta sredstva bodo poraib-Iijeina za makuip novih strojev.
mače obrti. Zato so se zlasti zavzela zadružna izvozna podjetja na Hr-vatskem, katerim je uspe-lo dobro organizirati iz-delovanje raznih košar-sko-plctarskih Izdelkov. Nekaterim podjetjem na Hrvatskem ie uspelo z raznimi tečaji vzbuditi zanimanje velikega šte-vila zadružnikov za pro-izvodnjo tudi drugih pro-izvodov domače obrti. S to njihovo akcijo se je izvoz nekmeMjskih pro-izvodov po kmetijskih za-drugah zelo povežal. Naj navedetno o tem samo nekaj podatkov. Kmetij-ske zadruge na Hrvat-skem so izvozile leta 1952 za 5,5 milijona dln raz-nih košarsko - pletarskih izdelkov, že 1. 1953 pa je bil ta izvoz povečan na 55 milijonov din, v letu 1954 pa je celo presegel vsoto 83 milijonov din. Samo v prvih letošnjih osmih me-sccih so kmetijske zadru-de na Hrvatskem izvozile za nad 74 milijonov din omenjenih  izdelkov.
Tudi v drugih republi-kah zacenjajo zadruge vse bolj izdelovati razne predmete za izvoz. Zlasti so zastopani razni izdelki domače obrti iz lesa, me-ile, razni predmeti iz tr-stike, otroške igrače, roč-na dela in podobno.
Zadružne organizacije Po vaseh bodo v prihod-njem obdobjn vsekakor zboljšale svoje poslova-nje v odkupu kmetijskih pridelkov, kar jim bo omogočilo večjo udeležbo na    domačcra    in    tujem
trgn. Zadružne rveze in za-družna izvozna podjetja lahko zadrugam zelo pomagajo, da se usposobijo za to delo. Zadružna izvozna podjetja itnajo nalago. da zadrugam pomagajo pri izvo-zu ne samo kmetijskih pridel-kov, temveč tudi raznib izdel-kov doraaoe obrti. Treba je po-udariti, da je v inozetnstvu za te naše izdelke preccj povpraševa-nja. C<- upoštevamo že oprav-ljeni izvoz po zadružnih izvoz-nih podjetjih v prvem polletju leta 1955, Iahko zanesljivo raču-namo, da bodo do konca leta za-drugp znatno vef izvozile po ob-segu iu po Frcdnosti kakor pa leta 1954.
M.  Miklič