(RANJ, torek 12. 6. 1984 CENA 14 din Št. 44 3lavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek 0135-ietnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo težave bodo s sušenjem pšenice »Gorenjskem posevki pšenice še kar dobro kažejo in pričakujte malce manjši odkup od predvidenega — Žetev bo zaradi Jne pomladi kasnila, priprave nanjo so se že začele — Kmete >lj zanima zamenjava pšenice za koruzo — Cene bodo zna-\t prihodnjih dneh LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V SREDIŠČU POZORNOSTI nj — Petkov posvet gorenjskih "ijcev s predstavniki republiške-Jfniteja za kmetijstvo, gozd a r-« prehrano je bil namenjen pšenici, njeni letošnji setvi in žetvi. Slišali smo, da so gorenjski posevki pšenice z nekaj izjemami dobro prezimili, njive so morali preorati le v luroenikov Glasa, ki smo ga pripravili skupaj [■insko zadružno kletjo v Dobrovi, je izredno uspel Pri njegovi orga-haciii so pripomogle tudi HP Kohnska iz Ljubljane, Ljubljanska \SYemelina banka Gorenjske, hotel Crema Kranj Mesarija Arvaj iBritofTposebej pa se zahvaljujemo Mercatorju TOZD Preskrba Tr-B ki nas je založil z obilno malico^ ^ ^ lOZll Z vuiinv --- izleta objavljamo na id F. Perdan Kenski izvršni svet o razbremenjevanju &podarstva Samoprispevki tudi breme - • svet ie sredi preteklega tedna obravnaval ukre-Slovenski izv/sn' cr4rJarstva, ki so bili en mesec v javni razpravi, ^ razbremenitevgospoa_akovanih rezu,tatov prevladovale so žal - le-ta ni Pr'nf*reJ,om izogniti, med pripombami pa ni niti ene-^e, kako se tem[ £ če razbremeniti gospodarstvo. Izvršni svet « Predloga, kt*i° *enievanja sprejel, delegati slovenske skupščine pa Program »zbreinenjeva^ k 2q jumja 3oodo obravnavan prea^ ^ predlog izVršnega sveta, da se za 30 od-Največ Prlp?m° JmoDrjspevki. Izvršni svet je svoj predlog spreme->ov zmanjšajo h rum(1 vsen samoprispevkov preučiti, obdr-r. menil, da je tr krajevnih skupnostih za zadovoljevanje nepoln samopaspevKe /voJdovodi, ceste in podobno), vendar je treba •dnih P°treb,K/T'^meliito oceniti. Samoprispevki na občinski ravni akega od ten "j^vn^m /a objekte družbenega standarda) pa ne-^j.....^ za družbene dejavnosti in s tem dodatno li smo jih v _ večajo sredstva vredno večaio sreu^v« ................j.........« ■■ ^ u^uamu ^meniuieio gospodarstvo. Vse te samoprispevke je treba preveriti, - 'nepotrebno ali odložiti na kasnejši cas, novim samoprispevkom ^r.evr^tep^šeTotreba odreči še niso izkoriščene vse možnosti varče-stroških temeljnih organizacij in da je zadnji iJJ rpšnooceno dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Glede Izvršni svet tudi meni, da a pri materialnih *«a resno oceno ukic n. ---•! ' ,---~—----v^uc . 3 ga 10-odstotnega zmanjšanja delovnih skupnosti skupnih ...V != Aiani izvršnega sveta sprejeli stališče, da to ni napad na skup- *sočlani izvršnega ----- . - č priporočilo združenemu delu, naj z zmanjševanjem ^ruževanjem administrativnih opravil prihrani denar, nikakor pa 'lužbe, temveč n &v>*"-»"— — račun izdelovanja razvojnih načrtov. • sme iti na hribovskih predelih, predvsem na Žirovskem. Sicer pa pričakujejo običajen pridelek. Malce se seveda pozna hladna pomlad, ki je zavrla rast in žetev bo kasnila. Znatno bolje kot jeseni pa je bilo z umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi. Letošnja obveznost gorenjskih kmetijcev je dobrih 2.100 ton odkupljenega pšeničnega zrnja. Na posvetu so govorili o malce manjših številkah, saj zaradi vremena bogate žetve ne pričakujejo. Predstavnik KŽK Gorenjske — tozda Kmetijstvo je dejal, da bo z njihovih njiv prišlo 957 ton pšenice, predstavnik Gorenjske kmetijske zadruge je govoril o 925 tonah, v Kmetijski zadrugi Ško-fja Loka računajo na 70 ton odkupljene pšenice, saj pričakujejo 10-od-stotni izpad, V Gozdarsko-kmetijski zadrugi Sora v Žireh bodo zaradi preoranih njiv težko zbrali 15 ton. Predstavnikov blejske kmetijske zadruge in radovljiške KŽK-jeve temeljne organizacije kooperantov na posvetu ni bilo, zato lahko le zapišemo, da blejska obveznost znaša 20 ton, radovljiška pa 40 ton odkupljenega pšeničnega zrnja. Vse torej kaže, da bodo — z dobro organiziranim odkupom seveda — na Gorenjskem »pšenični« načrti še kar dobro uresničeni. Lani je bil storjen bistven napredek, korak naprej bodo torej naredili tudi letos. Za naprej pa je težko pričakovati, da bi s pšenico zasejali več njiv, večjo skrb bodo morali posvetiti večjemu hektarskemu pridelku. S slednjim pa je tesno povezano sušenje pšenice, kar bo na Gorenjskem, kot kaže, največji problem. Nujno je, da bo vsaj prihodnje leto Gorenjska imela sušilnico in vlažnega zrnja ne bo treba voziti v Ljubljano, kjer je Žitova sušilnica že tako preobremenjena. Predstavniki republiškega komiteja so ob tem povedali, da so imeli vsepovsod v Sloveniji lani težave s sušenjem. S kombajni požeto žito gre pač v vreče in kogar je sušenje skrbelo, je čakal, da se je pšenica na njivi dodobra posušila. Zaradi tega se je seveda pri žetvi klasje osipalo in marsikje je ostalo na njivi zrnja za novo setev. V prihodnjih dneh se bodo žitne organizacije s pridelovalci dogovorile za organizacijo odkupa in seznanile kmete s tem, kako in kje bo potekal. Zadružna zveza Slovenije bo ta teden dala predlog cenikov za žetev s kombajni, po posameznih področjih bodo morali sprejeti »vozne rede kombajnov«. Kmetje bodo lahko kombajn »plačali« z dodatno oddano pšenico. Te dni teče tudi akcija, da bi kmetje za oddano pšenico v zameno lahko dobili koruze, za kar so zelo zainteresirani in brez dvoma bo to marsikje pogojevalo odkup. Prav kmalu bo znana tudi odkupna cena pšenice. M. Volčjak '"in nedelj** privabila kopnite Končno se je skozi oblake začelo nihati poletno sonce \ekoliko jasnejša in toplejša nedelja je že Jt ila na kranjsko kopališče prve kopalce Vrvež je bil verjetno tU 'i\nla na kranj...- >h,L,nih bazenih in rekah, saj le senc,, nymo(/la ohladili razgretih Trato: F- Podari Manjka nam človečnosti ■ Popolno sodelovanje in enakost invalidov« je bilo geslo mednarodnega leta invalidov. Ob izteku leta. v katerem je bilo mnogo narejenega zanje, je družba spet sklenila, da bo geslo vcepila v :avest zdravih. Skrb :a invalide naj se podaljša v vsa desetletja, ki še pridejo. Formalno je naša družba že dala invalidom enake možnosti življenja, dela in družbenega uveljavljanja, saj se ponašamo z najnaprednejšo in humano invalidsko zakonodajo. Ker pa je teorija nenehno v protislovju z našim ravnanjem v praksi, ne bi mogli reči, da smo posebno humani. Sled ljudmi velja sebično prepričanje, da so invalidi skrb socialnih ustanov in humanitarnih organizacij, preostali pa naj se ne bremenijo z njimi. Tako prepričanje je dokaz zlagane humanosti, saj z odrivanjem invalidov na pleča socialnim službam in raznim invalidskim društvom dokazujemo, da se pred prizadetimi ograjujemo in da ostajajo izolirani. Ta najbolj občutijo ljudje, ki zaradi svoje telesne okvare ali duševne prizadetosti ne morejo delati, zato ostajajo donia pozabljeni ali pa jih zapremo v razne zavode in domove, da nas ne bi »motili.« Mnogi invalidi res niso več dela zmožni, veliko pa jih je. ki so jim še preostale delovne sposobnosti. Tem naj bi posvetili večjo skrb. saj je za invalida najboljše zagotovilo, da je v družbi enak, dejstvo, da dela. da je koristen, ustvarjalen. Žal se združeno delo invalidov še vedno otepa, saj ne predstavljajo tolikšnega proizvodnega potenciala kot zdravi delavci. Do prizadetega delavca so sebični tudi sodelavci, češ da bodo invalidi dobivali dohodek, ki ga zaradi manjše delu zmožno* t i niso sposobni doseči sami, na račun zdravih. To nezaupanje je neosnovano, saj je invalid sposoben dosegati dobre delovne rezultate, če (lobi primerno delovno mesto. Tudi odpravljanje arhitektonskih ovir pomaga k enakopravnemu življenju težko telesno prizadetih oseb. vezanih na invalidski voziček. Urejen gmotni položaj invalidov, ki ne morejo delati, in še marsikaj drugega. Letos za vsa področja gospodarskega in družbenega življenja izdelujejo dolgoročne razvojne programe. Razvojna projekcija do leta 2000 naj bi zajela tudi področje družbene skrbi za invalide. \'ajvečji poudarek naj bi program dal pros ve ti je vati j it družbe- Da bi izkoreninili miselnost o invalidu kot »revežu« in v zavest ljudi vsadili misel 0 njihovi enakosti, bomo morali že v šoli učiti otroke, da človek na vozičku, brez roke ali noge. ali duševno prizadet ni manj vreden od nas. Morda v šolah vse to že povedo, toda dokler ravnamo v nasprotju z vzgojnimi načeli, le-ta ne morejo obroditi sadov. D. Z. Zlebir Srečanje internirancev na Ljubelju Spomini so oživeli... V soboto so se na Ljubelju, kjer je bilo med vojno taborišče za politične internirance, zbrali preživeli taboriščniki — Letos še posebej slovesno, saj so na spomeniku žrtvam odkrili spominski plošči italijanskim in norveškim internirancem Posveti o delovanju delegatskega sistema Skofja Loka — Občinska konferenca Socialistične zveze in Občinski svet Zveze sindikatov Škofja Loka prirejata posvete o delovanju delegatskega sistema, o obveščanju in sodelovanju pri pripravi zasedanj skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Namenjeni so vodjem delegacij in konferenc delegacij za samoupravne interesne skupnosti v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Posveti bodo na treh mestih: za mesto Škofja Loka in bližnjo okolico v četrtek, 14. junija, ob 16. in 18. uri v dvorani občinske skupščine (Poljanska cesta 2), za vodje delegacij iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela Poljanske doline v ponedeljek, 18. junija, ob 17. uri v sindikalni dvorani Alpine Žiri in za področje Selške doline v torek, 19. junija, ob 17. uri v sejni sobi tovarne Alples Železniki. (cz) Ljubelj — Množica nekdanjih političnih zapornikov, ki so preživeli koncentracijsko taborišče pod Ljubeljem, borcev in mladine, se je v soboto zgrinjala na mesto, kjer je med vojno stalo zloglasno taborišče političnih internirancev, podružnica grozljivega Mauthausna. Preživeli taboriščniki v progastih taboriščnih uniformah ali s progasto rutico za vratom, ki so preživeli grozote ljubeljskega taborišča, prisilno delo in ponižanje, so se na tradicionalnem srečanju znova spomnili medvojnih let, ko so umirali njihovi tovariši pri kopanju predora skozi Karavanke, od lakote, bede in mučenja. Številni Poljaki, Cehi, Francozi, Norvežani, Italijani in domači politični zaporniki pa kljub strahotam niso klonili. Trpljenje jih.ni razčlovečilo, ojeklenilo je njihovega duha in stopnjevalo mržnjo do nacizma. Letos je bilo pod Ljubeljem še posebej slovesno. Tradicionalnega srečanja nekdanjih političnih internirancev so se udeležili tudi Italijani in Norvežani, ki so svojim žrtvam taborišča na Ljubelju odkrili spominski plošči. Predsednik združenja bivših deportirancev iz Italije dr. Saba je odkril spominsko ploščo v spomin na rojake, ki so umrli v ljubeljskem taborišču, admiral Bjorn Bruland, vojaški ataše norveškega veleposlaništva v Jugoslaviji, pa Norvežanom, ki jih je nacistični »Herrenvolk« izgnal umret daleč od domovine. K plošči v spomin norveškim taboriščnikom je položil venec edini preživeli interniranec Andres Braten, čast pa so jim izkazale tudi delegacije slovenskih Zvez združenj borcev. »Izkušnje iz vojne in skupno trpljenje v nacističnem suženjstvu so trdno povezali jetnike mnogih narodnosti,« sta poudarila gosta. »Čera- vno za bodečo žico in v jetniških uniformah, ne pa z orožjem v rokah, so si prizadevali za boljši jutri. V tem taborišču, podružnici zloglasnega Mauthausna, a še dosti grozovitej-šem od njega, so umrli brezimni ujetniki, ki jih je nacizem skušal zbrisati. Umrli so, toda zapustili so spomin in opomin nam živim, naj gradimo drugačen svet, brez vojne in nasilja. Skupna misel o miru, pravičnosti in demokratičnem svetu danes povezuje tudi narode, katerih sinovi so pred več kot 40 leti trpeli v istem taborišču.« Upor zoper vojno je bilo na sobotni slovesnosti na Ljubelju še večkrat slišati. Potem ko je izzvenela pesem, je goste pozdravil podpredsednik tržiške občinske skupščine Jože Eržen, nato pa je spregovoril še Bogo Gorjan, predsednik komisije za mednarodne stike in zamejstvo pri predsedstvu Zveze združenj borcev NOV Slovenije. D. Z. Žlebir GLAS2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 12. JUNIJA 198* NAŠ SOGOVORNIK Partizanski spomeniki — turistična zanimivost Kranj — Zamisel borcev Gorenjskega odreda, da bi partizan-" ske spomenike vključili v n-ašo turistično ponudbo, ni nova. Velikokrat je bila že izrečenu, vendar vsakič premalo upoštevana. Na zadnji seji odbora Gorenjskega odreda je nanjo znova opozoril Aleksander VuliČ, slovenski igralec in nekdanji borec Gorenjskega odreda. Povsod tam, kjer so se odigrale večje bitke, kjer je padlo veliko borcev, bi morali postaviti kažipote in reliefne zemljevide /. označbami. Tako naj bi zemljevidi prikazali vso Jelovico. Pokljuko. Stol. Me/akljo. Bohinj in podobne kraje, kjer so se odigrale znamenite bitke in kjer so danes postavljena obeležja. Danes je to tudi turistična zanimivost, saj večina tujcev zna ceniti naš boj za svobodo, naše žrtve. Radi obiskujejo te kraje in nam dajejo vse priznanje za našo oddolžitev padlim. Zato naj bi vsi vodiči turističnih društev, gostinskih delovnih organizacij, vsi prospekti določenega kraja vsebovali tudi parti-" zanske spomenike na tistem področju. Označbe bi lahko vnesli tudi v vse Selanove reliefne zemljevide. Zamisel, vredna podpore. D. Dolenc' Štirideset let uspešnega dela Škofjeloški krvodajalci in aktivisti Rdečega križa so proslavili štiridesetletnico ustanovitve RK Slovenije in dan krvodajalcev Škofja I-oka — Občinska organizacija HK v .Školji I.oki je znana po uspešnem delu, predvsem po vključevanju občanov v krvodajalstvo. Vsak deseti občan je reden krvodajalec kar pomeni, da daruje kri letno skoraj pet tisoč občanov. S tem sodijo v slovenski vrh. Poleg krvodajalstva se uspešno vključujejo V akcijo /biranja oblačil, saj njihovi številni aktivisti brezplačno in z veliko veselja pomagajo organizaciji*, Tudi aktivi mladih članov Rdečega križa po osnovnih šolah v vsej občini uspešno delujejo. Na sobotni prireditvi so se zbrali aktivisti Rdečega križa, krvodajalci in predstavniki društva prostovoljnih krvodajalcev iz pobratene občine Sovodnje ob Soči v Italiji. Predstavnik DPO Janez Dolec je udeležence srečanja, bilo jih je več kot dvesto, seznanil z razvojem in vlogo organizacije Rdečega križa, ki pri nas uspešno deluje že štirideset let. Na prireditvi so podelili /.late znake RK. s katerimi skupščina RK Slovenije vsako leto nagradi najprizadevnejšo Denar kroji načrte Letošnji program kranjske občinske skupnosti za ceste je precej skromen aktiv isti* in svoje dolgoletne člane. V škofjeloški občini so to: Angelca Sovine. Slavka Jereb. Alojz Basaj. Filip Bornik in Marija Debeljak. Podelili so tudi devet srebrnih znakov. Predsedstvo občinske organizacije RK Škofja Loka pa je izročilo priznanja dvaindvajsetim vestnim aktivistom in stalnim sodelavcem. Priznanja so podelili tudi krvodajalcem. Za petdesetkrat darovano kri ^a je prejel Prane Kalan. Priznanja pa je dobilo še (>.r)2 krvodajalcev,-ki so dali kri petkrat, desetkrat, petnajstkrat, dvajsetkrat, petindvajset-krat in tridesetkrat. Sekretarka OO K K Škofja Loka, Marjeta Žagar je povedala, da je krvodajalstvo v škofjeloški občini postalo tradicija. Akcije se zadnja leta udeleži štiri do pel tisoč krvodajalcev. S seboj pripeljejo tudi mladino osemnajstih let. Tako je udeležba na krvodajalskih akcijah vsako leto večja. Upajo, da bo tako tudi na letošnji, ki bo od 27. junija do 13. julija- V. Primožič Kranj — Program del na novo ustanovljene občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje kranjske občine je letos dokaj skromno odmerjen. Pod svoje okrilje je namreč občinska skupnost za ceste prevzela le tista dela iz srednjeročnega programa, ki doslej še niso bila začeta. Nekaj nedokončanih del na lokalnih in regionalnih cestah je še vedno pod okriljem samoupravne komunalne interesne skupnosti. Največja težava je v tem, da denarja ni dovolj. Tako je za cesto Kranj — Be.snica— Nemilje predvideno, da se najprej dokonča kratek od- Topt-I sprejem i Krizah — Društvo invalidov Tržič in osnovna šola Kokrškega odreda v Krizah sta v soboto gostila težke invalide vse Gorenjske. Tržič, ki je po petih letih znova gostitelj tradicionalnega srečanja težjih invalidov, je tudi tokrat goste toplo sprejel m jim pripravil prijetim popoldne. Zaigrali so jim tržiški godbeniki m učenci Glasbene šole i: Tržiča, zaplesali člani folklorne skupine Karavanke. Zdpel je Komorni zbor Peko. učenci osnovne šole pa-so pripravili šaljiv program. Za zabavo je vse popoldne igral harmonikar Polde Varat, .lubilejno deseto srečanje je bilo še bolj množično kot doslej, udeležba je presegla vsa on/unizutorjevu pričakovanja. Pokrovitelj tokrat-nega srečanja je bila Ljubljanska banka. — Loto: D. ?.. Preizkus zrelosti za šolo Veliko večino šolskih novincev v tem času čaka preizkus zrelosti ,u solo ali testiranje, kot mu navadno rečemo, oz. so to že prestali. Starši imajo ob tem pomisleke in skrbi, zato je prav, da o tem kaj več vemo. v Otrok je zrel za vstop v šolo, kadar je telesno in duševno toliko razvit, da bo zmogel vse zahteve, ki jih predenj postavlja šola. Telesno zrelost ugotavlja zdravnik, zato so šolski novinci zdravniško pregledani, duševno zrelost pa ugotavlja psiholog ob preizkusu z znanim slovenskim Testom za šolske novince. Testiranje navadno traja dobro uro, v skupini pa je malo otrok (deset), saj jih le tako lahko natančno opazujemo, usmerjamo in spodbujamo. Za otroke je to ura prijetnega igranja, poslušanja pravljic in risanja po navodilu. Škoda, da marsikateri otrok pride k testiranju prestrašen, saj mu starši naročajo, naj bo priden, ubogljiv, naj ne klepeta itd., sicer ne bo šel v šolo. Naročila so povsem odveč, saj vsak psiholog zna otroke tako motivirati za delo, da pokažejo svojo zrelost. S*arši sprašujejo, ali je testiranje sploh potrebno. Testni rezultat nam ob ostalih podatkih o otroku, ki jih dobimo od vodje male šole, zdravnika in staršev, omogoča oblikovanje sklepa, ali naj gre otrok v šolo ali ne. To pa je gotovo zelo odgovorna odločitev. Novi zakon o osnovni šoli je prinesel novost, da so že šestinpolletni otroci šoloobvezni. Testiranje pa marsikdaj pokaže, da vsi že niso zreli za šolo, zato tudi niso sprejeti in tako pridobijo še leto dni časa za brezskrbno otroštvo in zorenje. Pogojno vpisani novinci, ki so še mlajši, pa so v šolo Spreje ti le, če v razvoju toliko prehitevajo vrstnike, da bi nazadovali, če bi ostali doma. Teh je zelo malo. Starši tudi sprašujejo, ali je otrok teste naredil. Vsi otroci jih naredijo, le nekateri bolj, drugi manj uspešno. Nekateri se izkažejo za tako nezrele, da jim predlagamo obiskovanje sole s prilagojenim programom, vendar ta zaostanek v razvoju starši opazijo že precej pred testiranjem, da jih rezultat ne bi iznenadil. , ' O zrelosti otrok obveščamo učitelje prvih razredov, in sicer zato, da lahko pouk prilagodijo njihovi zrelosti. Obveščamo pa tudi starše mlajših otrok oziroma tistih, pri katerih smo opazil, razvojne posebnosti- , . i , J. Artač sek v Zgornji Besnici. preostanek od 20 milijonov dinarjev, če bodo sredstva dotekala po pogramu, pa bo skupnost za ceste namenila za ureditev soteske med Njivicami in Pod-blico. Za pločnike na Cesti Staneta Žagarja od Jaka do komunalne cone na Primskovem je denar sicer rezerviran, vendar so še vedno tažave zaradi zemljišča. Stroški bodo narasli tudi zaradi prestavitve ptt naprav. Kar pa zadeva ureditev pločnikov na Cesti Staneta Žagarja od Ceste JLA do Partizanske ceste, Projektivno podjetje Kranj pripravlja projekte. V programu Je tudi ureditev avtobusnega postajališča za tri avtobuse, čakalnice in pločnika na Laborah. Vendar bodo ta dela odvisna tudi od izvajanja programa del skupnosti za ceste Slovenije. V programu občinske skupnosti za ceste Kranj je predvidena tudi položitev asfaltbeto-na na cesti Podbrezje — Podtabor. Za ta odsek je rezerviranih sedem milijonov dinarjev. A. Z. Objave v Uradnem vestniku Gorenjske Kranj — 29. maja je izšla številka 7 Uradnega vestnika Gorenjske. V njej objavljata predpise občini Jesenice in Kranj. Med predpisi samoupravnih organov objavljata Občinska skupnost za ceste za območje občine Kranj in Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Kranj. Občina Jesenice najprej objavlja sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v Kovinoservisu Jesenice. Zbor združenega dela je sklep sprejel na se ji 24. aprila letos, ker so v Kovinoserv i su Jesenice nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, huje so bili oškodovani tudi družbeni interesi. Na podlagi sklepa so bili ra/pusceni delavski svet, disciplinska komisija in komi sija za delovna razmerja, imenovanje bil začasen kolegijski poslovodni organ, katerega predsednik je Kranjo Kragolnik. Ukrep družbenega varstva bo veljal, dokler ne bodo odpravljeni razlogi, zaradi katerih je bil sprejet, vendar lahko najdlje eno leto. Volitve /a novi delavski svet in razpušeono organe morajo biti opravljene najkasne je do konca tega leta. Občina Kranj najprej Objavlja odlok 0 potrditvi zaključnega računa o Izvrši tvi proračuna občine Kranj /a leto 1 !)!!:*. Med drugim je i/, zaključnega ra čuna razvidno, da so znašala izločena siedstva nad dovoljeno porabo prek 42,(i milijona dinarjev. 2H.2 milijona teh sredstev je bilo razporejenih v n- publiski sklad za intervencije v porab) hram' in za financiranje blagovnih ra zerv, 14,4 milijonu dinarjev pa j« bilo razporejenih V občinske blagovne re zerve. Občina Kranj objavlja še odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih In strokovnih službah. Pri predpisih samoupravnih organov na I prej objavlja Občinska skupnost ,.\ ceste za območje občine Kranj S amo upravni sporazum o ustanovitvi občih ske skupnosti. V nadaljevanju objavlja tudi svoj statut, ki sta gu obu zbora skupščine sprejela na seji 2); decem bra lam. Samoupravni sporazum o ustunovi-tvi in statut objavlja tudi Samou pravim komunalna interesna skupnosl občine Kranj.'Statut skupnosti sta oba zbora sprejela na seji (kupičine* 14. ■eptembra luni. a j Prav gotovo smo nekaj prihranili Mate Bečić, predsednik kurilnega odbora v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju; »Dokler ne bo zaživela hišna samouprava, kot je začrtano v zakonu, so kurilni odbori nujni, da bomo zmanjšali stroške ogrevanja ... Temeljito bomo pregledali obračun stroškov za minulo sezono in predlagani izračun akontacij za sezono 1984/85 ...« Kranj — Med večjimi stanovanjskimi naselji v kranjski občini, ki imajo kotlarne za centralno ogrevanje stanovanj in drugih prostorov, je tudi krajevna skupnost Vodovodni stolp. Tukaj je centralno ogrevanih skoraj 50 tisoč kvadratnih metrov bivalnih in drugih površin. Obračun stroškov za minulo kurilno sezono je pokazal, da so'glede na vplačane mesečne akontacije nekaj prihranili. Da jim je to uspelo, gre zasluga tudi kurilnemu odboru, ki so ga izvolili lani pred koncem leta. ' , ' »Naš kurilni odbor je bil izvoljen 16. novembra lani na sestanku predsednikov 20 hišnih svetov v krajevni skupnosti Vodovodni stolp.« pravi predsednik odbora Mate Bečić. »Po precejšnjem razburjenju, ki ga je takrat povzročil prikazani obračun stroškov in izračun akontacij ter način obveščanja, smo najprej preverili vse podatke strokovne službe Domplan. Hkrati smo sprejeli tudi program varčevalnih ukrepov in z njimi seznanili krajane. Sproti smo spremljali dobavo in porabo goriva. Mislim, da smo pri sodelovanju s strokovno službo Domplan in tudi s kurjači dosegli zares zavidljivo raven. Zgodilo se je na primer, da je začelo goriva primanjkovati in smo šli skupno v akcijo, da smo ga pravočasno dobili. Naš kurilni odbor se je v minuli sezoni sestal kar desetkrat. Sredi tega meseca se bomo ponovno sestali iii temeljito pretresli sedanji obračun stroškov za minulo kurilno sezono ter predlagani izračun akontacij za sezono 1984/85. »Ali je kurilnemu odboru, po vaši oceni, uspelo, da so se stroški ogrevanja zmanjšali? In kakšne so ugotovitve za delo v prihodnje?* »Težko je po nekaj mesecih ocenjevati, za koliko nam je uspeta zmanjšati porabo goriva. Prav gotovo smo nekaj prihranili. Kar \ va delo v prihodnje, je pomembno, da se do začetka prihodnje kurilne Sezone /. ostalimi porabniki v naselju (trgovina, bife. šola) pogovorimo za kriterije in njihov delež. Kriteriji naj bi bili osnova tudi za druge kotlarne v občini. Treba bo še precej izboljšati izolacijo napeljav. Marsikje« bo treba zamenjati regulacijske ventile. Seveda smo skrbeli za redno obveščanje. Lahko rečem, da so ljudje pripravljeni sodelovati irJ kaj privarčevati, če so pravočasno in pravilno obveščeni. Še naprej sc bomo zavzemali za čim manjšo porabo goriva ■ zmanjševanje rezijskih stroškov, za realno planiranje, za pravočasno informiranje. Sodelovali borno s krajevno konferenco SZDL, svetom potrošnikov, skupnostmi stanovalcev in strokovno službo Domplan Sprožili bomo tudi vprašanje, kako kaže na energetskem podro^ Kranju v prihodnje Ocenjujemo namreč, da se je tega vprašanja treba čimprej in temeljito lotiti. Mislim, da so kurilni odbori nujni v naporih za zmanjševanje stroškov ogrevanja, dokler ne bo zaživela h;šr..i samouprava. Prav bi bilo, da jih povsod v občini ustanovijo čimprej (pravzaprav bi jih že morali). Od časa do časa bi se morali sestati EP ; ocenjevati stroške ogrevanja. Kar pa zadeva naš kurilni odbor, bi rad pohvalil vse člane: Janeza Zupana, Tončko Kironja, Janeza Uranka*)* Staneta Vodnova in Staneta Toplaka.« A. Žalar t,:C,.I" S" ««ra,c"7""'"^ . K.l * 1 ] , , , Jinrrni e v s,mlikulncni izobraževalnem centra sole/ve e snulikuto, Slo ' / , „ zveze sindikatov Slo- ' °b ') J,' progama gospodarske stabih- venije pri uresničevanju dolgoročnega p » p Pcrdan zacije in odgovarjal na vprašanja. - '■• -"- . SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofi* O I A 9k Ustanovitelji Glasa obć'n,k"k°"'*SJ. Glas Kranj - Otavnl uradnik l9or Slav£ ° L A* Loka in Trzlč - izdata Č-sop P°Jf''0,dln. Bogataj. Dame. Dolenc. Dušan Nu- - Odgovorni uradnik Jože Kosnj.k - Novinar)L Leop Marija Volćjak Cveto Z.ptotn.k. mar, Helen. Je.ovč.n. Laa M-ncing.r. Sto an Sa|* M' _ Tehnlčn, ufednik Marjan Ajdova* -J Oblikovalci Lojze Erjavec, Slavko m.... "' '»^ kot tednlk, od anuarja lZiZ?EEZ7mS Blrk (Radovljica) - List Izhaja od oMe^^J*^^ ob sredah m »obola*, od Juh,. 1974 •rja 1960 Ir.krat adanako. od januarja 964 *«fi™™tkB pravic. Ljubjan-. Na.tav torkih In patklh. - Stavak TK Gorenjski tisk MsJ ZP Lju ^ y Kfanju stav ka 515O0-6O3-3ij uprave li.f: Kranj. Moi. Pi|ade|a 1 - TekočI računip odgoyorn. uradnik 2l-K« temeni betoni: direktor in glavni urednik «^J^£uo 2.-4s3. ^^Z^ST^7*? ~ urednik 21-835, komerciala, propaganda f«'l'"^° 421 1/72 - Collelna naročnin« ASO - d«, Oproščeno prometnega davka po pti^o^m^n^--_--- 12. JUNIJA 1984 GOSPODARSTVO .3. STRAN 'oliko stanovanj, kolikor bo denarja Lobmočju Planine III v Kranju naj bi bilo po programu zgraje-, 739 stanovanj, vendar je že na začetku preeej težav Kranj — Začetek stanov arijske *dnje na Planini III se je zaradi ■'•-evanju z zakonodajo malce /a-Bul. Konec- maja pa je Ustavno teče ugotovilo, da so bili vsi popki glede dokumentacije in prido-Ujja zemljišč v redu. Tako je bilo ■ jrmalni plati vse urejeno glede • etka gradnje. S tem v zve/i zuslu-l priznanje tudi Kmetijsko-živil-kombinat Kranj, Kmetijska zu-Cerklje in Kmetijska zemlji-; skupnost, ki so poskrbeli za na-r "estna kmetijska zemljišča, [^ena začetku gradnje pa so se iz-srečali z dvema problemoma: vreme, in pomanjkanje grad-materialov. Za zdaj še ne nu---^dujejo. da bi dogovorjene roke zadnjo morali podaljšati. Vendar se bo to zgodilo, če bo še naprej tolikšno pomanjkanje cementa in nekaterih drugih materialov-. Pri stanovanjski gradnji na Planini III je sporna tudi komunalna ureditev zemljišč. Kranjsko združeno delo. je sicer podpisalo samoupravni sporazum o združevanju sredstev, vendar- ga ne spoštuje. Zato sredstev za komunalno ureditev primanjkuje. Kaj lahko se zgodi, da bodo potrebna bančna posojila, kar- bo podražilo ceno kvadratnega metra stanovanja in upočasnilo gradnjo. Če k temu prištejemo še stališča republiškega izvršnega sveta, da se za 10 odstotkov znižajo sredstva iz vzajemnega združevanja za potrebe stanovanjske gradnje (najbrž pa to niti ni zad- W, xta no lanjske gradnje na Planini lil precej ovirata «h,h, **jkanje gradbenega materiala, predvsem cementa. vreme in rjova uveljavitev Limosa r^jeloški Limos (Loška industrija rnesnopredeloval '»rojev) je na 51. mednarodnem kmetijskem seim»? °v?reme sprejel veliko zlato medaljo za stroj za čiščenje sov -£0*em ito medaljo za stroj za skubljenje piščancev. veJ,n c»*ev [**tja Ix>ka - Naša zadolženost v wm ' ima svoje korenine tudi v rižnem odnosu do domačega .a. strojev in opreme. Kiavni-a mesnopredelovalna industrija tega nista bili izjemi: kupovali 'JO opremo, ker v domačo nista lupanja. Kar precej časa je Vttreden so klavničarji in pre-mesa spoznali, da iugoslo-£ oprema po kakovosti ne za-2a tujo. eloški Limos, ki ima svojega ^nika v Avtokovinar ju. je teti pričel poleg servisiranja 'še z izdelovanjem klavnične **. Danes je v tej dejavnosti točilnimi v državi. Doslej je "-- že številne klavnice in mes-"-elovalne obrate: ABC Pomur-I Murske Sobote, Čoko iz Čoke, "no iz Ptuja, Podravko iz Ko *'Ce, Gavrilovića iz Petrinje, 29. iber iz Subotice, Carnex iz Ti-4 Vrbasa, klavnico v Bitoli, ^ -ad iz Celja, Emono iz Ljublja-^Ijopromet iz Niša — in še bi naštevali. «amo-oHv.vkom novih učilnic Wce — Jeseničani že tretje le-**&jjejo samoprispevek za grad-J^na Koroški Beli in v Mojstra-^slej so zbrali 148 milijonov di- Mesečno s samoprispevkom "'jo 5,5 milijona dinarjev, za šol-frOstor pa so dobili še 8 milijo-jftnarjev nepovratnih sredstev *ne amortizacije šol in 10 mili-činarjev za gradnjo zaklonišč. Mojstrani so vrtec že zgradili, ameravajo urediti kuhinjo, je->, popraviti stvvho in /graditi učilnic. Na Koroški Beli bodo •graditi učilnice, ki bodo velja ^milijonov dinarjev, čakata pa jdi adaptacija stare šole in iz--'ja telovadnice. Iz načrtov so čr-IŠkaj opreme, čeprav so jo naro-PW najugodnejšem ponudniku, •riijalesu, in tudi sicer varčuje ti o je mogoče. šolsko prostore načrtujejo JKP* Osnovni šoli v Kranjski gori: Efrzj dve učilnici s sanitarijami in ~~l^eti, nato pa še dve učilnu i. De bodo zbrali iz amortizacije sol, "*njen pa bo tudi obnovitv enim V" na osnovni šoli Prezihov Vo-V Žirovnici bodo streho šole j iz združenih rczvr\i\di sred '^beni odbor ugotavlja, da na problemi predvsem zaradi »"-asnega obiranja denarja, kaj te se hitro draži, za sleherno na •' pa morajo ob prijavi imeti h polovico sredstev. D. Sedej Letos so v Limosu razvili dva nova stroja — za čiščenje govejih črev in za skubljenje piščancev. Prvič so ju predstavili na 51. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu, kjer so zanju prejeli priznanji — za prvega veliko zlato medaljo in za drugega zlato medaljo. Stroj za skubljenje lahko obdela sto piščancev na uro in je primeren predvsem za larme, kjer redijo do 25 tisoč perja-di. Domač stroj za čiščenje govejih črev so klavničarji že dolgo pogrešali; ponekod so to naporno in umazano delo še vedno opravljali ročno, drugod so že nabavili švedske in angleške stroje, vendar so vseskozi imeli velike težave zaradi nadomestnih delov. Stroj očisti v eni uri okrog 2000 metrov črev (od približno 80 goved) in je za četrtino cenejši od uvoženega. Doslej so prejeli že 50 naročil; to pa je količina, ki krije izdatke razvoja in zagotavlja 80-članskemu kolektivu delo tudi v prihodnosti. Stroja sta nastala v novoustanovljenem razvojnem oddelku in sta rezultat domaČega znanja in materiala. Limos ho v prihodnosti proizvodni prograrb še razširil z. novimi stroji in opremo. Čez tri leta naj bi Škofja Loka postala središče, kjer- bi bilo mo-goce kupiti vse, od najenostavnejšega do najzahtevnejšega stroja za opremo klavnic in rnosnopredeloval-nih obratOV. Stroje in opremo bodo tako kol doslej izdelovali s pomočjo številnih kooperantov; okrepiti nameravajo le inženiring dejavnost, tako da bi postali organizatorji in izvajalci del od nacrta do končne opremljenosti. Razmišljajo tudi o izvozu, predv sem v v zhodneevropske države, m \ dežele v razvoju. Dogovarjali so se ze s predstavniki Sovjetske zveze in češkoslovaške, skušali bodo prodreti rra Ciper- in v naslednjem srednjeročnem obdobju še v Mongolijo m Suudovo Arabijo. C. Zaplotnik nji ukrep), potem je jasno, da se sta novunjski gradnji v Kranju ne obetajo ravno najboljši časi. Že zdaj lahko zagotovo rečemo, da bo v prihodnjih dveh do treh letih zglajenih pač toliko stanovanj, kolikor bo denarja. Po sedanjem programu naj bi bila na Planini III (če bo vse potekalo v redu) prva stanovanja od 739 vselji-va konec prvega četrtletja prihodnje leto. Tretja težava pa je oblikovanje cen. Strokovni delavci Domplana so že dobili ponudbe od obeh izvajalcev — Gradbinca in Gradisa, ki sta podpisnika dogovora o družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v občini Kranj. Te ponudbe zdaj primerjajo z območjem Maribora, Ljubljane in celotne Gorenjske. Težava je v tem, da metodologija na podlagi družbenega dogovora o oblikovanju cen ne daje primerljivih rezultatov kljub tako imenovani parametrski metodi. To pa zato, ker se podražitve gradbe-no-obrtniških in inštalacijskih del, ki jih spremlja in odobri strokovno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije, ne skladajo s cenami, ki jih priznava republiška skupnost za cene. Problem so tudi spremljajoči objekti. V stanovanjskem delu Planine I je za silo poskrbljeno za trgovino in nekatere druge objekte. Slabše je na Planini II. Na Planini III pa skoraj ni interesentov za gradnjo trgovine in različnih servisnih dejavnosti. Zato zdaj razmišljajo, da bi v pritličju stanovanjskih objektov zagotovili prostore za različne servisne dejavnosti oziroma oskrbo in da bi celo del najemnin od poslovnih prostorov v Kranju namenili za dograditev takšnih prostorov do tretje faze. Prostora bi potem oddajali v najem ali se reševali s pomočjo kreditiranja. Se vedno pa ostaja odprto vprašanje centra, gostinskega objekta in vzgoj-novarstvene ustanove. Zmanjkuje denarja, pa tudi časa. Predvideno je, da bo Planina III zgrajena 1988. leta. Bo do takrat tudi opremljena?! ^ ža,ar Oljna repica na Gorenjskem dobro uspeva »Je to ajda?« je zvedavo vprašal mladenič v grupi mladih, ki se je peljala z avtobusom iz Kranja in jim je radovednost vzbudila prostrana rumena njiva na Zlatem polju. Mladež ni vedela, je to ajda ali ne. Ne moremo jim zameriti, da ne poznajo oljne repice, saj je na naših njivah novost. Oljna repica je na gorenjskih njivah novost. Bolje jo poznajo v kamniškem in medvoškem koncu. Letos je zaradi dogovarjanja z Oljarno iz Slovenske Bistrice prišla tudi na kranjske njive. Posejali so deset hektarov, s KŽK Gorenjske pa se Oljarna že dogovarja za nadaljnjih sto hektarjev. Dosedanje izkušnje z oljno repico na Gorenjskem so pokazale, da se v severnejših območjih celo bolje obnese kot v Vojvodini in na Hrvaškem, kar za pšenico in koruzo ne velja. V poljskem kolobarju se odlično ujema s pšenico in krompirjem. Na Gorenjskem je razvita živinoreja, zato bodo dobrodošle oljne tropine, ki imajo od 32 do 33 odstotkov beljakovin. Pri novih sortah so uspeli na 2 do 3 odstotke znižati kisline. Seme oljarna daje zastonj, oljno pogačo pa svojim pridelovalcem vrača po 22 do 23 dinarjev za kilogram, kar je znatno ceneje kot na trgu, kjer kilogram velja 50 in več dinarjev, pa še dobiti jo je težko. Oljna repica dozoreva pred pšenico in s tem bodo bolje izkoriščeni kmetijski stroji. Skratka, kup prednosti, ki jih poudarja Oljarna iz Slovenske Bistrice, ko želi, da bi imela tudi na Gorenjskem več pridelovalcev tega zrnja. V tem mesecu bo pošiljala sporazume, za obravnavo na izvršnih svetih pa bo pripravila tudi razvojne usmeritve pridelovanja oljne repice do leta 1990. Prizadevanja so v skladu s sedanjo kmetijsko politiko, ki teži k manjši odvisnosti od uvoza. V zadnjih letih je namreč pri nas nazadovalo pridelovanje oljnic nasploh in grozi nam izdaten uvoz olja, Če na domačih njivah ne bo zraslo več zrnja za oljarne. M. Volčjak Tudi Gorenjci bodo pomagali Gorenju Ozdravitveno posojilo Kranj — Pokrivanje lanske izgube v velenjskem Gorenju je aktualna tema naših gospodarstvenikov in politikov, saj iščejo rešitve-, da bi se Gorenje izkopalo iz. težav. Gospodarska zbornica vodi akcijo, da bi Gorenju pomagali tudi njegovi poslovni partnerji. Gre za sanacijsko posojilo za sedem let z dveletnim odlogom odplačila ter- 5-odstotno obrestno mero. Posojilo naj bi Gorenju dali nje govi poslovni partnerji in to v razmerju od celotnega prometa, ki so ga imeli z njim lani. Tisti, ki lani niso pokrivali izgube iz leta 1982, v višini 10 odstotkov od lanskega prometa z Gorenjem, tisti, ki so lani sodelovali pri pokrivanju izgube, pa v višini 6 odstotkov. Pri medobčinski gospodarski zbornici v Kranju so že zbrali podatke, katere gorenjske delovne organizacije pridejo v poštev, in izračunali, kolikšen bi bil zanje znesek posojila. Sava iz Kranja naj bi dala 5,5 milijonov dinarjev posojila, Plamen iz Krope 2,5 milijonov, Kemična lovama Podnart 1,5 milijonov. Alples iz Železnikov 4,8 milijonov in Termika iz Škofje Loke 4 milijone dinarjev. Skupaj torej 18,3 milijona dinarjev. Alples in Termika sta že lani sodelovala pri pokrivanju izgube v Gorenju iz leta 1982 in sicer Alples v višini 2,5 mlijona dinarjev in Termika 1,1 milijona dinarjev. Pri teh dveh je torej prišlo v poštev 6 odstotkov sanacijskega posojila od skupnega prometa. Iz vseh tovarn je medobčinska gospodarska zbornica dobila načelni pristanek, v prihodnjih dneh se bodo o tem izrekli njihovi samoupravni organi. Iz seznama sta izpuščeni Iskra in jeseniška Železarna, velika poslovna partnerja Gorenja, ker pri njiju obravnava teče v okviru sozda. torej na slovenski ravni. Gorenjska pomoč Gorenju bo torej večja, kot smo zapisali v skupnem znesku. Povedati velja še, da bodo s sanacijskim posojilom pokrili 10 odstotkov nepokrite izgube Gorenja v lanskem letu. Seveda gre za dokajšnja sredstva, ki jih bodo težko posodili predvsem tisti, ki imajo sami težave; kranjska Sava in jeseniška Železarna na primer. Pritrdilni odgovori so brez dvoma posledica proizvodne povezanosti z Gorenjem kakor tudi dobrih vesti, kj prihajajo iz Titovega Velenja. V Gorenju se je 6. junija izteklo leto dni od uvedbe začasnih ukrepov družbenega varstva. V tem času je tovarna pokazala, da kljub težavam lahko najde pot v prihodnost. Organizacijsko se je utrdila, uveljavile so se spet osnovne vrednote, kot so delo, znanje, zaupanje, red, disciplina, odgovornost, točnost, novi pravilniki o delitvi osebnih dohodkov in seznanjenje s položajem so povečali motiviranost delavcev. Izkazalo se je, da ima Gorenje veliko dobrih delavcev, vendar so jim manjkali dobro vodenje, motiviranost in usmerjenost k skupnim ciljem. Ima tudi zanimiv proizvodni program, kar priča tudi uveljavitev v tujini, velike prodajne trge, dobro trgovsko mrežo in velike, a ne dovolj izkoriščene proizvodne zmogljivosti. Letos v Gorenju uresničujejo proizvodne načrte, v izvozu celo bolje, kot so računali. V izvoz gre skoraj 70 odstotkov izdelkov, fizični obseg proizvodnje se je povečal za 37 odstotkov, produktivnost tudi. Kot vse kaže, izgube ob polletju ne bo. jvj Volčjak Izhod iskati v reorganizaciji Novi krediti so le trenutna, ne pa dolgoročna rešitev za Alpetou-rov Servis na Laborah — Od uvedbe družbenega varstva kar dobro dela — Se letos naj bi z ustreznejšo delitvijo dela pri vzdrževanju vozil v Alpetouru zagotovili trdnejšo osnovo za pridobivanje dohodka v servisni dejavnosti Kranj — Učinki pol leta trajajoče- Kljub temu da se je stanje v Servisu ga ukrepu družbenega varstva v Al-petourovem Servisu osebnih vozil in mehanizacije na Laborah se že krepko poznajo, saj so se izboljšali pogoji poslovanja te temeljne organizacije, disciplina zaposlenih in organizacija dela. V zadnjih mesecih je okoli 18 delavcev odšlo drugam, vendar je bilo s preostalimi delavci opravljeno več dela kot v enakem obdobju lani.. Četrtletni poslovni rezultat sicer ni pozitiven, ker gre še vedno velik del dohodka za odplačevanje kreditov. Prav to breme — krediti iz preteklih let, nedokončana obnova servisnih delavnic, za kar bo potrebno še okoli 12 milijonov novih din kredita za nakup nujne opreme in ureditev ogrevanja v prostoru za tehnične preglede — napoveduje Servis na Laborah nič kaj obetavno prihodnost. Za sedaj imajo še dovolj dela in je potrebno dva tedna vnaprej naročiti osebni avtomobil za servisni pregled. Vendar niti boljše izkoriščanje zmogljivosti in manjša poraba sredstev niti pridne roke mehanikov ne bo pomagalo servisni dejavnosti na zeleno vejo, dokler bo prevelik delež dohodka odtekal za odplačevanje okoli 80 milijonov din kreditov, od tega približno tretjino kratkoročnih. na Laborah tako popravilo, da so celo razmišljali o predčasni odpravi družbenega varstva, pa je bila večina delavcev za to, naj ostane tako še naprej, še okoli štiri mesece, kot je predvidel sklep skupščine občine Kranj. Ko je o ukrepih za odpravo izgube v preteklem letu razpravljal tudi kranjski izvršni svet, je poudaril, da je v naslednjih mesecih treba tudi z reorganizacijo poiskati izhod za servisno dejavnost na Laborah, sicer se utegne zgoditi kaj podobnega kot s servisi v Tolminu, Portorožu in na Ptuju. V zadnjem času si Servis sam prizadeva najti sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami — na primer s kranjsko Savo za vzdrževanje njihovih vozil, prav tako tudi v okviru. SOZD Alpetour. Sedanji delež Servisa pri vzdrževanju Alpetou-rovega avtoparka namreč ni velik, z ustreznejšo delitvijo dela pa bi bil tudi servisni dejavnosti zagotovljen večji dohodek ter s tem možnosti za odplačevanje kreditnih obveznosti. Tako bi se lahko popravili tudi razmeroma nizki osebni dohodki zaposlenih v Servisu na Laborah. L. M. Strokovna ekskurziju hudourničarjev — Konec minulega tedna je bil v Beljaku v Avstriji svetovni kongres hudourničarjev. 35 udeležencev kongresa iz Avstralije, Japonske. Kitajske in evropskih držav je v petek v organizaciji Zveze vodnih skupnosti Slovenije obiskalo tudi Slovenijo. I' ekskurziji pod strokovnim vodstvom predstavnikov Podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana so obiskali Jezersko. Kranj. Zgornjo savsko dolino. \'ršič in Planico. \ Kranju (na sliki) so jih predstavniki VodnogOHpddarskega podjetja in kranjske Save seznanili z delovanjem tako imenovanega mehkega jezu pri Tekstilindusu na Savi. — A. Z. — foro; F. Perdun 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 12. JUNIJA 13R4 Salončeva iz Martinj vrha praznujeta 50-letnico poroke Malo zdravja nama prinesite Martinj vrh — 13. maja letos je minilo že petdeset let, odkar sta se vzela Katarina in Jože Tolar, Selon-čeva i/. Martinj vrha. Atu je danes 79. mami pa 72 let. Ko "je mama. Pleušakarjeva iz Jesenovca služila pri Mohoriču v Martinj vrhu, sta se spoznala. V Zalem logu sta se potem poročila. Pet otrok se jima je rodilo, štirje fantje in eno dekle. Težak začetek je bil takrat leta 1934. Gospodarska kriza je pestila kmete, dom je bil ves na pol podrt, denarja ni bilo nikjer dobiti. Peš so hodili po opravkih v Kranj in Škofjo Loko. Namesto da bi kupil vozovnico, je ata mami iz mesta raje prinesel dve skodelici za kavo .. . Nobenega stroja ni bilo pri hiši, vse je bilo treba z rokami opraviti. Ata je veliko fural, tudi za druge. Konj je bil vedno pri hiši, in po pet krav. Namučili so se. Najhuje pa je bilo med vojno. Partizanski bunker so imeli pod hišo; obveščevalni center »Lubnik« ip Wl <" Stalno so bili v nevarnosti. Ko je v zadnji hajki gorelo pri Bršlanovcu in so tam pobili domače, so čakali, da se bo najhujše zgodilo tudi pri njih. A so le imeli srečo. Po vojni so zgradili novo hišo. Na roke so naredili vso opeko, kuhali apnence. V novi hiši sedaj teče voda iz pipe. luč je na vsakem koraku, pralni stroj se vrti. To je bil praznik za mamo. Najbolj vesela sta z atom, kadar ju obiščejo otroci in vnuki. Saj jima ni dolgčas. Doma ima sin Jože sedem punčk. Vseh vnukov imata sedemnajst in zdaj že enega pravnuka. A vsakič težko čakata obiska iz doline. Lepo jima je, le zdravja ni. Brez palice ne moreta več. Ko bi le še enkrat lahko šla peš do malna, si srčno želi mama . .. »Malo zdravja nama prinesite!« v šali zakliče za nami, ko odhajamo. Saj bi ga, mama, če bi le mogli. D. Dolenc POROČILI SO SE Nji Jesenicah: Rekar Filip in Tomažin Suzana, Mihulič Druga in Zupančič fiarburu, Oii/.l Hojan in Dumbovič Sandra, Režunju Silvester in Co-fati Brusita, Bernik Darko m l.oL>ar Darja, Lavrince Jože in Razingar Pavla, Peterka Anton in Tavčar Motku, Gervar Branku in •Jan Nada, Čiru mereč Slavko in Balazič Lidija, Hočevar Marko in Despotov it Dragica, Maric Dragan in Btaževič Anica, Snih Iztok in Kolomar Jožica, StojceVič Anto in Medic Jovanka, Prem rov Darko in Veber Brigita \ Škofji l.oki: Porenta Peter in Božnar Marta, .Jenko Marijan in Klemenčič Ljudmila, Kržišnik Martin in Tušar Ana. Buden Rudo m Pokom Katica, Kavčič Janez in Krek Marta, Vodopivec Boris in Kupnik Irena, Česen Marko in Kokalj Cvetka, Piv k Miroslav in Pišlar Germana, Debeljak Vladimir in Se-ttiičar Ol^a, Peternelj Peter in Selak Neven-ka, Cen^ija Ivica in Matanovič Ljubica, Lav-bič Stane in Skok Majda. Kavčič Marko in Kristan Milena, Erznnžnik Jurij in Oblak Jana, Porenta Janez in Jamnik Marija. Primožič Jože in Pintar Milena, Homec Janko in Bizjak Stanislava, Kniko Anton in Šifrar Vilma, Kastehc Ernest in Bgrgant Marjeta, Peternelj Franc in Pretnar Alenka, Kogoj Ladislav in Ažbo Marija i Kranju: Narobe Viktor in Marija Remic, Markuta Miran in Bela Mira, Skrabar Rado in Hu-mar Marija, Zor Marijan in Kokalj Marija, Bohinc Milan in Ccsen Mira, Rozman Branko in Zupan Nu.ša, Murgic Refik in Alibabič Naza, Majstorov ič Dragan in Babic Marinka, Ušlakar Milan in Lazar Štefka, Kern Drago in Zupan Ana, Počivalnik Janez in Pirili Romana, Dolenc Ivan ta Galjot Cecilija, Jenko Alojz in Rekar Irena. Jerič Stanislav in Jerič Slavka, Srečnik Matjaž in Mrak Tatjana, Mušič Rudi in Golob Simona, Kur-nik Franc in Roblek Bernarda, Babu" Marjan in Hudobivnik Marija, Roblek Jože in Maček Mojca, Šinkovec Marko in Polajnar Alojzija. Sajovec Rajko in Šinkovec Izidora, Koman Mitja in Rutur Cvetka, Jeras Janko in Krsnik Majda, Dolenc Miran in Voglar Erika, Zalar Andrej in Zaje Ana V Kil (I o v I i ic i: Peternel Franci in Vergles Nataša, Debeljak Vladimir in Bukovec Darinka, Zelez-njak Dušan in Grebenar Terezija, Lipovec Emil in Podlipnik Ivanka, Kveder Jožef in Potočnik Ljubica, Tavčar Jože in Mat^dič Silva, Mohorič Branko in Trloj Silva, Rogač Bojan in Gričar Majda, Kutnjak Ivan in Drekonja Emilijana, Stare Tomaž in Gvura Olga, Žbogar Milan in Prešeren Barbara, Popovič Svetislav in Čakš Brigita, Fartek Polde in Helenca Zupan, Sinobad Bogdan in Triplat Urška, Drobnak Jožef in Znidar Andreja, Dudič Zoran in Šlibar Janja, Jeglič Bogdan in Šmid Milena, Soklič Marko in Kobal Jasna, Ferlic Iztok in Ferlic Mojca, Ban Vladimir in Strgar Tanja, Marink. >vu-Dragomir in Svetelj Vika, Rozman Jože in Golja Saša, Curk Alojzij in Križan Nlaiijii. Zn&đar Dare in Pogačnik Simonu, Markelj Branko in Škof Tatjana. Zaberl Alojz in Re-setič Marjanca, Svab Boštjan in Palovsnik Vera. Smolej Ernest in Markelj Marija, Pevec Marjan in Škofic Belinda, Tomše Ciril in Ivanka. Kočar Bojan in Pristavec Ksenija, Škoberne Peter in Rozman Marta Prijatelji — boto: F. Peni a n J V Pravnik svetuje KOMU »ODO DODELILI OTROKA S. L z Jesenic Vaš mož je alkoholik. Z njim živite 10 let, imate 9 let starega sinu. /elite vložiti tožbo za razvezo zukon-ske zveze, vendar pa sle v strahu, komu bo sodišče dodelilo otroka. Pravite, da vaš mož že ves čas, odkar ste mu povedali, kuj nameravate storiti, straši, da bo otroka obdržal sam. ODGOVOR: V sodbo, s katero sodišče razveže zakonsko zvezo, vnese tudi sporazum zakoncev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok. V vašem primeru tega sporazuma ne bo. Zato bo sodišče odločilo, komu bo dodeljen otrok. Preden o tem sodišče odloči, si priskrbi mnenje pristojnega organa občinske skupnosti socialnega skrbstva. Ker pa pravite, da je "lož alkoholik, v vašem primeru verjetno ni dvoma, da otrok ne bi bil dodeljen vam. STANOVANJU PO ODHODU V DOM B. S. i/. Krunju Oditi nnmeravute v tlom za ostarele občune. Sedaj stunujete v družbenem stanovanju, pu ne veste, kuko bo s tem stanovanjem po vašem odhodu. Stanovanje bi iz varnosti vseeno radi zadržali, ker ne veste, kuko si* boste počutili v novem okolju domu za ostarele? ODGOVOR: Vaša skrb je odveč. Stanovanjsko razmerje bi vam stanodajalec lahko odpovedal le, če bi vi pismeno izjavili, da se nameravate v domu za ostarele občane nastaniti za stalno. S to izjavo bi morali soglašati tudi na socialnem skrbstvu v Kranju in tudi v domu za ostarele. PKKDCASNA POKOJNINA L. N. iz Kamnika Sami ste ugotovili, du bi vašu pokojnimi zurudi predčasnemu odhodu v pokoj pri Si letih sturosti in 35 letih delovne dobe znušulu 67,5 odstotku od pokojninske osnove. Sprašujete pa, kduj boste dobili tohk- N šno pokojnino, kot če hi se upokojili pri izpolnjenem pogoju sturosti? ODGOVOR: Res bi se vam pokojninska doba žara di predčasne upokojitve znižala za 10 odstotkov zara di upokojitve s .r).r>. leti. To znižanje pa bi trajalo do do polnitve 60 let. starosti, od tega leta dalje pa bi dobh a li pokojnino v višini 7f>-odstotkov pokojninske osno DAVEK NA PROMET NEPREMIČNINI; C. K. z Kleda Nameravate prodati hišo in si kupiti stanovanje v bloku, pu vus zanima, uli ste oproščeni plučila prometnega davka? ODGOVOR: Zakon o davku na promet z nepremi čninarru določa, da se prometni davek no plačuje <»l kupnine za prodajo stanovanjske hiše, v kateri je pro dajalec prebival najmanj 5 let neprekinjeno, če kup nino porabi za nakup stanovanja, v katerega se bo preselil. Pristojni občinski upravni organ vam bo i/ dal odločbo o začasni oprostitvi plačila davka, nato |>a boste morali v roku dveh let dokazati (s pogodbo o nakupu), da ste kupnino vložili v nakup stanovanja. Če boste za hišo dobili več, kot bo znašala eena stanova nju. ki ga nameravate kupiti, vam bodo davek odme rili od presežka v odstotku, ki ga določa odlok o davku na promet nepremičnin občine Radovljici CARINSKE OLAJŠAVE M. P. iz Dražgoš Sprašujete, če imnte kot kooperant kmetijske zu-druge kakšne (urinske olajšave pri konsignacijskem nakupu truktorskegu motorju in kukšni so carinski stroški? ODGOVOR: Zal pri nakupu nimate nobenih carin skih olajšav. Glede carinskih stroškov vam bodo dah najbolj točne podatke v konsignacijski prodajalni, ker so carinske dajatve odvisne od tipa, moči motorja in seveda od njegove vrednosti J 1'reditev približno 500 metrov dolgega odseka Likozarjeve ceste v Kranju se bliža kraju. Sre'di minulega tedna so na celotni trasi že položili asfalt in začeli urejati priključke, postajališča ter pločnike. Investitor zgornjega odseka ceste je stavbno zemljiška skupnost, spodnjega pa samoupravna komunalna interesna skupnost. Izvajalci na celotni trasi pa so Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj. Gradiš in Cestno podjetje Kranj. Dokončanje lani začetih del Jože Primožič, strokovni delavec samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Kranj pravi: »Kaj več je ta trenutek težko predvidevati.« Kranj — Glede na sredstva, ki se zbirajo za komunalno dejavnost v kranjski občini, ki so za letos začrtana v srednjeročnem programu, smo se pogovarjali S strokovnim delavcem samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Kranj Jože-tom Primožičem. Kakšne so realne možnosti? »Kar zadeva lokalne in regionalne ceste na območju občine, smo iz srednjeročnega programa samoupravne komunalne interesne skupnosti izdvojili nekaj del, ki jih je prevzela občinska skupnost za ceste. V komunalni skupnosti pa ostanejo vsa lani začeta dela na cestah v občini. Tako komunalna skupnost sofinancira vzhodno obvoznico do avtoceste, glavni investitor pa je Skupnost za ceste Slovenije. V Zgornji Besnici je predvideno dokončanje krajšega cestnega odseka. Ni pa še povsem gotovo, kako bo z odkupom objekta v Mavčičah za ureditev ceste. Na območju mesta je predvideno dokončanje del na Sejmišču in del na cesti Iskra—Planika. Predvidena je gradnja ceste od Dinosa do bodoče čistilne naprave, začela pa se je tudi gradnja Krožne ceste v Straži-šču. Prav tako se končujejo dela na spodnjem delu Likozarjeve ceste. V programu je tudi Zupančičeva ulica, za katero Projektivno podjetje Kranj pripravlja dokumentacijo. Vendar pa je za zdaj malo možnosti, da bi kaj več naredili na tem odseku. Torej ni nič novega. Gre za nadaljevanje del na lani začetih investicijah. Sicer pa je po programu predvidenih za letos na tem področju okrog 100 milijonov dinarjev.« Žuli jih komunala V krajevni skupnosti Smlednik imajo skromne želje, a za te čase očitno prezahtevne — Kadi bi večje pokopališče, vodovod, ki bo napajal vso krajevno skupnost, urejeno kanalizacijo, dokončf-urbanistični načrt, obnovo zgodovinskih objektov ... Kuj pa ostalu področja komunalne dejavnosti? »Sanacija rezervoarja Pivka je končana. Že nekaj časa trajajo dela na obnovitvi vodovoda v Cerkljah. Sicer pa kar zadeva vodovod, še tri povsem gotovo, kako bo z Drulovko in Naklom. Tudi nadaljevanie obnove v drugem delu Cerkelj je vpi vo. Razen tega so končana geološka vrtanja v Povijah, nadaljujejo si Krvavcem. Pri kanalizaciji so zdaj vsi nap usmerjeni v začetek gradnje čistilne naprave. Investitor je Komunalno i obrtno gradbeno podjetje Kranj.. izvajalca se je prijavilo več kandic tov. Kot najboljši ponudnik je pr lagan SGP Gradbinec Kranj,'V z* s kanalizacijo moram omeniti še < financiranje agregata za bioplin vi stilni napravi v Škofji Loki. Na področju mestnega prometa bila najprej mišljena ureditev avl busnih postajališč oziroma čakalnd Glede na predvideno spreir ureditve prog bo zdaj s tem dena jem treba razširiti Stošičevo ulico Omeniti velja še nadaljevanje de/ pri sanaciji odlagališča odpad -Tenetišah, ureditev pločnika v ,: fu, kjer so dela že končana; žal pa j« zmanjkalo denarja za asfalt. Naročen je tudi projekt ureditve pok lišča v Kranju. Na področju investicijskega vzdrževanja je predviden* ureditev odvodnjavanja na Kajunovi ulici. Kako pa bo s predvideno ureditvijo Ceste na Rupo, še ni znsac ker se stvar zapleta pni soglasja izdajo gradbenega dovoljenja A. Žalar Smlednik - Krajevna skupnost Smlednik, le 11) kilometrov oddaljena od Kranja in ne kaj vec od Ljubljane, se zadnje čase precej širi, za to ni čudno, če se je zaostrila potreba po komunalni urejenosti krajev. Pokopališče, kamor pokopavajo tudi IZ 1 'ume in Zbilj, je postalo pretesno. Kaže, da ga zaenkrat tudi ne bodo mogli razširiti. Z lastnikom zemlji (i .t namreč ne morejo zediniti o odkupu, zato so se morali zateči k ti. lasti tvenemu postopku, kar pa seveda terja čas. Kranjski vodovod deloma napaja tudi krajevno skupnost Smlednik. Tudi s pitno vodo je na tem območju problem i )o v iše ležečih Mi v Hra šah voda sploh ne priteče. Ob koncu tedna in zvečer, ko je poraba naivec i.i. pomanjkanje čutijo tudi drugje, isti cevovod napaja tudi Medvode. zatO bi se kazalo dogovoriti o teme ljiti skupni obnov i. I ani je komunalna skupnost Šiška namenil* nekaj i ion i kot 4 milijone dinarjev za 00 novo vodovodu, vendar so ta denar porabili za cevovod od Mavčič proti Zbiljani, čel da bo s tem oskrba I VO dO tudi za Smlednik urejena Toda po novem letu se je pokazalo, da se vedno nI. v elik pora bmk vode je tudi pose stvo Agroemone v Hrašah. Poaestvo ,-e samo po sebi predstavila pro 'blem. ker nuna proi isi ovalnih naprav m se odpadki itekajo kar na dvorišče, tato Mved* krajani "|s" posebno navdušeni nad ob|eklom Ko bi kanalizacijo od posestva sf ljali v Savo, verjetno ne bi bilo več tako hudo, toda kje dobiti denar, problemu posestva v Hrašah si sj Smledničani zamislili nad kanalizaH cijo krajevne skupnosti. Za zdaj ima vsak krajan kanalizacijo spe kar do prvega jarka, kar za zdaj ne predstavlja velikega problema, vsaj za tistega ne, ki ne živi ob tetnrf jarku. Že 1981. leta so izdelali idejni projekt, kako urediti krajevno kan* lizacijo. Ker pa je bil ocenjen na astronomsko vsoto, so zamisel za kaj časa opustili. Kaj bo potem, ko se bo krajevna skupnost širila, je seveda drugo vprašanje. Naložbe sama bržčas a« bo zmogla. Toda širiti se za zdaj tudi se ne more, ker nima urbanističnega načrta. Stari plan je že 10 let neveljaven, tako da še vedno ne vedo, kje bi lahko zidali. Z občine je prišla pobuda, naj krajani sami predlagajo, kje naj bi se v prihodnje gradilo, potem pa bo stanovanjska skupi odločila, ali so se prav domenili Med problemi so krajani Smlednika omenili tudi svoj Stari grad, ki c>a radi preuredili v prijetno domači zabavišče, kjer bi združili kultura« in gostinsko ponudbo. Seveda »rad terjal dokajšnjo naložt. Smledničani menijo, da bi jo del laL ko pokrilo spomeniško varstvo, zj ostalo bi poskrbela krajevna ski nost in turistično društvo. D. Z. Žlebir 12. JUNIJA 1984 KULTURA 5. STRAN glas bletne šole ZKOS Rfcor za literarno dejavnost pr, ^»kulturnih organizacij Sloveni-•ietos že sedmič or^mi/nu! Ivl- .'■fcrarno šolo. ki bo od ur,. *»ija v Kopru. Namenjena je rjem oziroma vodjem literat->in v šolah, klubih, delovnih pah, članom literarnih urednikom literarnih revij. >vin prilog, knjižničarjem m agim, ki s svojim delom ka-prispevajo k širjenju in dvi bralne kulture, pomagajo m ajo pišoče h kvalitetnejšemu nju ali posredovanju litera- arni šoli bodo udeleženci ali svoje znanje o novejši in svetovni literaturi, razi-in kritičnem vrednotenju je književnosti, izpopoln jev ali . o vsebini in oblikah dela v PfcH in pri glasilih, se seznanili z »■ostmi in oblikami organizira I? gibanja, •ko dopoldne bodo tri predava-Popoldne pa bo potekalo prak ti-jfelo v dveh skupinah: prva bo wila recital in ga tudi uprizori-|Juga pa bo oblikovala glasilo: Cflega so na programu še ogled *&ke knjižnice v Kopru, dva lite-večera, filmski večer, obisk r*»hiše. literarno šolo se lahko do anija prijavite pri Zvezi kultur-*ganizacij Slovenije, Ljubljana, rHeva 5. J*»>r za plesno dejavnost in P*nje plesnih skupin Slovenije 3C0S bosta tudi letos organizi-foletno plesno šolo, ki bo pote-°d 25. junija do 7. julija v pro-33 Srednje šole za glasbeno, ba-izobraževanje in v Kazini v Jani. Namenjena je mentorjem Jpokojenci pevali društev upokojencev občine ijica je tudi letos organizirala •upokojencev« in ob zaključku J pripravila srečanje pevskih * društev upokojencev Gorenjci je bilo v soboto, 2. junija . &b 17. uri v festivalni dvorani rf.ni dvorani je zbrane poslušal-fzdravil predstavnik Zveze dru-lipo/cojeneev občine Radovljica Kos, povezovalka programa Balohova pa je posredovala misli zborovodje Eda Ošab-anja o dejavnosti pevskih Gorenjske, njih požrtvoval-ttori volji in veselju do petja. gJWo je dvanajst zborov: mo-M&ki zbor DU Predoslje, ženski ^'Javornik-Koroška Bela, mo-IJjDU LIPA Radovljica, moški ^T Janez Cerar Domžale, mo-DU Škofja Loka, mešani ,,PU LIPA Radovljica, moški ^ Kranj, moški zbor DU Tr-^tki zbor DU Domžale, meša-W* Zveze društev upokojencev Jtjubljana-Moste Polje, moški /'-Jesenice in mešani pevski Jo Ivan Cankar Ljubljana, /oneu so združeni ženski, mo-Mešani zbori zapeli še vsak po **m, za kar so želi toplo pri-■ ^^ri bodo sodelovali tudi na Wr&ki reviji pevskih zborov dru-tokojencev v Ljubljani v r Can- lomu. v soboto, dne - I^ao igro mladih igralcev. * 'toče biti Čudežni kamen otroško besedi-f^juje izbira junakov, predvsem pa odnosi F* je. katerih nosilci so ti junaki. Avtorica to se skuša spustiti v globino odnosa otro-—odraslih oziroma svet nasploh. nekem smislu še bolj iserskimi domislicami in yt — svet odras.... FffOtje še celo zaostri, pravzaprav mu pri l*'3r najširše razsežnosti, hoče, da osnovni ^preraste iz ozkosti otroškega sveta(ki je "•niran s svetom odraslih) v temeljni člo-| "^nflikt našega časa (s tem besedilo hoče I^bno). ki se kaže v prevladi n>r}lumk(. m"" le-ti sta odtujeni dobremu (in vredno f določenemu) arhaičnemu svetu in na 'sem kompleksu, ki ga ta pojem vsebuje pa kornp^*» • naravnanosti besedilo - iro. kljub W ne zadostl v taksni me. J**u svopn n namen. Avtorica nobene- Kf^&Vh izhodi*č ne izpe,je redno dinamično (menjavanje prizorčkov in situacij), v svoji izvedbi omogoča mnogostransko uporabo odrske tehnike, igralcem dopušča mno go igralske svobode; skratka, za uprizoritev je to jako hvaležen tekst. Takšnega je bržkone vzel v roke režiser Lojze Domanjko, ki je hotel narediti dinamično predstavo, pač tako, kot jo narekuje avtorica v besedilu, kar mu je tudi uspelo, zlasti je uspešno rešil prehode iz situacije v situacijo. Njegov ustvarjalni delež je precejšen. Zelo ustrezno je črtal iz prvotnega besedila nekaj prizorov, ki celoto le še bolj razvlečejo. S tem, da je prvotnega Aleša predstavil kot Natašo, Tomaževo sestro, in da v predstavi postavi Matko kot samohranilko, je pridal besedilu nove razsežnosti; te sicer niso bistvene, vsekakor pa bolj življenjsko postavijo družinske razmere, ki so sicer v besedilu nejasne, neizoblikovane. Tudi osnovnega gibalca vsega dogajanja — Gurgla — predstavi zelo življenjsko, nič kaj fantastično-pravljično, kot ga ie začrtala avtorica. Izreden napor je gotovo po- menilo delo z mladimi igralci, ki jih je bilo potrebno voditi od prvega koraka naprej. Kljub vsemu pa nedorečenosti besedila ni mogel preseči z vso odrsko perfektnostjo, ki jo je izkazal. Tako tudi vtis o režiserjevem deležu ostane le na ravni videza, pojavnega, odrskega; tistega, kar naj bi izražalo moč, težo pojavnosti pa ni bilo niti zaslutiti. Režiser je torej pripravil profesionalno predstavo, vendar prazno, neprepričljivo, kar se ideje sporočila tiče. Z režiserjem so odlično sodelovali kar vsi po vrsti mladi igralci, ki so pokazali zadosti discipline in talenta, povrhu vsega so bili še sproščeni, tako da so zelo primerno krstili igro Goljevščko-ve. Polona Hribar kot Gurgl, Robi Nograšek kot Tomaž in Nataša Pen kot Nataša so se predstavili kot energičen, uigran in skladen tercet, od katerega je z malce nerodnosti sem ter tja odstopal Nograšek. Njihove glavne odlike so bile sproščenost, nevsiljiva dinamika in govor, ki ni kazal nobene izumetničenosti. Alenka VVeithauser in Andrej Krajcer sta zaigrala tipizirani podobi, prva se je zelo živo in zanesljivo predstavila kot Matka, Krajcer pa kot Upokojenec (zelo hvaležna vloga je bila to zanj). Andreja Gašperšič, Jo-landa Tičar in Vesna Jankovič so odplesale vlogo Belih žena skladno in ubrano. V Pošasti, ki smo jih bolj slišali kot videli, so bili preoblečeni Bojan Regouc, Rasto Tepina in Andrej Krajcer. Tipizirano Blagajničarko je predstavila Zora Vad-njal. Helena Bešter kot učiteljica Izohipsa je presegla tipično podobo učiteljice, kot jo narekuje besedilo, in je ustvarila karikaturo stroge, zapete in nedostopne tovarišice učiteljice, zelo podobne fellinijevskim tipom, ki iz karikature preraščajo v grotesko; vprašanje pa je, koliko je bila takšna pojava v skladu z naravnanostjo celote. Sodelovali so še Bojan Istenič, Boštjan Omerza in Sašo Komovec kot učenci, vihravi in glasni so precej prispevali k živosti dogajanja. • Gibljivost in koreografija igralcev nasploh sta bili v rokah zanesljive Jasne Knez. Zvočno kuliso je prispeval Lado Jakša; razni šumi, ki pc nazarjajo naravne zvoke, kakor tudi mehanični zvoki — spremljevalci naše tehnične dobe, so bili skladni z naravnanostjo besedila. Kostumi Zvonka Severja so bili na junakih, ki jih avtorica predstavlja za realistične, pač realistični, vsakdanji, pri ostalih, v katerih naj bi bil določen poetični naboj (pravljični liki), pa so kostumi stilizirani, prav tako tudi pri učiteljici Izohipsi in Upokojencu ter Blagajmčarki. Scenografija je bila v rokah Franc Vozla — odprta, v gibljivost naravnana, kot tudi predstava sama; v drugem dejanju nekam preveč klasična in zapolnjena, zaprta. Za zelo normalno dikcijo se je potrudil lektor Ludvik Kaluža, ki je zelo ustrezno oblikoval jezikovno socialno zvrstnost in celo sleng (ki ga na naših odrih le redko znajo pravilno uporabljati, kaj šele izgovarjati), kajti že avtorica sama napelje na to, da vsi liki ne govorijo enako. Lektor je govorico ustrezno razmejil in pravilno določil, kdo od njih govori določeno (socialno) zvrst oziroma podzvrst jezika. Na krstni uprizoritvi, 1. junija so imeli igralci jako hvaležno publiko. Ta je radostno uživala — morda še največ zato, ker so v likih in situacijah na odru prepoznavali sebe in življenjsko okolje, v katerem žive, a tudi zato, ker jih je znal režiser skupaj z igralci primerno motivirati, da so zbrano pričakali konec predstave. Gledalec pa kljub vsej dovršenosti in učinkoviti izvedbi odhaja kar nekam prazen iz dvorane. Je bil to namen avtorice besedila in ustvarjalcev izvedbe? -— ■ - h - -M Pušavec 6. STRAN REPORTAŽA, ZANIMIVOSTI TOREK. 12. JUNIJA Vedra taborniška prireditev Zveza tabornikov občine Škofja Loka je ob 30-letnici svoje organizacije priredila 1. zlet tabornikov Gorenjske — Okrog 280 tekmovalcev na taborniškem mnogoboju — Partizanski trak za dva gorenjska odreda Sobotno jutro jo biJo še živahnejše od prejšnjega večera. Okrog 281) murnov, medvedkov in čebelic, tabornikov in tabOrnic, ki so prišli pod vodstvom klubovcev tekmovat na mnogoboj, je po svečanem zboru pohitelo na reševanje nalog po posameznih starostnih skupinah. Tekmovalci iz gorenjskih občin, manjkali so le iz radovljiške, so merili svoje znanje in moči v raznih taborniških veščinah. Med drugim so postavljali šotor iz šotorskoga krila, premagovali ovire, kurili ognje, opravili ori- SKOPJA LOKA - Konec prejšnjega tedna je v mestu pod Lubni-kom minil v znamenju taborništva. V škofjeloškem naselju Podlubnik so se namreč sestali na L zletu tabornikov Gorenjske številni člani te organizacije, v kateri deluje v 5 občinskih zvezah z 19 odredi prek dva tisoč mladih. Organizacijo prireditve je Zveza tabornikov Gorenjske zaupala partizanskemu odredu Svobodni Kamnitnik iz Škofje Loke, kjer praznujejo letos JO-letnico taborništva. škoga odreda v Kranju. Kot so povedali, so naloge kljub vročini in žeji dobro opravili, veselili pa so se tudi drugih tekmovanj, ki so koristna tako zaradi učenja kot razvedrila. Nič slabše volje niso bili taborniki Boštjan Trampuš, Matjaž Vrevc, Grega Suljanovič, Renato Šuler in Samo Zelenjak z Jesenic, ki sicer niso mogli tekmovati, so pa pomagali pri ocenjevanju in opazovali zanimivo dogajanje. »Mladi so vedno vedri, kadar se zberejo na kakšni prireditvi,« je po jasnila predsednica Zveze tabornikov Gorenjske Ljubinka Šimunac in dodala: »Zlet, ki smo ga združili z mnogobojem, je le ena od letošnjih akcij naše zveze. Vse imajo namen predvsem spodhuti željo po medsebojnem druženju in povezovanju tabornikov ter ob utrjevanju taborniške organizacije poudariti njeno veljavo v družbi.« lišili Postavljanje šotora iz šotorskih kril je ena od tekmovalnih veščin na taborniškem mnogoboju Taborniški živ-žav se je v Škofji Loki začel že v petek zvečer, ko so tja prihajali prvi udeleženci zleta. Na zelenici ob šolskem centru v Pod-lubniku je zrasel tabor, v katerem je pod noč zagorel taborni ogenj. Okrog njega so se zbrali udeleženci zleta in obiskovalci iz okolice, ki sta jih do poznih ur družila pogovor in pesem. entacijski pohod, tekmovali v igri Med dvema ognjema, streljali z lokom, preizkusili poznavanje signalizacije in imeli spretnostna tekmovanja. S pohoda se je med prvimi vrnila ekipa, v kateri so bili mlajši taborniki Robert in Tomaž Jerič iz Gorenjskega odreda v Cerkljah pa Andrej Zakrajšek in Peter Zupan iz Kokr Pred orientacijskim pohodom je treba dobro preučiti nalogo na zemljevidu Za lokostrelstvo je med mladimi taborniki veliko zanimanja Foto: S. Saje Kot je dejal eden marljivih organizatorjev zleta iz škofjeloškega odreda Svobodni Kamnitnik Andrej Štremfelj, je priprava in izvedba takšne prireditve odgovorna naloga. Delo pa ni bilo zaman, saj je razen zadovoljstvu udeležencev prispevala k popularizaciji taborništva. Slednjemu je bila namenjena tudi slovesnost ob 30-letnici taborništva v škofjeloški občini, med katero so v soboto popoldan podelili 5 odredom posebna republiška priznanja za aktivnost, dva pa nagradili z najvišjim priznanjem; partizanski trak za 1983. leto sta prejela odred Svobodni Kamnitnik iz Škofje Loke in Špikov odred z Blejske Dobrave. Odprli so razstavo o škofjeloškem taborništvu, predstavo o življenju tabornikov pa so si po ogledu filmov gostje dopolnili z obiskom v taboru. Zlet se je končal v nedeljo. Po športnih tekmovanjih in ogledu znamenitosti Škofje Loke so se mladi razvedrili na taborniškem pikniku. S. Saje Gostinski lokali bodo poleti odprti 1: Jože Markun, predsednik gostinske sekcije pri združenju obrtnikov občine Kranj: »Gostinstvo ni obrt, marveč dejavnost, odvisna od gostov, lokacije, opreme, ponudbe, kvalitete ... Naše delo je preslabo vrednoteno . .. Ob veliki režiji in majhnem prometu se ne da ustvariti visokih dohodkov ...« Kranj — Tudi kranjska občina je med tistimi, ki je z odlokom predpisala, da morajo biti gostinski lokali julija in avgusta odprti neprekinjeno 12 ur na dan in da so lahko zaprti le en dan v tednu. Torej gostinski loka li (zasebni) v dveh glavnih turističnih mesecih ne bi bili dlje časa zaprti zaradi dopustov, kar se je dogajalo doslej. Kako ocenjujejo takšen ukrep, o tem smo se pogovarjali s predsednikom gostinske sekcije pri združenju obrtnikov občine Kranj JoŽetOm Markunom, ki je že sedmo leto predsednik sekcije, lastnikom gostilne Pri Bizjaku na Beli. »Naša sekcija v občini ima registriranih 00 gostinskih obratov. Zadnje čase je manj obratov s prehrano, naraščajo pa bifeji. Menim, da sedanji odlok o obratovalnem času v osnovi ne rešuje problema in ne odpravlja vzrokov za nastalo stanje. Veh ko vlogo ima pogosto lokacija. So območja, kjer dopoldne gostov ni. se pa recimo radi zadržijo v lokalu po 21 uri . Za lokale v mestu in ki imajo dopoldne malice, je razumljivo, da so odprti. Kar zadeva dopuste gostinskih delavcev v glavni sezoni, smo se s komitejem za gospodarstvo občine Kranj dogovorih, da mora biti v primeru, če je en lokal na določenem območju zaprt, drugi odprt. !\e sme se Zgoditi, da bi bili na določe nem območju kur vsi lokali zaprti. Pravite, da sedanji odlok ne rešuje problema in ne odpravlja v/.ro- kov? »Gostinstvo preveč enačimo z obrtjo. To je dejavnost, ki je odvisna od gostov, lokacije, opreme, kvalitete, ponudbe itd. Gostinskega delavca preslabo vrednotimo in mu ne priznamo tistega, kar bi za njegovo specifično delo ob sobotah, nedeljah, praznikih moral zaslužiti. Večkrat pettl Je rekel, da ne bi bilo treba toliko stabilizacijskih ukrepov, če bi vsi delali tako kot gostinski delavci. Da,-nes se srečujemo s težavami zaradi vse večjega števila nezaposlenih, po drugi strani pa ugotavljamo, da so redki, ki se odločajo za gostinski poklic in delo. Dvanajst ur na dan in en dan v tednu prost; to je v nasprotju s kolektivno pogodbo o 42-urnem ted- niku. In če si za to delo še slabo vrednoten, je rezultat takšen, kot je. Gostinske šole so slabo obiskane in resno se sprašujemo, kaj nam bo prineslo usmerjeno izobraževanje na tem področju.« Zakaj je vse manj gostinskih obratov, v katerih je moč dobiti hrano? »To je širše vprašanje, v katerega pa je v precejšnji meri vključena na ša davčna politika. V sosednjih deželah je pribitek na hrano pomembna postavka. V sosednji Avstriji je na primer pribitek na kavo tolikšen, da gostinec lahko od 8 prodanih kav na prostem trgu nabavi kilogram kave in sladkorja. Pri nas jih mora prodati okrog 70. Sicer pa je zanimivo, da pri nas znaša dovoljeni pribitek na hrano 60 do 80 odstotkov, davčna uprava pa potem kot osnovo za obdavčitev čistega prihodka obračuna va 100 do 120-odstotni pribitek na -hrano, torej je gostinski delavec po tem še dodatno na izgubi. Kranjska občina je nadalje edina v Sloveniji sprejela je predpis, da ni upravičim dt> olajšav tisti gostinski obrat, ki ima na leto prek 3 milijone čistega skupnega prihodka in katerega de javnost Obsega več kot 40 odstotkov hrane. Naša sekcija je predlagala zboru združenega dela, da bi v obra tih. ki imajo več kot 40-odstotni de ez hrane, dohodek prek 3 milijone lahko namenili v opremo oziroma v modernizacijo. Zal ta predlog ni bi sprejet. Ob takšnem stališču je izra čun preprost: lastniku lokala se i. plača delati do nekako 7 milijonov dinarjev ustvarjenega Celotnega do hodka na leto. več pa ne. Od tod tudi težnje, da bi bih gostinski lokali več zaprti.« . A . A. Zalar Marjana Gartner. lirigita Kosmač in profesorica Alenka Hafner nc- strpno pričakujejo odhod deklet v Sovjetsko zvezo. Ruščina ni bav-bav Tudi Marjana Gartner in Brigita Kosmač sta se ruščine pred tremi leti skorajda bali. Letos pa sta se po zaslugi znanja tega lepega slovanskega jezika izkopali iz anonimnosti. Z republiškega jezikovnega tekmovanja srednješolcev sta dijakinji škofjeloškega družboslovno-jezikovnega šolskega centra odnesli prvi dve mesti. Te dni odhajata za nagrado v Sovjetsko zvezo. Škofja Loka — Škofjeloška gimnazija se je pred leti že ponašala z zmagovalko z jezikovnega tekmovanja. Zdaj ko šola pod imenom Center usmerjenega izobraževanja jezikovno-družboslovne usmeritve vzgaja rod jezikoslovcev, se je znova proslavila. Dijakinji 3. letnika Marjana Gartner iz Železnikov in Brigita Kosmač iz Kranja sta na republiškem jezikovnem tekmovanju v ruščini osvojili prvi dve mesu Prvakinja Marjana si je s tem tlakovala pot na olimpiado iz ruščine, ki bo čez nekaj dni v Moskvi. Drugouvrščene Brigite ne bremeni tolikšna odgovornost. Te dni bo odpotovala le na nagradni izlet v Sovjetsko zvezo. Na zmagovalki je upravičeno ponosna vsa šola, najbolj pa profesorica ruščine Alenka Hafner, ki ima poleg obeh nadarjenih dijakinj tudi največ zaslug za zmago. »V razredu s prek 30 dijaki seveda bolj nadarjeni ne morejo uveljaviti svojega talenta,« pripoveduje profesorica. »Poleg rednega šolskega programa imamo za dijake, ki se žele še dodatno ukvarjati z ruskim jezikom, tedensko dodatni dve uri pouka. Tu se poglabljamo v slovnične posebnosti, prevajamo odlomke iz knjig in revije Jugoslavija, ki izhaja tudi v ruščini, beremo in se veliko pogovarjamo. Tako je sedmerica dijakov, toliko jih namreč obiskuje dodatni pouk, ves čas aktivna, zato od teh ur veliko odnesejo, zlasti še nadarjene dijakinje kot sta Marjana in Brigita.« Poleg ruščine se dekleti učita še dva tuja jezika, angleščino in nemščino, a jima je ruščina nekako najbolj prirasla k srcu. Marjana: »Ta slovanski jezik je slovenskemu po gramatiki zete blizu, zato je v tem pogledu ruščina lažja kot ostala tuja jezika « Brigita: »Ruska pisava v začetku povzroča težave. Kasneje črk r več ne ugibaš, temveč branje in pisanje gladko tečeta.« Žal imajo dijaki doma malo možnosti, da bi se samostojno posv čali študiju tega jezika. Literature in slovarjev v knjigarnah ni moč d biti, tako da sta tudi škofjeloški gimnazijki vezani izključno na kmi^ in revije, ki jima jih posoja profesorica. Tudi za olimpiado, kjer se morajo tekmovalci temeljito pripraviti na zagovor pisne naloge iz ruske književnosti, recitirati pesmi in napisati samostojno nalogo o domovini ter o samem sebi. si je morala Marjana izposoditi knjige v šoli ma ima namreč le eno rusko knjigo in še to je dobila kot nagrad prvo mesto na tekmovanju Že čez nekaj dni dekleti odhajata v svet. To bo njuno prvo potovanje; Kakšna so njuna pričakovanja? Marjana: »Želim si biti tudi v Moskvi uspešna, čeprav vem. da so spričo mednarodne konkurence zelo zahtevni. Malce meje strah, obenem pa se veselim, saj v Sovjetski zvezi.ne bom le tekmovala. ten:vt\ bom tam spoznala mlade ljudi, ki imajo kakor jaz radi mS predvsem bom prvič videla svet.« Brigita: »Čeprav ne boni tekmovala kot Marjana, imam vendarle tremo, saj grem prvič v življenju tako daleč na pot, prvič bom morala dokazati svojo samostojnost. S poti si želim odnesti čimveč k sov in morda še več jezikovnega znanja.* Alenka Hafnerjeva: Tudi jaz si želim,, da se dekleti vrneta z več znanja, ki ga lahko muh le nenehen pogovor v ruskem jeziku. Tega bosta imeli v dveh tednih bivanja v Sovjetski zvezi verjetno veliko. T -ki no marajo ruščine, ker ne razlikujejo, da sta jezik in kultura i svetovna politika pa drugo, naj ob srečanju doumejo, kako lep in spe ven je ta slovanski jezik. In ne le lep, tudi koristen pri nadaljnjem štu-diju n.pf. medicine in tehnike.« Po vrnitvi, ko bosta dekleti govorili kot rojeni Moskovčanki, in ko opravita še zadnje šolsko leto, se bosta verjetno odločili za študij jezikov Seveda ju privlači, pravita, toda kaj jima pomagajo nadarjenost, /nanje in ljubezen do tujih jezikov, če pa so možnosti za zaposlitev jezikoslovcev tako pičle. , D. Z. Zlebir Nova kinodvorana na Jesenicah Kinopodjetje Kranj gradi pred gledališčem novo kinodvorano. se bo funkcionalno povezovala z gledališčem Tone Cufar Jesenice Kinopodjetje Kranj se je odločilo, da na Čulai jevem trgu na.Jesena ah, pred gledališčem, postavi novo kinodvorano, ki bo _obenem tudi vec namenska dvorana. Kino Radio je povsem dotrajan, stavbo z. zemljiščem je odkupila železarna. 1'redra« un /.a izgradnjo nove dvo rane, ki bo obenem tudi začetek izgradnje losemškega kulturnega središča, /daj znaša 50 milijonov dinar-lev Kinopodjetje Kranj je prispevalo vec kot 30 milijonov dinarjev, ostali denar je s posojilom zagotovilo PradlTeno podjetje Gradbinec 1 O-vrnile ga bodo jeseniške interesne skupnosti. bo dvorana s 414 sedeži in ostal prostori dobro izkoriščena sne ali podobne dvorane na Jesen' cah sploh ni. Zazidalni naer: ... I območje pa je že pred štirimi le predvideval izgradnjo taksnega oT jekta. v katerem naj bi bila ca, kinodvorana, delavska univerz in razstavni prostor ter prostori dejavnost glasbene šole. Gradnj utemeljujejo tudi s tem, da v same" mestu, z veliko gostoto prebh ., st občani nujno potrebujejo središče, saj jim do zdaj praktičrg niso nudili ničesar drugega kot novanjski prostor. Projektanta kmodvorane sta Gr velepec in Milan Polak i2 Biro za urbanizem in stanovanjsko pos| a Jesenicah. Do zdaj so z Na Jesenicah so se v zadnjem ca- ..... _____ su pojavila ob gradnji kinodvorane vanj^ gradbena dela dobro potekal številna vprašanja o umestnosti u titorjj pa pričakujejo, da 1 kacije in smotrnosti izgradnje a k ana pod streho prihodnu investitorji kot predstavniki mtert- n o_ . senih skupnosti pa zagotavljajo..aa D. Sede ej i — frEK, 12. JUNIJA 1984 navodil mednarodne komisije za reševanje gorah totrebno je pravilno navezovanje LJANA — Mednarodna ko za reševanje v gorah I KAR je svojim članicam posredovala ke iz zbornika DA V' »Varnost v J uporabljali tudi naši alpinisti, že nekaj več kot petnajst let je kot smrtno nevaren. Če omah-le okrog pasu navezan planinec Plezalec v globino, prosto visenje irvi povzroči zaradi lastne teže 10 do 15 minutah omrtvičenje rok, kar onemogoči, da bi si leti lahko pomagal sam. Po urah takšnega visenja lahko i'i tako imenovani ortostatični kri se nakopiči v spodnjih delih gornji del pa trpi pomanjka-'ii srce dobiva premalo kisika, 'i če po dveh urah visenja rešijo *srečenca, skoraj ni upanja, da 'preživel; poškodb ledvic in jeter k more odpraviti niti intenzivna nega v specializirani zdravstveni ustanovi. Naj ponovimo! Padlemu pomaga le navezovanje s plezalnim pasom, ki ima sedežni in prsni del. V tem primeru lahko ponesrečenec daljši čas visi na vrvi brez smrtnih posledic. Reševalne službe v sosednjih alpskih deželah opozarjajo tudi na druge napake. Veliko planincev se sprehaja po ledenikih nenavezanih. V tem primeru je padec v razpoko praviloma usoden in padlemu ni več moč pomagati, saj so razpoke globoke po sto in več metrov. Prav tako je narobe, da navezani člani skupine hodijo preblizu drug ob drugem in ne morejo ustrezno ukrepati; padca enega iz skupine ne morejo zadržati in preprečiti, ne da bi še sami zdrsnili v globino. Najhuje pa je, če se navežejo okrog pasu s pomožno, 5 ,do 6 milimetrov debelo vrvico, kar še pospeši smrt padlega. Zgornja navodila- bi morali upoštevati tudi v naših razmerah. Alpinisti naj se dosledno navezujejo z dvodelnim sedežnim in prsnim plezalnim pasom, naj bo to med plezanjem in hojo v kopni steni ali v ledu in snegu. Vodniki, ki vodijo v tuje le-deniške gore enega ali več varovancev, naj jih pravilno navežejo, ne samo krog pasu ali prsi. Vsak navezani mora poznati tudi osnove samopomoči in reševanja padlega tovariša iz razpoke, saj kljub ustrezni navezavi sicer ne bo sposoben pomagati tovarišu, ne nazadnje, lahko tudi vodniku. Pavle Šegula KRONIKA GORENJSKA NOČNA KRONIKA UBEŽNIKA SO NAŠLI S posestva na Suhi v Škofji Loki so zadnjič sporočili, da jim je ušel bik: :ir)0-kilo(p-amski korenjak se je že navsezgodaj zjutraj šel razgledoval po okolici. Pa ni bil dolgo na svobodi. Popoldne so ubežnika ponižnega in pohlevnega privedli nazaj v hlev. M Men kom ni bilo treba posredovati TI, TI, MAR.IANCA! Krepko opita je razgrajala naj prej v Korotanu na Jesenicah Ker je bilo pričakovati, da bo nazadnje še kaj razbila, so srborito Marjgnco odvedli na postajo mi lice. Pričakovanja so se izpolnila tu je razbila okensko steklo v so bi za pridržanje, zato je bila vso noč na prepihu. Ob štirih zjutraj je Murjanco znova zažejalo. Žal so ji lahko postregli samo z vodo NADAIJEVALA Z DRUGIMI SREDSTVI Na gradbišču v Lescah sta st delavca SGP Gorcnc malce spo rekla, menda zaradi denarja. Ker sta kmalu izčrpala ves besedni zaklad, sta morala poseči po drugih sredstvih. Z udarci nista prai nič varčevala, kar se je za enega od njiju slabo končalo. Ali pa kar za oba. saj ju bodo možje postave trdo prijeli. NEENAK BOJ Na žagi v Podnartu sta se ste-pla moški in ženska. Udarci so kar deževali, predvsem po ženski. Slednja je v neenakem boju izgubila in pridobila nekaj krvavih ran. Miličnik ji je zato odredil zdravniško pomoč, zmagovalcu pa izdal napotnico zaradi disci plinskega prekrška. 7. STRAN GLAS Devet desetletij industrijskega gasilskega društva BPT Tržič Tekstilci skrbijo za požarno varnost Danes je med delavci Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču prek 50 članov gasilskega društva — Vsestranska podpora kolektiva delovnemu članstvu — Za praznik novo vozilo za hiter prevoz gasilcev TRŽIČ — Konec maja so delavci Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču proslavili pomembno delovno obletnico svojega gasilskega društva. Pred 90 leti so namreč v tovarni ustanovili požarno službo, ki je bila organizacijsko povezana s tedanjim mestnim gasilstvom. IGD BIT Tržič Bojan Padi na stranpoteh dognanjem vzroka Ipravljajo posledice 'fedoletno prestopništvo še naprej zaskrbljuje — p Jična, celovita obravnava mladoletniške problem"?*]^ — Kakšna je resnica ^beni rehabilitaciji mladoletnih Wtonikov, še najbolj verno pri k a fMslednja zgodba. Mladeniču, ^Hbrii več kaznivih dejanj, so I * najti delo. Začel se je zanima-L* šport. Svoje odvečno energijo •-namesto z nasiljem sprošča s ^hm krogle. Postal je predsednike mladine — živ primer, ka-^bro je, če ZSMS v mokraticna, ceiuvua ti Strokovnjaki še iščejo skupnih poti Odpraviti vzroke pomeni navadno odpraviti probleme. Od tod tudi sodelovanje s centrom za socialno delo in šolo. Skupaj jim je laže osvetliti prestopnikovo osebnost in najti motive, ki so ga prignali na stranpot. Nasilna prevzgoja pri mladih ne bi bila učinkovita, zato-ravnajo previdno, saj je prav gotovo v mladih ostalo kaj dobrega'in to kaže razvijati. Pred nekaj leti, ko je mladoletna problematika začela zbujati pozornost, se družba še ni zamislila nad njo. Danes pa mora razmisliti o tem, česa mladim ni dala, da se dogajajo Pd še msmo povsod prišli k med njimi nezakonite stvari. Število - jeseo s»« kaznivih dejanj in storilcev se neza- držno veča, vse več je osnovnošolcev (lani so kar 81 kaznivih dejanj storili otroci), storilci so vedno bolj agresivni, zbirajo se v organizirane skupine. Več je tudi kaznivih dejanj, ki niso storjena zaradi gmotnih koristi, temveč iz gole objestnosti. O tem priča tudi tale primer: storilci so razbili avtomobil in nanj napisali številko, kateri podvig po vrsti je bil to. Zato je odločilno, da se z mladimi prestopniki poleg milice ukvarja tudi socialni delavec, šolski svetovalec, psiholog ali vrstnik, ki mu mladoletnik zaupa. Se bolje bi bilo, ko bi se mladim iz neurejenih družin posvečali, še preden zaidejo na stranpota. , D. Z. Zlebir NESREČE — OTROK IN VARUHINJA HUDO RANJENA Križe — Dve osebi sta bili hudo ranjeni v prometni nesreči, ki se je v nedeljo, 10. junija, zgodila na cesti med Krizami in Sebenjami. Voznik osebnega avtomobila Vilham Muši-novič, star 30 let, iz Tržiča, je vozil s tolikšno hitrostjo, da ga je ves čas zanašalo. Ko je dohitel pešakinjo, Romano Justin, ki je v naročju nosila 2-letno Urško Gregorič, jo je zadel, da je skupaj z otrokom padla na pokrov motorja in od tam na travo ob cesti. Otrok in varuhinja sta bili hudo ranjena. Vozniku so zaradi suma vinjenosti odvzeli kri. D. Ž. » - j v . _ svoje delo e problematične mladince. yf odpor, predvsem pri starejših ■,Ž*}. Predstavnikih drugih družbe-Jčnih organizacij, je dokazu' Jes f 5nJem jr^va za notranje zadeve njen *k za zatiranje kriminalitete, **a ukvarja z mladoletnimi sto- Pri svojem de- kaznivih dejanj. *uša najti kar najtesnejše vezi ton za socialno delo, s solsk .Ino službo in z mladinsko or S prvima predvsem zato korenine mladostnega pro Alkoholi- koren /a zlasti socialne, .bite družine, odklon, ze pri U'-ih raztrgane vezi med starši in i prezaposleni in nerazumova-druščina. vse to starši slaba --naugodna tla za prestopništvo labilnih mladostm-UNZ osebnostno mladinsko organizacijo UNZ e, da bi imela večji vpliv na *?a človeka in poskrbela za ni/ Oosti, s Katerimi lahko prite ■ i problematične mladoletni • Kranju in Tržiču je V N V. že na-**!a stike z mladinsko organizaci "'kupaj so pripravili nekaj preda-'- tovrstni problematiki ter se s "'■-'-ijami za SLO posvetovali, ka-■su,c*\n vključiti mlude prestop V nesreči umrl zavirač Struževo — Na industrijskem tiru med Kranjem in Naklom je v petek, 8. junija, izgubil življenje 32detni Slobodan Klemenovic, zavirač na železnici, doma iz Banja Luke. Stal je na tretjem vagonu kompozicije, ki jo je pred sabo porivala lokomotiva. V Struže-vem je prišlo do trčenja prvega vagona z bagrom, ki je stal kaka dva metra ob progi. Ob naletu se je bager obrnil za 180 stopinj, zajemalka pa je zadela ravno tretji vagon, na katerem je stal Klemenovic. Zavirača je stisnila zveri-žena pločevina, tako da je na kraju nesreče podlegel hudim poškodbam. V nesreči je bil ranjen tudi bagerist, ki ga je pri trčenju vrglo iz bagra. Skupna škoda znaša 2.000.000 dinarjev. Šele nesreča je pristojne izučila, da so gradbišče, kjer kopljejo za čistilno napravo, zavarovali z zaščitno ^ograjo._ j Predsednik Balantič Za ta korak so se odločili po obnovi predilnice, ki jo je 189L leta — torej le šest let po ustanovitvi podjetja — skupaj z bombažnim skladiščem do tal uničil velik požar. Od ustanovitve društva naprej je za varnost pred ognjem skrbela gasilska desetina; sprva le z ročno brizgalno in gasilskim orodjem, pozneje pa so po obratih in skladiščih namestili tudi požarne avtomate. Razvoj tovarne in vse večja vrednost delovnih naprav sta narekovala hkratno rast društva in izpopolnjevanje njegove opremljenosti. Prvo motorno brizgalno je vodstvo tovarne kupilo 1930. leta, po drugi svetovni vojni pa je gasilska četa dobila sodobnejšo in večjo motorno brizgalno ter veliko druge gasilske opreme. Zaradi zmogljivosti enote je tedanja okrajna gasilska zveza v Kranju 1952. leta dovolila registracijo prostovoljnega industrijskega gasilskega društva BPT Tržič. »Naše društvo,« pojasnjuje njegov predsednik Bojan Balantič, ki opravlja to dolžnost tretje leto, »stalno opremljamo z vsemi potrebnimi pripomočki za gašenje in za reševanje človeških življenj ter družbenega premoženja. V tovarni se dobro zavedajo, kaj pomeni požar v tekstilni industriji, zato gasilsko organizacijo ustrezno vrednotijo in ji nudijo vsestransko podporo. Ob 80-Ietnici delovanja je društvo dobilo gasilski kombi I IVI V, leU> pozneje je postalo bogatejše za novo motorno brizgalno Rosenbauer, za letošnji jubilej pa so mu izročili v uporabo terensko vozilo Lada-Niva, ki bo omogočalo hitro ukrepanje ob požarih tudi izven tovarne.« V društvu, ki ima 51 članov in članic — od tega 45 operativnih, seveda nenehno skrbijo za usposobljenost gasilcev. Vsakih nekaj let organizirajo tečaj za gasilce, člane pa pošiljajo tudi na tečaje za višje nazive. Pomembna oblika praktičnega usposabljanja so redne tedenske vaje spomladi in jeseni. Občasno se urijo na suhih in mokrih vajah, udeležujejo se tudi raznih gasilskih tekmovanj. Za doslej dosežene rezultate na občinskem tekmovanju so lani prejeli prehodni pokal v trajno last. Pohvalijo se lahko celo s prvim mestom na republiškem tekmovanju, ki so ga dosegli .1971. leta. Razen tega veliko sil namenjajo požarni preventivi, zlasti izobraževanju delavcev. »Delovanje članov društva,« nadaljuje sogovornik, »je usmerjeno tudi v pomoč izven tovarniških ograd. Po potrebi skočimo na pomoč pri gašenju požarov v občini, povezujemo se z drugimi štirimi industrijskimi gasilskimi društvi in predvsem prostovoljnimi gasilci v Podljubelju, stalno sodelujemo z IGD v Predilnici Litija, že 25 let imamo tesne stike s člani IGD Elan v Begunjah, s katerimi sino še pred dvema letoma pobratili. Udeležujemo se tudi najrazličnejših prireditev, krvodajalskih akcij in prostovoljnih del.« Letošnji društveni jubielj so njegovi člani označili z več prireditvami. Skupaj s sosednjimi industrijskimi gasilskimi društvi, gasilci iz Tržiča in Podljubelju, pripadniki CZ v tovarni in delavci zdravstvenega doma v Tržiču so 25. maja izvedli vajo v gašenju požara v tovarni in reševanju delavcev. Dan pozneje so med slovesnostjo podelili 59 spominskih plaket prizadevnim članom in sodelavcem društva; štirim gasilcem so izročili republiška priznanja, desetim občinska priznanja in devetim značke za dolgoletno gasilsko dejavnost. Republiško priznanje društvu, ki so ga ob prazniku dodali številnim dosedanjim pohvalam in nagradam, pa bo za vse njegove člane spodbuda pri doseganju novih uspehov. S. Saje Ob 90-letnici društva so gasilcem izročili novo terensko vozilo RADIOLOŠKA, BIOLOŠKA IN KEMIČNA ZAŠČITA še krhke. Š centrom strokovnjaki v morajo ; individu jo pa za ; , --j-----— kazalo vključ... rr.ed vrstnike. Žal ugotavljajo I povezave še bralno delo in delujejo zato,, ker morajo •foni prestopniki delati i mladinske; organizaci. ilednja Še ni izkoristila vseh M. ki jih omogoča njena vlo lažnivih dejanj in prekrškov, ki '■iurešijo mladostniki, je vsako ' ■'■■-<.. Kršitve javnega red,, jn mi-'--Alniško vedenje in uničev mje remoženja. Tatvin, vlomov, koles in motorjev, je bilo zadnje največ, lani kar 240 od 329 kaz dejanj. Gmotni položaj mladih |e vse slabši. Starši ne morejo vsega, kar terjajo objestni mlu-iiki. Ce potem le ti še /.odejo v -družbo, povrh pa so l\ud\e ma do svoje lastnine, se hitro e, da prilika dela tatu. 29. Če si ne bomo pravočasno priskrbeli zaščitnih sredstev, ali če bi nas napad /. RBK orožji presenetil, ne bi mogli priti do sredstev za osebno zaščito. V takem primeru bi bili prisiljeni uporabiti PKIKOČNA ZAŠČITNA SREDSTVA. Ta nas ne bodo vedno povsem zaščitila, mo-cno pa bodo zmanjšala učinek delovanja RBK orožij .'{(). Namesto zaščitne maske M-l bi lahko uporabili industrijske maske, re-spiralorje ali »reprosto platneno masko, ki bi ji dodali gazo, vato ali prvi povoj! Zaščitno ogrinjalo lahko nadomestimo z močnejšim polivinilom, dežnim plaščem, vetrovko, ali gosteje tkanimi odpornimi tkaninami. 31. Pri uporabi KBK orožij je nujno takojšnje ukrepanje. Ne smemo čakati na prihod ekip CZ, pač pa moramo takoj uporabiti vsa zaščitna sredstva, ki so nam na voljo in se čimprej umakniti s prizadetega področja, Pri tem moramo pomagati sebi in drugim, kajti le s skupnimi močmi bomo obvladali posledice. 32. Po uporabi RBK orožij bi po navodilih štabov za civilno zaščito izvajali dekontaminacijo. Z njo odstranimo, nevtraliziramo ali uničimo radioaktivne snovi, kemične strupe in biološke agense. Izgubljena materialna sredstva je v vojni zelo težko nadomestili, zato bomo skušali čimveč kontaminiranih sredstev čimprej ponovno usposobiti za uporabo. GLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 12. JUNIJA 1984 r Športnik in invalid Franc Prelog Zadovoljstvo ob delu, družini in športu 40-letni Franc Prelog iz Tržiča bo od 16. do 30. junija letos nastopal kot član reprezentance v sedeči odbojki Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije na svetovnih športnih igrah v New Yorku. Tržič — Več življenjske volje in vedrine veje i/. 40-letnoga invalidu Franca Preloga iz Tržiča kot iz marsikaterega, v prazni svet zaljubljenega zdravega človeka. Usoda se je z njim krepko poigrala. Pri dveh letih in pol ga je ohromila otroška paraliza. Odkar se zaveda, ne čuti levega dela telesa od kolka navzdol. Zavoljo tega ni nikdar obupuval, nikoli si ni oteževal življenja s predsodki. Spopadel se je z življenjem in tako kot mnogi njegovi vrstniki našel zadovoljstvo v delu, družini — in športu. V kamniškem zavodu se je izučil za krojača. Ze tam se je navdušil tudi za šport — kegljanje, plavanje, strelstvo, namizni tenis in sedečo odbojko. Z redno vadbo je kmalu dosegel velike uspehe med svojimi vrstniki-invalidi na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Štirikrat, če ne celo večkrat (ne spominja se natančno) je bil državni prvak v namiznem tenisu, na evropskem prvenstvu je skupaj z igralcem iz Zagreba osvojil četrto mesto v konkurenci dvojic, uspešno je igral tudi za ljubljansko športno društvo Invalid — Olimpija. Zanimivo — z loparjem v desni roki in z opornico v levi je »namahal« tudi vse tržiške igralce na občinskem prvenstvu pa vse delavce v tovarni Peko, kjer je zaposlen. Franc bi tudi letos nastopil kot član jugoslovanske invalidske namiznoteniške reprezentance na svetovnih špor- tnih igrah, če ne bi,bil hkrati tudi v jugoslovanski ekipi za tekmovanje v sedeči odbojki. Zvezni trener prof. Darko Menih in kapetan Jože Banli bi ga v Združenih državah Amerike zelo pogrešala. Franc je namreč odličen podajalec žog in /e preizkušen, borben igralec. Za državno reprezentanco je odigral že več kot dvajset tekem; bil je tudi član jugoslovanske ekipe, ki je na drugih olimpijskih igrah na Nizozemskem osvojila bronasto medaljo in bila lani peta na svetovnem prvenstvu. »Za nastop v New Yorku smo se pripravljali v Topolšici skupaj z olimpijskimi in svetovnimi prvaki Nizozemci. Srečanja z njimi so pokazala, da nam še manjka tehnične, prstne igre, napake delamo tudi pri sprejemanju servisa. Nekaj tega bomo izpilili še na zadnjih pripravah v Umagu, ostale pomanjkljivosti bomo nadomestili z borbenostjo,« pravi Franc Prelog. »Glavni favoriti so Nizozemci, velika uganka so domačini, njim pa sledi skupina štirih, med seboj enakovrednih reprezentanc, med katerimi je tudi Jugoslavija. Upam, da bo dveletno načrtno delo prineslo zaželeni uspeh, veliko pa bo — kajpak — odvisno tudi od žreba.« Zaželimo Francu, da bi se v začetku julija vrnil v Tržič s kolajno okrog vratu in tako vedro razpoložen, kot je bil, denimo, pred sedmimi leti, ko se je v spremstvu Dušana Srečnika i/ Kranja povzpel na mogočni Triglav. C. Zaplotnik X© ljubljanska banka Na podlagi sklepa 2. redne seje komisije za delovna razmerja z dne 7. 6.1984 delovna skupnost LJUBLJANSKE BANKE, TEMELJNE BANKE GORENJSKE KRANJ, objavlja dela in naloge: 1. VODENJE DEL V ODDELKU FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA IN KNJIGOVODSTVA DELOVNE SKUPNOSTI v poslovni enoti Kranj 2. SNEMANJE MIKROFILMSKIH DOKUMENTOV IN MANIPUI.ATIVNA DELA v poslovni enoti Kranj 3. IZDELOVANJE PREDLOGOV ZA ODOBRAVANJE KREDITOV ZA OBRATNA SREDSTVA v poslovni enoti Škofja Loka 4. PRIPRAVNIKA Z VIŠJEŠOLSKO IZOBRAZBO v poslovni enoti Kranj Poleg splošnih,.z zakonom določenih pogojev, se za opravljanje del zahteva: pod 1) — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, - pod 2) — nepopolna srednja šola, — dve leti ustreznih delovnih izkušenj, pod 3) — višješolska izobrazba ekonomske smeri, — tri leta ustreznih delovnih izkušenj ali pripravnik, pod 4) — višješolska izobrazba računalniške smeri Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s pripravnikoma (pod točko 3) in 4) za čas usposabljanja — 9 mesecev. Na podlagi sklepa iste seje komisije za delovna razmerja delovna skupnost Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske ^ ponovno objavlja naslednja dela in naloge v PE Kranj: _ ANALIZIRANJE BANČNIH STROŠKOV Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravljanje del zahteva — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, — tri leta ustreznih delovnih izkušenj ali pripravnik. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s pripravnikom za čas usposabljanja - 12 mesecev. Priiave naj kandidati skupaj I dokazili o izpolnjevanju pogojev »ošlieio v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka. Temeljni bunka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1. za dela m naloge pod J. točko pa na naslov: Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske. PE Šk. I^ka, Titov trg 3 a. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po zaključeni objavi. _ BLED - KVALITETNI IN ZANIMIVI BOJI - Blejski četverec brez krmarja je na enaintrideseti mednarodni regati na blejskem jezeru z zmago ponovno dokazal, da res sodi, da bi se uvrstil v olimpijsko ekipo za Los Angeles. Krašovec, Janša, Prešeren m Lercej so v nedeljskem finalu in v novem čolnu »Martin Krpan« že na startu zaveslali tako kot samo oni znajo. \'es čas tekme so bili v vodstvu. Čeprav so jih Vzhodni Nemci v finišu skušali prehiteti, jim ni uspelo. Blejci so bili le premočni. Svoj mednarodni uspeli morajo Blejcani potrditi še na mednarodni regati v Luzernu (Švica). V dveh dnevih te mednarodne regate so slovenski veslači v mladinski, članski m v ženski konkurenci dosegli lepe mednarodne uspehe, (-dh) — Foto: F. Perdan V. BLED — Boben Krašovec (levo) in Milan Janša (desno), dobitnika srebrne kolajne v dvojcu brez krmarja na svetovnem mladinskem prvenstvu v veslanju sta bili lam v Glasovi anketi izbrana za najboljšo gorenjsko ekipo. Priznanje, pokal našega uredništva, jima je v nedeljo na 31. mednarodni regati podelil novinar Dušan Humer. — Foto: F. Perdan NAMIZNI TENIS AVTO MOTO ŠPORT Sloveniji pokal »Treh dežel« Kranjska gora — Člani namiznotoni škega kluba Jesenice so v telovadnici Osnovne šole v Kranjski gori priredili 'tradicionalno, 11. mednarodno nami/ noteniško tekmovanje za pokal »Treh dežel«. Nastopilo jer 80 tekmovalcev in tekmovalk s Koroško, iz Furlanije-Ju lijake krajine in Slovenije. Tako ekipno kot posamezno so največ prvih mest osvojili slovenski nami/.noteniski igralci. Med moškimi ekipami je zmagal Kemičar iz Hrastnika in pri len skah Vrtojba. Prvič je bilo v okviru prireditve »Treh de/.ei« tudi tekmovanje mladinskih reprezentanc v obeh skupinah pa so bili najboljši igralci Sloveniji'- V posamičnem tekmovanju so imeli največ uspeha igralci Fužinarja i/ Ra ven. izkazale pa so se tudi gorenjske tekmovalke. Pri članicah sta Matijaši čeva (Triglav) in Zalnkarjeva (leseni te) osvojili 3, do 4. mesto, pri mladin kah je bila Fielihova (Triglav) druga, tretje in četrto mesto pa sta si razdelili Gašporičova (Triglav) in Zalokariev.i (Jesenice). Na razglasitvi so najboljšim ekipam in posameznikom podelili pokale Po soben pokal je prejel tudi najpriz.nlev nejsi dan organizacijskega odbora Slavko Pem. Prihodnje leto bo tekmo vanje v Furlaniji-Julijski krajini J. Habič Berce šesti v Zagrebu Vabilo I/vršni odbor društva za pomoč duševno prizadetim občine Kranj vabi vse starše, rejnike in skrbni k«' na že tradicionalno srečanje staršev, ki bo 14. junija ob 10 uri na vrtu osnovne solo Holom- Pu har na Zlatem polju. Starše vabimo k čim večji udeležbi, ker se bomo na srečanju pogovorih o m konu, ki obravnava duševno nri-zadete. Zagreb — Na letošnji prvi dirki za državno prvenstvo v kartingu je od gorenjskih tekmovalcev nastopil le Vladimir Berce iz avto-moto društva Bled. Med 30 dirkači je zasedel šesto mesto. USPEŠEN NASTOP MLADEGA KENDULIČA Petrinja — Na znani progi za mo-tokros v Gornji Bačugi pri Petrinju je bila dirka za državno prvenstvo. Robi Hendulič (AMD Kranj) je v ka tegoriji do 125 cem osvojil 12. mesto med 26 tekmovalci. M. Jeakc4e SAH Peti Elanov šahovski turnir Begunje - Šahovska sekcija tov ar ne ii.m i. Begunj prireja v nedeljo. 17. junija, v spoi i m * rekreacijskem sredii ni Krpin. v primeru slabega vremena pa v prostorih krajevne skupnosti v Begunjah, tradicionalni, ze peti hitro- poteznl šahovski turnir Tekmovanje se bo pričelo oh !) uri. Pravico nastopa imajo štiričlanski' moške ekipe ne gle de na naziv ah starost igrali ev Vsaka ekipa mora prinesti S sabo šahovnici s kompletom figur 1,1 Ishovski uri. Tri najboljše ekipe si bodo ra/dehle prak tične nagrade v skupni vrednosti 20 ti soi dinarjev. Prijavnimi znaša r>()0 di narjev. Vse o turnirju pojasnjujeta l<> ne Beneduii m Maks Vrečko — Xi'^" Ion 75-010. Za dan borca velika plavalna prireditev v Kranju Kranj — Vse priprave na veliko plavalno prireditev v Kranju, ki bo posvečena dnevu borca, potekajo zadovoljivo, je na zadnji seji častnega odbora v imenu prireditelja, plavalnega kluba Triglav, povedala predsednica dr. Anda Kalan. Plavalni miting je vsakoletna največja in tudi najbolj kakovostna mednarodna plavalna prireditev v Jugoslaviji. Nanjo pošiljajo najbolj nadarjene mlade tekmovalce tudi plavalne zveze številnih evropskih držav. Prireditelji so že prejeli prijave 63 plavalcev iz Italije, Zvezne republike Nemčije, Poljske, Avstrije in Romunije. Pričakujejo še prijave tekmovalcev Nemške demokratične republike in 40 do 50 plavalcev iz Jugoslavije. Vsi plavalci bodo stanovali v dijaškem domu v Kranju. Pokroviteljstvo nad posameznimi državnimi reprezentancami bodo prevzele večje kranjske delovne organizacije. Prepričani smo, da bo tudi letošnji, že 27. mednarodni plavalni miting minil v znamenju prijateljstva športne mladine evropskih narodov ter kot spomin na težko priborjeno svobodo in poziv za ohranitev miru v svetu. Igor Slavec ODBOJKA Triglav prvi finalist Kranj - V odbojkarskem tekme.a nju za pokal maršala Tita na področju Gorenjske so igralke Gorij premaga'e Lubnik s 3:2, Partizan Kranj Lipnico"« 3:0, Triglav pa Gorje s 3:1. Kranjske bojkarice so si s to zmago že zagot nastop v finalu. Drugi finalist bo znan v sredo, ko se bosta v telovadnici osnovne šole Bratstvo-enotnost v Krariu pomerili ekipi Bleda in domačega Partizanu. Tekma se bo pričela ob 20 un M. Žibert Zmaga odbojkaric Partizana Kranj - V kranjski občini je od 9. aprila do 25. maja potekalo tekmovanje v občinski odbojkarski trim ligi. v kateri je igralo deset ženskih ekip Zmagale so igralke Partizana Krar; pred kombinirano ekipo gimnazije il ekonomsko-administrativne šole. Sav*1 Kranj, športnim društvom Sava Sfc* žišče, Ljubljansko banko, osnovno Jota Franceta Prešerna, Golnikom. Iskro Kibernetiko, pionirkami Triglava i" Iskro Telematiko. Tekmovanje je bik množično, borbeno in tudi dobro orga-ni/irano, saj je minilo brez zapletov Niti ena tekma ni odpadla. Za to so zaslužene igralke vseh ekip ter glavni organizator, sicer predsednik občinske komisije za odbojko pri ZTKO Kranj Tone Sajovic, ki je pravočasno poskr bel za telovadnice in tudi odlično sodil. Ker komisija nima dovolj denarja, najemnine za telovadnice pa so visoke, so ekipi' igrale v prostorih, kjer trenirajo. S. Pelke NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. NOGOMET Zarica prvak B lige Kranj — V predzadnjem kolu ob-činske nogometne lige je vodeča Sava premagala Triglav B in si tako bržčas že zagotovila prvo mesto. Pod brez je so doma visoko izgubile z Naklom, Trboje in Primskovo sta se razšla brez zmagovalca, Kokrica pa je bila boljša od Šenčurja. V B ligi je Zarica igrala neodločeno s Preddvorom in si že zagotovila napredovanje v A ligo. Pri pionirjih sta v vodstvu Primskovo in Britof z enakim Sferi-lom točk. Izidi - člani — A liga - Triglav B : Suva 0:2, Podbrezje : Naklo 0:4. Primskovo : Trboje 2:2, Kokrica : Šenčur 5:2; vrstni red: Sava 27, Naklo 26, Triglav B 19 Podbrezje 18. Kokrica 18, Šenčur 18, Primske\ q 14 Trboje 10; B liga - Bitnje : Britof 0 2 Zarica : Preddvor 22, Hrast je Veiesovo l:fi, Visoko : Gnntavec 9-1 ■ vrstni ,vd: Zarica 32, Britof 28 itd., nionirji - Primskovo : Kokrica 5:0. Britof: Naklo 3:0, Sava : Šenčur 3:0. Bitnje : Zarica 1:0. vrstni red: Primskovo 26, Britof 26, Naklo 19. Kokri-ca 17 itd. —*~ D. Jošt 12. JUNIJA 1984 ljske dirke [omendi —.„a — Konjeniški klub Ko-prireja v počastitev krajevnega "lika v soboto, 16. junija, ob 16. uri i""sko tekmovanje v preskakova-f •". v nedeljo ob 15. uri pa še ka-krožne in kmečke dirke za po-omende. Nastopili bodo konji iz Jije in Hrvatske. V soboto in ne-obo po tekmovanju vrtna veselica, bo igral ansambel Jevšek. na Uršljo goro — Planinsko društvo iz Kraja v soboto, 16. junija 1984, . izlet po Slovenski planinski -oski in TV transverzali na Urš-Udeleženci bodo odšli na izlet •i izpred kranjskega hotela Crei-turi. ki jo bodo vodili vodniki Doar, Edo Erzetič in Marija Ko-* od 3 do 4 ure hoje. Vrnitev v .predvidena okrog 19. ure. *ve za izlet sprejemajo v dru-pisarni. Tod lahko udeleženci 1400 dinarjev za stroške izleta. (S) iNIŠKE NOVICE F£» Ferenčak prva pri mladinkah Mlet — Teniški klub Triglav je bil pied najuspešnejšimi ne le v Slo-temveč tudi v Jugoslaviji, če--JUa v primerjavi z ostalimi klubi * slabše možnosti za vadbo, pred-; zimskem času. Kranj namreč ■Onima pokritega igrišča, med-: so treningi v Ljubljani zelo dra- I** uspešnost igralcev in igralk ^ega Triglava kažejo njihove na zvezni rang lestvici za mi-■ Manja Ferenčak je prva med li do 16 let, pri članih je Ja-j 19. in Uroš Pivk 40., pri čla-lanja Ferenčak 8. in Alenka [.'■ 21., pri mladincih do 18. leta jpPčič 21., Uroš Pivk 22., Primož H in Primož Stare 34., pri mlado 18. leta Manja Ferenčak 7. 0fca Tratnik 14., pri mladincih do r^imož Stare 18. in pri pionirkah *ta Ana Grm 17., Ksenija Prod-in Barbara Mulej 23. *Oe kranjskih upov na prvih le- * tekmovanjih — Pionirji in pio--'-'anjskega Triglava so na letos 'ih dveh tekmovanjih za sloven-kjil dokazali, da so najbolje pri-M za novo sezono. V Mariboru pionirjih zmagal Damjan Kievi-ed Rokom Pivkom in Aljažem i Triglav) in pri pionirkah |g Mulej pred Goranko Žriidar in m^zeršek (vse Triglav). C* Porto Wmipionirjih slavil Aljaž Stare, - ^lej pa je delil 3. do 4, mesto. I|2*ah so tudi tokrat Kranjčan-Irfcte po prvih treh mestih. Zma-/Barbara Mulej pred Dunjo Je-• Polono Ovsenar. OBVESTILA, OGLASI, ŠPORT IN REKREACIJA 9. STRAN GLAS J obrtno gradbeno I r» komunalno podjetje remont gradnje p.o. *T\0 GRADBENO IN "UNALNO PODJETJE jOST GRADNJE p. o. '■tisija za MDR razpisuje ^^dela in naloge J^VNO-(5>DAJNEGA Trenta skladiščnika ■rgovska šola in šoferski ^)it B kategorije in 3 le-delovnih izkušenj na ..ravljanju podobnih del L 'n nalog fj^eiie prijave z dokazili o Pbijevanju pogojev naj iidati pošljejo na naslov H>nt Gradnje Žiri, Trg >boditve 1, Ziri, s pripi-'komisiji za MDR >SKO FRIZERSKI H&A RADOVLJICA ZEJME BRIVSKO-IZERSKO MOČNICO '^on na Bledu. Najmanj 5 letna praksa, ^želeno pasivno znanje triega tujega jezika. se združuje za nedolo-*n ćas No MIADINCI NAKIA PONOVNO PRVAKI — Končano je mladinsko nogo-meino prvenstvo občine Kranj. Prvo mesto so brez poraza osvojili mladinci Xukla, ki tako nadaljujejo z uspehi prejšnjih mladinskih generacij. V petnajstih srečanjih so le trikrat igrali neodločeno in pri tem zabeležili kar dvanajst zmag. Najboljši strelec lige je bil Boštjan Marčun, moštvo pa je uspešno vodil trener Iroš Fcldin (df). ALPETOUR HOTEL CREINA KRANJ KRANJČANI IN OKOLIČANI Za vse. ki vas ne vleče na morje ali v planine! Vaš zaslužni dopust boste preživljali doma. Vabimo vas. da si ga vsaj malo popestrite. Odpiramo novourejeno teraso pred hotelom Creina. Obsegala bo 400 sedežev, pokrito vrtno pivnico, gostinske storitve na prostem. Terasa bo obratovala od 8. do 22. ure zvečer. Vsak petek in soboto prirejamo plesne prireditve od 20. ure do 01. ure, katere bomo občasno popestrili s kulturno-zabavnim programom, znanimi ansambli in pevci. Skratka potrudili se bomo. da bo v poletni sezoni tudi v Kranju čutiti dopustniško vzdušje. Na plesnih prireditvah bo za prijetno glasbo skrbel ansambel MODRINA. Postregli vas bomo z jedrni na žaru, tatarskim biftekom in sladicami po vaši izbiri. Vstopnine ni! Priporoča se kolektiv hotela. O KRANJ — TRIGLAV DOBIL — V predzadnjem kolu slovenske članske nogometne lige je kranjski Triglav na stadionu Stanka Mlakarja dobil srečanja s kamniškim Stolom. Ta zmaga, izid srečanja 4:1. je Triglava-nom .ugotovila obstanek v ligi. Kamničani pa so se s porazom morali posloviti iz slovenske lige. Kamniški vratar Latnberšek je imel veliko dela, daje ukrotil strele Taneskega in Murnika. Gole za Kranjčane so dosegli Murnik 2. Taneski in Belančič L Za goste je bil uspešen Bukovec, (-dh) — Foto: F. Perdan J Spominsko tekmovanje v Vratih Vrata — Člani postaje Gorske reševalne službe Mojstrana so pod Severno steno v Vratih priredili tradicionalno, že 12. smučarsko tekmovanje v spomin na mojstranskega alpinista in gorskega reševalca Zvoneta Koflerja. Nastopilo je 60 tekmovalcev postaj GRS iz Italije, Avstrije in Slovenije. Ekipno so bili najuspešnejši gostitelji, saj so njihove ekipe zasedle vsa tri prva mesta, med posamezniki pa so bili najboljši — v skupini nad 35 let Franc Rabič, Klav-dij Mlekuž in Martin Čuiar (vsi GRS Mojstrana) in v skupini do 35 let Tone Urbas, Izidor Kofler (oba GRS Mojstrana) in Matjaž Rauhekar (GRS Kranjska gora). J. Rajiič NOGOMET Poraz Lesc Kranj — V predzadnjem kolu gorenjske članske nogometne lige so presenetili igralci Poleta, ki so na domačem igrišču gladko premagali vodeče Lesce. Alpina je izgubila z Bledom, Alples je ugnal Jelovico, Kondor je bil uspešnejši od Tržiča, LTH pa je le s težavo premagala Reteče. Naslov gorenjskega prvaka so si že zagotovili nogometaši Lesc. ki vodijo s tremi točkami prednosti pred Alplesom in Bledom. V prvi finalni tekmi za pionirskega prvaka Gorenjske so igralci Lesc in LTH igrali neodločeno — 3:3. Izidi — člani — Polet : Lesce 2:0, Alpina : Bled 3:5, Alples : Jelovica 3:0, Kondor : Tržič 1:0, LTH : Reteče 3:2. P. Novak Srečanje jamarjev treh dežel Tržič (Monfalcone) — Jamarji iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in s Koroške so se ob koncu maja zbrali na tradicionalnem srečanju v italijanskem Tržiču. Najmočnejše je bilo zastopstvo Slovenije. Jamarji iz treh dežel so obravnavali jamarsko izrazoslovje, tehnične načrte, skupno delo na področju Krasa, si ogledali okoliške jame, med njimi tudi znamenito jamo pri Doberdobu, in se dogovorili za nekatere skupne akcije. Razšli so se z mislijo, da meje ne bi smele ovirati skupnega raziskovanja in odkrivanja predzem-skega sveta. Naslednje srečanje bo v Kočevju. g y KLIMATIČNO ZDRAVILIŠČE TONE ČUFAR DVORSKA VAS PRI BEGUNJAH Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa ponovno objavlja prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA s 4 urnim delovnim časom Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednjo ekonomsko izobrazbo in 4 leta prakse na vodilnih mestih, — izpolnjevati mora pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Radovljica Stanovanje ni na razpolago. Rok za vložitev prijave je 15 dni od objave razpisa. Pri javo s potrebnimi dokazi je treba poslati na naslov Klimatično zdravilišče Tone Čuiar, Dvorska vas pri Begunjah na Gorenjskem, z oznako »razpis za individualnega poslovodnega organa«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po razpisu. Takoj zaposlimo za nedoločen čas POMOŽNO KUHARICO, ki bi vodila manjše skladišče prehrambenih artiklov in perila. Manjše stanovanje na razpolago v jeseni. In zaposlimo za določen čas POMOŽNO KUHARICO. Pogoji: — zaželena praksa. ABC POMURKA, LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o. ŠKOFJA LOKA Ponovno objavlja prosta dela oziroma naloge: v TOZD JELEN — gostinstvo Kranj 1. POSLOVODJE RESTAVRACIJE PRAJERCA Pogoj: — VKV ali KV kuharica z dvema oziroma tremi leti prakse na enakih ali podobnih delih 2. KUHARICE ZA RESTAVRACIJO PRAJERCA Pogoj: — Ky kuharica 3. VEČ KUHARIC ZA OBRATE TOZD Pogoji: — KV kuharica, lahko pa se prijavijo tudi kandidatke, ki so si delovno zmožnost pridobile ob delu in imajo veselje do dela v kuhinji 4. VEČ NATAKARIC Pogoj: — KV natakarica 5. VEČTOČAJK Pogoj: — KV ali PKV natakarica 6. SLAŠČIČARKE ZA OBRAT HOMAN Pogoj: — KV slaščičarka 7. SNAŽILKE za restavracijo Podlubnik v TOZD PRODAJA NA DROBNO: 8. ŠOFERJA za prevoz premoga, drv in gradbenega materiala Pogoj: — KV voznik motornih vozil, izpit C kategorije Poskusno delo za poslovodjo traja 60 koledarskih dni, za vsa ostala dela pa 45 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, v 8 dneh po objavi oglasa. SKUPŠČINA TURISTIČNE POSLOVNE SKUPNOSTI BLED razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, opredeljenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko oziroma višješolsko izobrazbo, — da ima 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog v turističnem gospodarstvu, — da je z dosedanjim delom dokazal organizacijske sposobnosti, — da obvlada dva tuja jezika (angleščina, nemščina, italijanščina), — da ima moralno politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja, — da predloži program dela TPS za mandatno obdobje 4 let m Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Turistična poslovna skupnost Bled, Cesta svobode 15 — za razpisno komisijo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. "IP SGP TEHIMIK gSSVSžS TOZD Gradbeništvo Objavlja razpis za interno usposabljanje gradbenih poklicev • KV ZIDAR • KV TESAR Na razpis se imajo možnost prijaviti tudi kandidati, ki so končali najmanj 5. ali 6. razredov osnovne šole. Interno usposabljanje traja 30 mesecev in poteka pod strokovnim vodstvom inštruktorjev praktičnega dela. S kandidati se sklene delovno razmerje in se jim v času usposabljanja prizna delovna doba, stimulativni osebni dohodek in vsi ostali dodatki ter pravice, ki izhajajo iz dela. Teoretično usposabljanje poteka v Zveznem centru za izobraževanje gradbenih inštruktorjev v Ljubljani in traja 5 mesecev. V času tečaja pripada tečajnikom osebni dohodek, potni stroški in plačilo šolskih potrebščin. Po končanem usposabljanju kandidati prejmejo veljavna spričevala o usposobljenosti za KV zidarja ali tesarja, ki imajo veljavo v celotnem gradbeništvu. Tečajnikom zagotavljamo zaposlitev za nedoločen čas in možnost napredovanja. Vse ostale informacije dobijo starši ali kandidati sami v kadrovski službi SGP TEHNIK, Škofja Loka, Stara cesta 2. GLAS 10. STRAN OGLASI, OBJAVE TOREK, 12. JUNUA 198d in les industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 Jugoslavija telefon: (061) 861-411 inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane plošče KOKRA Trgovska DO, Kranj, n. sol. o., Poštna ulica 1 ponovno objavlja za potrebe SDS skupnih služb Kranj prosta dela in naloge KURJAČA CENTRALNE KURJAVE Posebni pogoj je tečaj za kurjača centralne kurjave. Vloge z dokazilom izpolnjevanja posebnega pogoja oddajte v dneh po objavi. Prijavljeni boste o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. CESTNO PODJETJE K KANJ Oglaša na podlagi Helena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela Čuvanje kamnoloma v kamni gorici Poleg splosmh pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje posebne pogoje: — osnovna šola in tečaj za varnostnika, potrjeno pooblastilo za nošenje orožja od oddelka za Notranje zadeve pristojne občine Kot poseben pogoj za oglas del in nalog je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece. Pismene prijave je Ireba poslali v roku 8 dni po oglasu. K prijavi je potrebno priložili listine o tem. da prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje, ki so navedeni v leni oglasu. Izbira kandidatov bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo pismeno obveščeni \ roku 8 dni po izbiri. mi RENAULT 4 »PLAČAJ IN PELJI - STARO ZA NOVO« BLED ŠPORTNA DVORANA sobota 16. in nedelja 17. junija 1984 od 10. do 18. ure murha IMV RENAULT LIP BLED TO LESNA PREDEIjVVA PODNART Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge L VODJE PRIPRAVE DELA z naslednjimi delovnimi pogoji: — VI. stopnja zahtevnosti dela lesne oziroma organizacijske (predizobrazba lesna) smeri in 2 leti delovnih izkušenj. — ali V. stopnja iste smeri in 3 leta delovnih izkušenj 2. TEHNOLOGA III z naslednjimi delovnimi pogoji: — V. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri, in opravljena pripravniška praksa J. BRUSAČA / naslednjimi delovnimi pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti dela lesne ah kovinske smeri in l le to delovnih izkušenj pri brušenju rezil 4. GASILCA z naslednjimi delovnimi pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti dela in 2 leti delovnih izkušeni, — šola /a poklicne gastlce 5. DEIAVCA ZA UPRAVLJANJE LESNOOBDELOVALNIII STROJEV / naslednjimi delovnimi pogoji — IV. Stopnja zahtevnosti dela lesne smeri m '> mesece delov nih izkušenj «. HLODA K J A - VILIČAKISTA / naslednjimi delo\ nuni pogoji: - [I. Stopnja Zahtevnosti dela lesne smeri in opravljena pripravniška praksa. — izpit za voznika viličarja 7. I)EIJ\ PRI IZDELAVI ŽAGANEGA LESA IN LESENI EMBALAŽE Za ta dela rabimo -i nekvalificirane, vestne in marljive del.m e, ki imaj«, veselje do dela v lesni industriji. Kandidati naj prijave pošljejo \ toku 8 dni od objave ra/pisn na naslov: LIP Bled. TO Lesna predelava Podnarl. O i/hiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni do zaključka objave. inovakig j DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA KRANJ Objavlja na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju dela in o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev DPS Kranj ter na podlagi sklepa zbora delavcev z dne 1. (5. 1084 prosta dela in naloge TAJNICE Za opravljanje objavljenih del in nalog se poleg pogojev, določenih v zakonu zahteva še izpolnjevanje naslednjih pogojev: — srednja strokovna izobrazba upra\no-administrativne smeri, — obvladanje strojepisja in p: sarniškega poslovanja. — sposobnost komuniciranja, samoiniciativnost, spretnost in natančnost, — uspešno opravljeno enome sečno poskusno delo Zaželene so delovne izkušnje na enakih ali sorodnih delih in nalogah. I',vd izbiro bo opravljen poprej-sni preizkus delovnih in drugih •• drugih sposobnosti kandidatk. Prijave z dokazili o izpolnjevali in pogojev naj kandidatke paš-|sejo v H dneh po objavi na naslov: Družbeni pravobranilec samoupravljanja Kranj, Trg r*-volutije 3. O izbir, bodo kandidatke obveščene v JO dneh po končani objavi. 12. JUNIJA 1984 \LI OGLASI \L 27-960 VRODAM (4 — din za meter. Informacije po -V'190 — tajništvo od 14. do 15. 0917 /F** TFAACO 8 mesecev brejo. n 200 kg LEPILA za kerami-i?°šćice. Fartek, Kranj, Kocjanova t:*am KOMBI PLOŠČE, troslo.jne ~ 65 m in balkonska vrata • cm, ročno izdelana. Tel.: f 'HO. 0920 ^am ugodno 2 kom novih VRAT OBOJI (bukova vezana plošča) , Ljubljanska c. 36-B 0921 ^ČKE — hisex, rjave, stare 2 me-: tfhko dobite vsak dan. Jermol, f Brezje 52, p. Duplje 0922 '-^m MOTOKULTIVATOR hon : 700. Kocjančič. Na Mlaki 3. Ra 0923 Vlam sivega KODRA z rodovni--ena 8.000 din. Informacije po f.22-357 ' 0924 *>dam velik KOMPLET BOBNOV. P* Anton, Frankovo naselje 133, :"\\ 150 kosov betonskih blo-28 kosov betonskih noma nov REGAI. ^210 x 130 x60. Mahne Franc, It l0'c5AČKVALEC schaler l primeren za kitaro in klav.atu- Prodam FIAT 1300, letnik 1978 ah menjam za manjše vo/.ilo. Cesta na Brdo 0, Kranj 0982 PEUGEOT 204 - karavan, letnik 1907 poceni prodam, motor po generalni. Tel: 28-427 0701 Prodam VOLKSVVAGEN. letnik 1970, dobro ohranjen. Hotemaže 40, tel.:45-068 6707 Prodam dve karambolirani ZASTAVI 101. letnik 1968 in letnik 1974, AV-TORADIO 2 ojačevalcem 2x30X in dvoma zvočnikoma 2 x 00 W, 4 kom. novih GUM 165x13 Sava, 4 kom. PLATIŠČ z rabljenimi gumami GODVEAR 185 x 13 in STROJ za tiskanje na majice. Rugelj Roman, Savska c. 23, Jesenice * 0720 Prodam FIAT 120 P, letnik 1979, dobro ohranjen. Jelene, Golica 2, Selca 0800 l'god no prodam prenovljeno ZASTAVO 750, letnik 1974. registracija do 5. maja 1985. Informacije na tel.: 57-000 6833 PrOdam APN 6, star- leto in pol. Tel.: 25 785. Prodam VODNE SMUČI, tel.: 25-785 «879 ZASTAVO 101. letnik 1976. karambo-lirano. prodam, lahko tudi po dolih. Ogled na Eojski žagi Brogant Janez, Ožbolt 12, Škot j a Loka 6880 NSU 1000 prodam za 1 SM. Zorman. Nazorjeva 10, Kranj 6881 - Prodam FIAT 1300, odlično ohra- njen, in DIESEL MOTOR za kosilnic., BCS. Goricnik. Studene ite 15 A. Lesce 08)12 Ugodno prodam K-4TI.. letnik 1977. Miklavcič Franci. Gorenjesav ska 44. Kranj, teh: 25 710 6883 Poceni prodam vozen NSU looo. ce-iega ali po delih, ter OTROŠKO KOLO poru 5 — 7 let. Pivk. Škofjeloška 19. Kranj 01584 Prodam STROJ za izdelavo betonskih blokov 50 x 25 x 20. PRIKOLICO za manjši traktor. MOTOR z menjalnikom za ZASTAVO 000 I). A USTI N 1300 celega ali po delih. Frantar, Brezje pri Tržiču 28 0885 Prodam FORD TAUNUS 1300. letnik 1971, stružnico Fischei in MZ 250. letnik 1977. Boncelj — avtoklepar, Britof 6886 Prodam R-4 TI.S. letnik 197!». prevoženih 55.000 km. Palčič. Boh. Bela 93 6887 Prodam FORD TAl MS. letnik 1977. tel. 28-114 od 16. do 18. ure. 6888 Zamenjam nov JUGO 45 za nov R-4 in prodam MOPFD tomos-avtomatik. Kranj. Ljubljanska c. 30-B 6889 Bredam ŠKODO 120 L. letnik 1979 — po tehničnem. Aljančič. Podbrezje 80 0890 GUME za traktor 10/28 PR prodam. Informacije Golnik 94 6891 • Prodam ZASTAVO 750. letnik 1980 (september). Štefahčič, Črnivec št. 6-B 0892 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974. Studenčice 12, Lesce 0893 AUDI 80, letnik 1979 ugodno prodam. Informacije po telefonu (064) 89-087 popoldne od 18. do 20. ure 0894 Ugodno prodam ZASTAVO 101. 1978 letnik. Rosic, Lesce, Finžgarjeva 8 A 085)5 Prodam ZASTAVO 751) SF. letnik 1981, registrirana do .aprila 1985 z.a 18 SM. Stres Edi, Zupančičeva 2 A, Bled. Tel.: 77-983 0890 Bel R-18 september 1982, prevoženih 20.000 km za 85 SM prodamo. Tel.: 74-590 0897 Prodam LADO 1200, letnik 1973, 1. registracija 1976. tehnični pregled junija 1985. Boh. Bela 58 0898 FIAT 850. letnik 1972, in svetlomo-dro žensko poročno obleko št. 36 poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 0899 Prodam ZASTAVO 101 lux. letnik 1975. Informacije po tel.: 28-976 6900 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1977. Jene, Podreča 67, Mavčiče 0901 »FIČOTA« poceni prodam. Informacije po tel.: 77-423 0902 MOTOR elektronic 90. letnik 1979. dobro ohranjen prodom, Podlipnik Gregor. Polje 33. Bohinj 0903 Prodam FORD TAUNUS 1300. letnik 1972. Sp. Gorje 93 0904 Kupim rabljene rezervne dele za WARTUBRGA (armaturna plošča in ostalo). Ponudbe po tel.: (004) 81-494 tudi zvečer 6905 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Hlebce 15 A. Lesce 0900 Prodam R-12 TI. po delih. Udir Slavko. Sp. Resnica 104, p. Zgornja Besnica 0907 Prodam osebni avto TOVOTA — CARINA 1000. dobro ohranjen. Ogled vsak dan. razen sobote in ndelje. Do-mk Vida, Križe 62 pri Tržiču 0908 Pordam dobro ohranjen MOPED APN 0, letnik 1983. Naslov v oglasnem oddelku. 0961 Prodam 2 novi savski GUMI za zastavo 750 in vlečno KIJUKO za prikolico. Ljubno 125, Podnart 0962 Prodam MOTOR MZ 150 in PUĆH 150. Tenetiše 12. Golnik 0963 Prodam avto VIVA vauxal, letnik 1972, registriran do maja 1985. Tel.: 45-009 0964 Ugodno prodam OPEL KADETT 1200 SR, 1973. Perko. Koroška 2, Lesce , 0980 Prodam ZASTAVO 101, letnik november 1970. Zamida, Smlednik 45, tel.: 061-62"7-199 po 15. uri 6980 OPEL KADET. 1200 SR 73. ugodno prodam. Perko, Koroška 2. Lesce 6981 Prodam ZASTAVO 750 L. letnik 1978, prevoženih 00.000 km. Informacije po tel. 47-252 6983 Prodam nevozno ZASTAVO 750. Ogled po 16. uri. Tepina. Gasilska 11 a. Stražišče 0978 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1977. Informacije po telefonu 27-583. popoldne STRAN ZAPOSLITVE Takoj dobi delo KOVINOSTRUGAR. Plača po dogovoru. Strojno ključavničarstvo. Slatnar, Cerklje 0972 Mlajša upokojenka bi enkrat ali dvakrat tedensko pomagala v gospodinjstvu od Jesenic—Bleda—Kranja, Naslov v oglasnem oddelku. 0973 STANOVANJA Mlad par išče eno ali dvosobno stanovanje za dobo 2 — 3 let. Plačava za leto naprej. Tel.: 21-550 od 7. —14. ure. Naslov v oglasnem oddelku. - 6965 V Šorlijevem naselja v Kranju ali okolici Vodovodnega stolpa vzamem v najem sobo s souporabo kopalnice za dobo enega leta. Naslov v oglasnem oddelku. 0966 Iščem GARSONJERO v Kranju ali okolici Kranja. Ponudbe pod: JUNU 6907 Nujno iščem STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod. Redno plačilo. ' 0908 Oddam opremljeno STANOVANJE. Informacije na naslov: Podnart 04, tel. 70-430: popoldne PROSTOR za mirno obrt velikosti 20 do 30 m najamem v Kranju ali okolici. Tel.: (064) 28-329 dopoldan 0813 Prodani PARCELO in BRUNARICO, primerno za vikend. Golnik 48 0909 PRIREDITVE_ MLADINA IZ VOGFIJ pri Šenčurju organizira v soboto. Ki. 6. 1984 KRF-SNO NOČ. s pričetkom ob 21. uri. Igra ansambel 12. NADSTROPJE s pevko. Gasilsko društvo VOGLI F pa prireja v nedeljo VELIKO VRTNO VESELICO. Igral bo ansambel 12. nadstropje. Obakrat organiziramo tudi kegljanje. Za dobro počutje« bo poskrbel priznani ansambel, z jedačo in pijačo pa vas bodo postregli VOgeljskU mladina in gasil-ci. Prisrčno vabljeni) 0970 PARTIZAN TRBOJE prireja dne 17. (i. 1984 vTrbojah VELIKI TURNIR v MALEM NOGOMETU Pricetek ob 8.30. Prijave sprejemamo do začetka turnirju. Nagrade: 4 pokali m vec pn znanj. Informacije: dopoldan n;i tel 25-162. int. 20. popoldne na tel : 27 819 \abljem! 097?! OBVESTILA ROLETE, lesene, plastične in /.aluzije nuročite na tel.: 064-75-610 11977 OSTALO V popoldanskem času se ukvarjam s PLDIKURO. Po dogovoru delam tudi oh sobotah in nedeljah, dopoldan. Tel.: 57-125 ali osebno na naslov Anica Ribnika! .Zvirče 49 0974 Preklicujem besede izrečeno tov. GRADIŠAR DANILI'. Podpisan upravnik pošte Križe. 8975 60-letna vdova s pokojnino in mehanizirano kmetijo v blizini Ljubljane želi spoznati upokojenca 57 do 60 let. ki želi delati na kmetiji s strojno obdelavo. I-x»čenci in alkoholiki izključeni. Ponudbe pod •Razumevanje-. 6978 - ZAHVALA V 53. letu starosti nas je zapustil dragi in skrbni mož. ati. brat in stric VINKO TOM AN z Brega 22. p.d. Beravsov Cena Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. darovali cvetje in nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo za hitro in nesebično pomoč sosedom, dr. Brudarjevi in poklicni Gasilski enoti Železarne Jesenice- Zahvaljujemo se za ganljive besede pred domačo hišo in ob odprtem grobu govornikom KŽK Radovljica. KS Žirovnica in predstavniku ZB in -osnovne šole Gorenjski odred<- Žirovnica. Zahvalo smo dolžni tudi pevcem Zupan in župniku za obred. ŠE ENKRAT HVALA VSEM. KI STE GA IMELI RADI IN GA CENILI TER SPOŠTOVALI. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Breg, dne 5. junija 1984 V SPOMIN sHp^rfgfera, 8. junija je minilo dve leti, odkar 1 nas je zapustila naša draga ljubljena žena in mamica OLGA SESEK roj. BENDA ŽALUJOČI: hčerki Tatjana in Mojca ter mož, mama, sestra in ostalo sorodstvo. Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob. 1 V SPOMIN Leto dni mineva, odkar ti je po težki in mučni bolezni prenehalo biti plemenito, materino srce, draga žena in mama ŠTEFKA TRILAR Hvala ti za vse. kar si žrtvovala za nas. V miru zdaj počivaj! Hvala vsem, ki ste jo takrat pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala tudi vsem sosedom. Užaloščeni mož Jože, sinova Jože in Stane z družinami, brat Ludvik in sestra Marija z družinami ter ostalo sorodstvo. Drulovka, 12. junija 1984 ZAHVALA Ob bpleči izgubi našega dragega FRANCA HOČEVARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali toliko prelepega cvetja. Hvala vsem za izraze ustnega in pismenega sožalja. Posebna zahvala Onkološkemu Inštitutu Ljubljana za zdravljenje težke bolezni, zdravnikom in sestram bolnice Golnik za veliko skrb in nego v zadnjih dneh njegovega življenja. Skupščini občine Kranj in Tekstilindusu Kranj za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, govornikom za ganljive poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke ter pihalni godbi Kranj. ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA. VSI NJEGOVI rašiči pa kar rijejo ...." L Jeza.grabi kmete okrog Tržiča, Podbresij, Ljubnega, na vsem teran bregu Hišnice, r Kovorju. Zvirčah. Lešah in na Bistrici, ko vsak (lan zno.va hrczmočno ugotavljajo škodo, ki so jim jo če: noč napravili divji prašiči in srnjad. \e zaleže nobena jezu ne prošnje in pritožbe, lovci ničesar ne ukrenejo. Škoda zaradi divjadi v tem koncu Gorenjske iz leta v leto narašča, in s tem nezadovoljstvo med kmeti. Pred dnevi smo se tam pogovarjali z direktorjem Kmetijske zadruge v Krizah ing. Francem Sajovicem. "\'u področju občine Tržič so lovišča lovskih družin Idin boršt, Tržič. Kovor in Gojitveno lovišče Kozorog Kamnik. Xa področju vseh naštetih lovišč kmetovalci opažamo, da se zaradi prekomernega naraščanja števila srnjad i, gamsov, jelenjadi, predvsem pa divjih prašičev, divjad seli na niže ležeče predele in že ogrožajo njive in travnike v ravnini. \edopustno je. da lovska družina l'din boršt z urejanjem krmišča v Udinem borštu privablja jelenjad, ki se bo brez dvoma pa- sla po poljih okrog l'dincga borštu. Petnajst let nazaj v Podljubelju še ni bilo jelenjadi, sedaj pa dela škodo po travnikih in celo vrtovih. Baron Boru je pred vojno v Jelendolu sicer naselil jelene, hkrati pa se je zavedal, da mora zadrževati na območju, kjer ne bo delala škode. \'jegovi nasledniki, delavci Kozoroga Kamnik, pa se tega ne zavedajo. Prav tako je naselitev muflonov pred l.r> leti zmanjšala prehranjevalno bazo za ostalo divjad, predvsem srnju-di. ki se zato seli na polja pod Kriško goro in Dobrčo. \ajhuje pa je z divjimi prašiči. Lovci sami ocenjujejo, da jih mora samo na področju lovske družine Kovor gospodariti kakšnih 30 do 3.r). Med njimi so 3 vodeče svinje z letošnjimi mladiči. Zaradi neurja, ki je podrlo cele površine, gozda, so se prašiči iz tako imenovane Grofije, ki je na področju lovske družine Badovljica, preselili na področje lovske družine Kovor. kjer gozdovi niso bili tako hudo prizadeti. Ti prašiči zdaj delajo največjo škodo po njivah in travnikih podbreških in Ijubcnskih kmetov, zaidejo tudi v Marija Cehiilec iz Podbrezij med spravilom ostankov posevka, ki so ga v noči s četrtka na petek uničili divji prašiči. — Foto: F. Perdan Blažji depozitni prijem Od prvega junija dalje velja za prehode čez mejo nekaj dodatnih olajšav. Depozita so oproščeni prebivalci v maloobmejnem prometu, občani, ki stalno žive v obmejnih občinah, smejo prestopiti mejo dvanajstkrat na leto. To velja za primere, ko ne obstaja meddržavni sporazum o maloobmejnem prometu. Pologa so oproščeni tudi študenti na rednem študiju v tujini in tisti, ki odhajajo na strokovno izpopolnjevanje, otroci do 14. leta starosti, občani, ki dobivajo v tujini pokojnino ali invalidnino, ter borci in člani njihovih družin, ki potujejo v zgodovinske kraje in na ogled spomenikov. Delno so oproščeni depozita po novem tudi samostojni obrtniki, ki opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi v lasti občanov, jugoslovanski državljani, ki samostojno opravljajo ribiško ali kmetijsko dejavnost ter svobodni umetniki s področ-)a slikarstva, kiparstva, uporabne umetnosti in drugih smeri likovne umetnosti. Oprostitev velja za štiri potovanja v enem koledarskem letu. Manjši odtok dinarjev in deviz iz države pa ni le posledica depozita, saj se je tudi vrednost dinarja drastično zmanjšala. Razen tega so zaostreni pogoji glede uvoza predmetov, okrepljena carinska kontrola zmanjšali tako turistična kot nakupovalna potovanja čez mejo. V petkovem zrnu kmetijski nasveti Kmetijskih nasvetov bo na televiziji in radiu vse več, so na petkovem posvetu v Kranju obljubili predstavniki republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z ljubljansko televizijo so se dogovorili, da bo kmetijskim nasvetom namenjeno vsako petkovo zrno, oddaja pred prvim televizijskim dnevnikom. Na televiziji bodo pripravili tudi več polurnih nedeljskih oddaj, ki bodo namenjene kmetijski stroki. Po ogledu vinske kleti v Dobrovi so nas njeni predstavniki povabili v posebno degustatorsko sobo na pokušino briških vin. kranjsko občino, predvsem pa puščajo razdejanje po vsem levem bregu Bistrice.« Kaj pravijo lovci'.' ■J.o ve i se izgovarjajo, da zaradi zakonodaje ni sprejetih lovskih načrtov in ne morejo zmanjšan staleža j)rušičcv na primerno število. Zato smo se prav te dni obrnili na vse občinske skuj)ščine in vse lovske družine na tem področju, da sprejmejo ustrezen dogovor in število divjadi v najkrajšem času zmanjšajo tako. da ne bo ogrožala njiv in travnikov. Kot vemo. nobena lovska družina ni v celoti uresničila planiranega odstrela. Zakaj ne. naj lovci sami med seboj razčistijo. Lovci sicer predlagajo, naj kmetje zaščitijo posevke z ograjami, električnimi pastirji in podobnim, kar pa je povezano z ogromno dela in velikimi materialnimi sredstvi, ki jih ne zmorejo ne kmetje ne lovske družine. Prav tako lovske družine nikdar ne morejo plačati celotne škode in odpraviti posledic, ki so predvsem pri divjih prašičih dolgoročne. Edina rešitev je velika akcija lovcev vseh lovskih družin na tem področju, da odstrele, kar je odvečnega.« In kaj bi rekli na koncu? Spet papirji zavirajo! \i lovskih načrtov in prašiči lahko mirno rijejo naprej! Človek pa tudi nehote dobi občutek, da je pri naših lovcih opešala celo lovska strast. Nazadnje si bomo morda srčno zeželi nazaj dobrih starih divjih lov- ccv-- D.Dolenc Lepo in veselo v »zlati deželici« I Sobotni izlet izžrebanih naročnikov Glasa v Goriška brda smo Nekaj udeležencev povprašali, kako so zadovoljni z izletom in kaj menijo o Glasu. Janez Ocepek iz Nasove pri Komendi, z 82 leti nujstarejši udeleženec izleta; upokojeni podkovski kovač: »Na Glas sem naročen že od začetka. Izlet mi bo ostal v lepem spominu, še posebej pa mi je bil všeč obisk vinske kleti v Dobrovi. Lahko" rečem, da sem to starost dočakal tudi zaradi vsakodnevnega kozarca briškega merlota, ki mi še najbolj prija.« * Mariju Friškovec, upokojenka iz Zabnice, je hi ki na izletu namesto hčerke: »Glas imamo pri hiši skoraj od začetka. Hada prebiram novice iz GLASOVA ANKETA Dokler bomo »kmetvali«, brez kose in grabelj ne bo šlo Poljane — Aktiv mladih zadružnikov škofjeloške kmetijske zadruge je v nedeljo pripravil v Poljanah tradicionalno, že enajsto tekmovanje koscev in grubljic ter priljubljeni tek v vrečah. Sodelovalo je sedem ekip gorenjskih kmetijskih zadrug. Prvo in drugo mesto so osvojili mladi zadružniki blejske kmetijske zadruge, ki so za nagrado prejeli skupno pol tone mineralnih gnojil, tretji so bili predstavniki Kmetijsko gozdarske zadruge Sora Ziri. Med kosci so bili najspretnejši -Miha in Štefan Klinar z Bleda ter Alojz Kogovšek iz Žirov, pri gra-bljicah Tilka Klina/ z Bleda, Zdenka Kogovšek iz Žirov in Ber-ta Klinar z Bleda, pri teku v vrečah pa para Gričar-Zupan in Zu-pan-Slivnik z Bleda ter dvojica Oblak-Žakelj iz Žirov. Tekmovanje si je ogledalo več sto domačinov in okoličanov, ki so bili navdušeni nad borbenostjo mladih, tekmovalcev. ka, se ne bi branila. Vsako delo je častno, tudi kmetovo. Vajena sem kmečkega dela. Ves »futr« (zeleno krmo za zvečer in zjutraj — op.p.) grabimo še ročno; tudi za koso bi poprijela, če bi bilo le potrebno. Tekmovanje, kakršno je bilo danes, je bilo za nekatere gledalce tudi zelo poučno. Videli so, kako prigaran je vsak liter mleka, vsak kilogram mesa, če je treba travo pokositi in pospraviti z ročnimi orodii.« I,ado Debeljak, predsednik Aktiva mladih zadružnikov Kmetijske zadruge Škofja Loka, doma z Jarčjega brda: »Tekmovanje našega aktiva je pred leti preraslo v gorenjsko prireditev. Košnjo in grabljenje smo ohranili od začetka do danes, plezanje na mlaj smo lani nadomestili z manj zahtevnim tekom v vrečah. Letos je bila udeležba najštevilčnejša doslej. Nastopilo je 42 tekmovalcev. Prišli so iz Bohinja, z Bleda, iz Žirov, Rovt, Kranja, Škofje Loke in okolice. Čeprav se je na kmetijah že uveljavila mehanizacija, je prireditev pokazala, da mladi še vedno znajo prijeti za grablje in koso. Dokler bomo »kmetvali«, brez teh preprostih orodij ne bo šlo; na ravnini morebiti še, v škofjeloških hribih zanesljivo ne.« Marija Bukovec z Moškrina: »Po osemletki sem šla v službo. Dopoldan delam pri obrtniku Ravniharju v Škofji Loki, popoldne pomagam doma na kmetiji. Imam še brata in sestro; nič se še ne ve, kdo bo bodoči gospodar. Tudi če bi me določili za nasledni- Darko Porenta, predsednik Aktiva mladih zadružnikov TZO Sloga Kranj, doma iz Spodnjih Hitenj: »Med 50 člani aktiva ni bilo težko izbrati .šesterice za nastop na gorenjskem tekmovanju Vinko Bajd in Joža Valančič sta se merila v košnji, Ivanka Drak-sler in QlgaCebašek v grabljenju ter Mateja; Logonder in Matevž Šifrer v teku z vrečami. V naši zadrugi, kjer i,prevladujejo ravninske kmetije, so stroji skoraj povsem nadomestili kose in grablje brez njih pa vendarle ne bi šlo saj bi sicer prenekatere ozare, vrtički in bregovi ostali nepokošeni. Takšne in podobne prireditve, ki jih pripravljajo aktivi mladih zadružnikov, so za nekatere kioeč-ke fante edina oblika zabave ter redka priložnost za medsebojno I spoznavanje in spletanje trdnejših vezi. To ni brez pomena, če vemo, da je osamljenost kmečkih fantov pereč problem našega kmetijstva.« C. Zaplotnikj domačih krajev. Večkrat grem na izlete z upokojenci, vendar je z vami veliko bolj zabavno. Danes tu obujam spomine na čas pred 15 leti, ko sem v Brda hodila na trgatve.« MIha Močnik iz Milj deknec v Tekstilindusu: »Na Glas sem naročen že 24 let. Želim, da hi se vec pisali s pode želja. Nad programom izleta sem navdušen, pa tudi nad enkratnim vzdušjem. Imel sem tudi srečo, saj sem dobil kar dve nagradi v nagradnih igrah.« Glasu Gorenjske Je Glas Gorenjske dobro znan. saj bere ga še vsak vaščan, če kaj dobro ti ne veš, v »Glas« pogledaš, pa vse Lvei Če dela sosed ti krivico Glas poišče ti pravico, če v lot'riji srečo imaš, pa še denar si priigraš (Čez noč postaneš bogataš.) Ko si ljubezni zaželiš, jO prek oglasa brž dobiš, še oženiš se lahko, če ti nevesta zvesta bo. Glas za nas se rad potrudi, vedno nam izlete nudi. zato hvaležni vsi bodinio, pu naročniki zvesti ostanimo. PEPCA JANŠA, udeleženka izleta ; Ziror (levo), je bil po oceni V Idriji so nam predstavnice Mercutorja ob zvokih Sta-netove harmonike razdelile bogato mah, o Loj e Kopač, upokojene s. ;)/ l/(,c. Za nagrQcio /"'■■ komisije najsu iZ Bntofa. ie dobil > delke mesariji J