Podlistek. Nie ni tako skrito, da bi ne bilo oeito. Poslorenil I. V. Listmarek-Gerlovski. (Konec.) Cigane mi odpravite, cigane! vpije grol od jeze zarudeL Katere cigane, kje so in kaj so zakrivild? Ali so kaj zakrivili, kaj to meni mar! Proč ž njimi, pravim, proč! Ne poznate teli psov, v glavi se mi vrti — proč ž njimi — pro6! Pa kje so vendar? Ne ivem, kje naj jih ISčem! V gozdUj na oni strani nizkega travnika pri velikem hrastu. Dojbro, poiščira jih in potem določim potrebno! Pa odstranite druhal dp veCera črez mejo moJega sveta, sicer — Skoro vzdiliovaje je govoril grol te besede, pot mu je .stal na čelu in opotekifaje se, šel je nazaj v grad. Majal je z glavo uradnik, ko je gledal za odfiajajoCira grofom. Bog ve, kaka skrivuost tare grofovo du9o! Kdor ga ie prej poznal, ubogega plemenitiaša, preganjanega in nadlogovanega od upnikov, biJ je najjveselejši in najživalinejši — in nasprotpo sedaj! ? Res je bil prežalosten dogo'dek, nagla, strašna smrt brata in njegove družine; a mlajšemu bratu je prinesla nesreča vendar le srefio^ bog|astvo in lepo posestvo — a le malo ujžlva od tega — res Čudno, neumljivo! Niti slutil ni, kako se bode to neumljivo v kratkem najstrašnejše pojasnilo! Ali so neki to oni strašni cigani, dejal* je uradnik smehljaje, ko je zagledal pod velikim hrastom dva stovaška loncevezca sedeti in uživati svoje skrcmao kosilo. Stopil je k njima in, zahteval potne liste. Stelan — zakaj ta je bil s svplim varovancem — podal mu je v usnje zavit papir. Jakioš Modroki in inijegov sin Saridor, 6ita uradnik in pogleduje moža. Slovaka sfa? vpraša naposled. Da, odvrne Stefan; v strahu je obračal obraz, zakaj lahka rudečica ga je oblila radi laži. Od 6esa živita? Od svoje obrti. In česa iSČeta na svetu Pioskovem? Dela .iščeva, ofdgovarja Sandor. Gospbd grof vajti ne trpS tukaj in mi je narofiil, naj vama povem, da morata zapustiti njegova tla in sicer takoj. Gospod grof haju nima pravice odganjati, ugovarja Sandor. Hm, to bomo videlil Gofepod grol je mogofien mož\i Gospod gro! je pa tudi gotovo pravifien mož, 5n midva s^ priSla posebno zato sem, 'da ž njim govoriva, pravi i?(efan. Ta sklep le opustita. Zc ko vaju je videl, va&jarjen je bil lako, da vaju napodi s psi od grada, kakor hitro se prikažeta ondi. Kdo naju je videl? Grof naju je videl? Da, on mi ie ukazal, naj vaju preženem z njegovega svela. D gospod, pomaglajtei imma, ida zmaga pra- I vica, klical je Stolan in se vrgel pred sodnika na ' koleni. Uradnik je stopil korak nazaj in osupnjen gle'dal klečočega. jUstanitje, pravi, in povejte, kiaj želite! Tako malo ste vi loncevezec, kakor Slovak. — Vi ste Poljak. Da, gospod! In vesite-li, kdo je ta mladenič? To je sin grofa Bruna Pioskove, ki je izginil pred desetimi leti ob silnem požaru. lAli bjedete, ali ste pa slepiar, ostro povtiarja uradnijc, mladi grof Sandor je bil tudi umorjen v oni grozni noči, kakor njegovi stariši. Ne, mladi grof je bežal v sami srajci v gozd, da bi' ušel svojim morilcem. Ondi ga ja našel pol zmrzlega in pol sestradanegia potujoč Slovak in ga je prijazno sprejel kot oče. Jn Stefan je ptovedal uradniku vse, kar se je bilo zgodilo v oni strašni no6i. 0 gospod, pustito me v grad, sedaj, ko sem ga videl, zjasnili se mi je zopet spomin, vse gledam prod seboj, stopnice vidim, vsak hodnik, vsako sobo, vsak kot zrem pred sabo, in grof Lotar. mi pač mora verjeti, da sem njegov netjak! govoril je mladi Sandor. PremišJjevaje je hodil uradnik po travniku sem in tja. Pogosto se je ozrl na lonoevezca. Dobro je poznal svoje dni grofa Brunana, saj sta bila kot dijaka celo prijatelja. In ako je pogledal revnega loncevezca, in čim večkrat se je vanj ozrl, tem ve6 podobnosti je našel med njim in grofom. A kako ho'de sprejel poro&ilo ,o svojen netjaku grof Lotar? Kaj, ako ve grof, da netjal: torlaj ni bil umorjen, ako ga jo danes videl in spoznal? Ali tvoj rednik ni nikidar poiskal grofa in s|e potegnil zate? vpraSal je nazadnje mladeniča. Oče Jakoš je nekolikokrat prosil, da je pisal 'domači župnik grofu, a ni dobil nikdar odgovora, da, gospod župnik je celo nekdaj rekel — pa saj je to golo obrekovanje, ne morem in ne smem ponavljati. (Kaj je rekel gospod župnik? Ako ti hočem pomagati, moram vse vedeti! Dejal je, in spreletavale so Sanldorja razne barve, dejal je, da se gpvori, ruski uporniki so napadli grad na grofa Lotarja prigovarjanje in njegov sluga Ivan umoril je grofa Brunona in njegovo soprogo. ,Obtožba, ta je huda, katere ni mogoče dokazati. A poskusiti hoftem — predstavil te bodem grofu, a ne tako, ne v tej obleki. Pojdita proč, na oni sfrani tega gozda je gostilna, tja pojdita in se skrijta, dokler vama ne pošljem obleke aii je sam ne prinesem. Naročim vama tudi tedaj, kedaj pridita v grad. V. Grozno je, skoro neverjetno! In vendar — zakaj se mi oglaša v srcu gflas, ki potrjuje! Bodemo videli. Iz svojih dijaških let imam še baržunasto obleko, v tej bode mladenič res podoben grofui Brunonu — v tej ga predstavim grofu Lotarju in opazujem, kak vtis napravi nanj. 7esenska megla je legla na ravnino, tema je zgodaj nastopila, v gradu so se prikazale že prve Iu6i. Ob tem fcasu je navadno igral grof Lotar s svojim sodnikom Šah. Tudi danesje poslal Ivana ponj. Ko je stopil Ivan v sodnikovo sobo, zagledal je takoj mladeniča, slonečega ob mizi. Osrupnil je služabnik in grozno viknil: Mladi grof! ' : , t .U»r<il1 A tudi Sandor je zakllcal: Ta je! Ta je umoril mojega očeta in vrgel mater v ogenj, ta me je preganjal daleč v gozd! Ivan je bil pobit po teh grome&ih besedah, stegnil je roke in jecljal: Milost, usmiljenje, storil sem, kar mi je zaukazal grof Lotar! A kakor bi se nagloma zavedel, kaj je izdal, planil je proti vratom, a hile so zaklenjene in dva sodnijska služabnika sta ga prijela. Skrbita, da vama ne uide!, klical je sodnik in se podal s svojim varovancem k grofu. Ta je bil že nevoljen: Kje je neki bore pisač tako dolgo, in tudi Ivana ni, jezi'1 se je in v tem izpraznil kupico za kupico. ¦Nenadoma se obrne na pol proti vratom in oraaline, zakaj med vrati se je prikazal mladi Santlor, živa podoba njegovega brata. Brunon!, klical je, Brunon, duh mojega umorjenega brata, proft, proč, jaz te ne prenesera! Jaz tegja nisem storil, in ko sem dal vražjemu Ivanu ta ukaz, nisem mislil, da bode v resnici ta zločin storil! Padel je ua kolena, obrazi mu j& bil smrtnobled, usta so se rau penila: Dolgpvi so to storili, dolgovi! Latikoživnost je draga, zelo draga, in jaz nisera imel denarja, in brat ga ni dai! Toda življenje, kakoršno je bilo moje zadnjih deset let — rajši stradam in berafiim, rajši vse trpim, kot take mukft! Nenadoma se ozre: Kje je Ivan — vražji sin! Naj čuti tudi on te muke, a zloba nima vesti, njemu ni ni<5 na tem! Ivan je že zavarovan, in prav žal mi je, gospod groJ, da moram tudi vas prijeti! Ha, dobro ste jo irvedli, bore pisafi, a odpustite! Glejte, kako umlra morilec brata! Predno je mogel uradnlk ubraniti, potegnil je grof izza pasa samokres in pogjnal si kroglo skozi sence. Ker je Ivan priznaval svoj zločin, dosegel je mladi grof lahko svoje pravice. Ivan je pripovedoval, da se je bil obrnil grof Lotar v svoji obupnosti, pritiskan od upnikov, pogosto na svojega brata, a ta ga je vedno zavračal. Nekidaj je bil silno razjarjen in dejal je, da bi za vedno s poti spravil brata, ako bi bil pred njim. Ivan je imel ravno tako jezo na grola Brunona, 6eŠ, da ga je nekdaj kaznoval z bičem, in tako se je ponudil g|rofu Lotarju, da pogubi brata. Ako nastane na Ruskera zopet kak upor, prav lahko prMero upomiki na grad Pioskovo, dejal sem grofu Lotarju in on mi je prikimal zglavo ter rekel: Stori, kar hočeš, tako pasje ne bom živel. Ko pa sem sloril, kar je želel, na poti sem mu bil vedno — takiin gospodom naj nikdo niCesar ne stori, ker no poznajo hvaležnosti. Niti najmanjšega kesa ni kazal Ivan med svojim pripovedovanjem, umrl je tudr neskesan na vi&licah. Soproga grofa Lotarja je povedala, da je iapovedal njen soprog svoj zločin v smnjah. Ko gA je drugo jutro izpraševala, mučil, jo je grozovito. Toljko pogumna ni bila, da t>i soproga, naznanila sodniji, a tudi živeti ni mogla več ž njim, zato se je IdaJa popolnoma ločiti1. Grad Pioskova ima zopet svojega gospodarja; tudi Stefan biva tam s svojo 'družino in nadzorHje gospodarstvo. Le vesele obraze gledaš sedaj v gradu, ker je iz grada izginil zlobni duh slabe vesti!