List it korieii d#l»v-ekega l|udet va. l)«l»v-ci mo opraviiant do veega kar pr.»ducira|o. This paper ia devoted to the intereata of th* working cImi. Work-era ara entitled to all what thev producá. koi.r.4 *<• ••ooml-eia»» iu»it»«r, D*o. «. IWfT, »i «fa« pom ofrin. %l ohlqm" hi uodai Ihr Act of tk>Mtfr««l of lUreh im. IK7W Office : 4006 W. 31. Sir., Chicas«. "Delavci vseh dežela, združite se!' PAZITE naitavllko v oklepalo ki ee naha|a poleg va-iega naalova. prilepile-nega epodafali na ovitku. Ako (odo) i« številka . . tedat vam • prlhodn|o številko natega liata po (•¿a naročnina. Proai-mo ponovit« t« tako|. Ste v. (No.) 357. Chicago, 111., 14. |ull|a (July) 1914. Leto (Vol.) IX, ■ ' i i ........ ■■' i i. ss Našim naročnikom in čitateljem. Pol leta devetega letnika "Proletarca" je za nami. Cas hiti in brez pocinka gredo z njim tudi dolžnosti, ki smo si jih naložili s proglašenjciu boja za naše delav-j ske pravice, katerih glasnik je "Proletarec." Kajburnejši časi so za nami; kakor kipi stoje dogodki vzgodo-vinjeni iu kažejo, da je bil boj ljut in neizprosen. Sovražnik je reteriral. Toda vzlic temu da smo izšli iz tega boja zmagonosni, boj vendar ni bil odločilen; samo predboj je bil, ki je prodrl goste sovražnikove vrste in odprl vrata bojne arene na stežaj. Pred nami se sedaj razprostira nepregledna bojna ravan, ovita v neprozorno meglo in tam daleč zadej je skrit sovražnik, ki se je umaknil in ki sedaj čaka prilike, tla se z nami spoprime ponovno. Njegove predat raze se vitli jo razločno in zdaj-pazdaj pridejo v tlotiko z našimi. NNaše bojne vrste se množe od dne do dne; od dne do-dne postajamo jačji in otl dne do dne nepre-maglivejši. Cim starji smo, tem bolj se množi armada zavednih prole-tarcev in bojni odmev je vse glas-neji v bojni areni velike in nepregledne planote. Naš klic že čujejo tudi oni trpeči, a še ne Čisto zavedni naši bratje^ tam zadej v megli, ki ie vsled nevednosti in komande, ki prihaja iz ust nazadnjaških izkoriščevalcev napadajo reševalce. Ali mnogi že rebelirajo in ob svitu naše zore se vidi, kako eni celo poHnjsjo svoj*1 roke prati naši armadi, ki prodira krepko skozi plan, noseč prapor svobode, e-nakosti in bratstva, tla jih reši. Seme, ki ga je sejal " Proleta-rec" nad 8 let, je padlo na rodovitna tla; spočetje je vidljivo in noseča misel novih nazorov napolnjuje ozračje v okvirju našega javnega življenja. Naš človek se je začel zanimati, kaj se okrog njega godi; začel je čitati, poslu-,J Sati;. spušča se v razprave dnev-vnih dogodkov z razrednozaved-nega delavskega stališča; polagoma a sigurno iznadjuje ijemu do sedaj nepoznane reči v življenju. Čital je v Proletarcu o politiki delavstva, o njegovih organizacijah sploh; poglobil se je v razprave socialnih problemov in splošno veti o; primirjal je krivico s pravico. laž z resnico ; poglobil se jc v administrativno delo delavske politične socialistične stranke: stavil predloge, jih podpiral, sprejemal in odklanjal, čul je govornike, ki so mu pravili o organizaciji in konečno je organiziral tudi sam; poslušal je debate in debatiral. Pojm o demokraciji je dobil pri njem čedalje bolj kristilizirano obliko. Vse to je dosegel potom svojega glasila "Proletarca." Nekdaj-ni Se tako doljro, komaj deset let je od tega-ni bilo tako. Takrat bil je slabič in okrog nje-ga so se zbirali jerobi — izkoriščevalci. ki so se niu ponujali in proglaševali za duševne in gospo darske odrešenike. To "odreše-niki" so mu vbjali v glavo, naj ho dober, ponižen in ubogljiv svojim predpostavljenim; naj ne gleda na njih dejanja, ampak na njih besede, ker njegovo trplje- nje ho poplačano na unein svetu; vdao naj se «v božjo voljo in trpi naj dokler ua pride ponj smrt. Tako je bilo pred desetimi leti in preje. Danes je v marsičem drugače. Delavec se je zdramil, ustanovil si je list, ki je njegova lastnina kjer lahko izraža svoje misli o novem svetovnem nazoru. J-1 stanovi!' je napredno podporno jednoto in pozneje več jednotic.| Sedaj hoče narediti še več: vse kar je storil v malem in velikem, hoče zediniti v eno samo telo, ki naj bo njegova trdnjava v boju za končni cilj. Marljivo je zopet razpravljal o tem koraku in danes je siguren, da ne bo brez vspe-ha. In radost njegova je velika. Vse je prišlo, kakor je moralo pri ti, kakor je preračunil! Ni zastonj agitiral in skupljal podporo za list, ki mu je bil glasnik in noaitelj njegovih želja in idej. Njegov trud se sedaj izplačuje z obrestmi. Bratje! Prijetno čustvo nas obdaja, ko gledamo po njivi hvaležnega dela. Lepa je^ polna rincne-ga, klasja, teškega in pripogiba-j jočega! Na svojem bojnem pohodu smo obdelili lep kos te-preje, tako pust? planote. Ampak ne motimo se. Tam zadaj še stoji tista neprozorna in teška megla, iz katere se znajo vsak čas vzdigniti oblaki, ki postanejo lahko nevarni. Ni še od st ranjena vsa nevarnost. Vsaka omahljivost ali popustljivost bi znala postati usodepolna! Naši razmahljaji, naša neumorna aktivnost in vstrajnost je danes še ravno tako potrebna, če hočemo oteti naše cvetoše polje, kakor svoje-časno, ko smo orali ledino in odganjali volkove. Sodrugi, v teni prijetnem čustvu, ki so na mjih pripravili naši vspehi, nikar ne pozabimo, da lira pokoja še ni prišla, tla je sovražnik še vedno dovolj močan in tla nam postane še vedno lahko nevaren , ako le opazi, da nismo več nekdaj tako neustrašeni borci. Naš "Proletarec" — to je tista sila, s katero računajo. Dokler bo jak "Proletarec," se nam ni treba bati poraza od nikoder; gorje pa, če se zanemari agitacija za "Proletarca!" V normalnih ča sih bi ne bilo treba toliko računati na to. ker so sedaj naše or jganizacije že tako razvite, da vodijo agitacijo same ob sebi; ali današnji časi so resni. Gospodarska depresija se čuti vseposvod in nič čudnega ni. ee jo čuti tudi "Proletarec." Ali to nas nesme opravičiti do skrajnosti. "Proletarca" moramo negovati, ako hočemo. tla bo naša trdnjava vzlic teni gospodarskim razmeram tu tli v bodoče — če ne boljše — vsaj lako ohranjena, kakor je bila do zdaj. — Zato prosima naročnike, ki so zaostali z naročnino, tla jo čimprej obnove; na tiste pa, ki čitajo list, pa ga še"niso naročili, apeliramo, tla to čimprej store. Naprej armada nepremagljiva, naprej fantje, naprej — na tlelo za našega "Proletarca" — tafco dolgo, tlokler ne podleže zadnji sovražnik in ne zašije vsa zarja gospodarske in duševne svobode na daljnem obzorju! Upravništvo. Delavske vesli. fctrajk v Coloradu se nagibi je h koncu. Boj v Pittsburgu kon čan. Med premogarji. Druge vesti iz delavskega gibanja. tistih, ki ho bili aktivni v štrajku I. 19J1 • a • Butte, Mout. — Tukaj je zdaj *|iuir. Kric Lantala, kateri je s pilo ranil župana Duucana iu katerega je zadnji v samobranu ustrelil v trebuh, je 5. t. m. umrl za rano. Lantala . je zahteval od župana, tla mora deportirati korešponden-ta finskega lista v liancocku, Mich., ki je naklonjen stari uniji \V. F. of M., a župan ni hotel tega storiti. Denver, ('olo. — Razna znamenja kažejo, da bo štrajk premo-garjev v južnem Coloradu^ v kratkem končan v zadovoljuost štraj-karjev. Semkaj je prišel iz New Vorka L. S. Bigelow, zastopnik Colorado Fuel & Iron Co. in po- ____ sebni odposlanec Rockefellerja. KLERIKALCI V BELGIJI LETI-To j»* prvi slučaj, tla je ošabni jq VPROPAST. miljarder poslal svojega poobla- <;Mji|0|,a volilnega sistema v s.-encn v Colorado. Bigelow bo j^igiji je zopet na jasnem po zad-sknsal priti v tlotiko z voditelji njih vo|itvall< Klerikalna stranka premogarske organizacije, kar dobivi KVuj0 ulavno |11(K-. w\ kapi. dokazuje, tla so Rockefellerjevi taligtov> amlokratov iu otl malih magnatje precej spremenili svoje tPgov*.v. Kapitalisti m veleapo- Ti delavec! Ti si «gradil krasne in udobne automobile, anipak ti se ne voziš na automobilih. Vozijo se tisti, kateri nikdar še nič delali niso, ti pa hodiš peš. Ti zidaš komodne hiše in palače, sta-nuješ pa v raztrganih bajtah. Ti gradiš velikanske železniške proge in razkošne Pullman vozove. Ampak ti pa "trempaš" v živinskih vosih. Ti koplješ premog — — in zmrzujes. Produciraš živež, katerega pa snedo drugi, ti si pa lačen, fctrajkaš za boljše življen-ske pogoje ,ob času volitev pa gla* suješ za slabše. Produciraš vse — in nimaš nič! Povej mi, brat moj ali si s temi razmerami zado voljen ? _ KONGRES AMERIÖKIH ESPE RANTISTOV V CHICAOI. Ta teden se vrši v Chieagi kon gres ameriških esperantistov. Zbirališče delegatov, katerih je nad 200, je Hotel Sherman. 23. t. m. bodo priredili v auditoriomu Y. M. C. A. opero "Oalatca" v esperantu. Pravi se, da govori in piše esperanto danes po vsem svetu 3.500,000 ljudi. stališče napram organiziranim premogarjem. Nekaj se govori, tla je Bi getow prišel v Colorado pod pritiskom predsednika Wilsona in njegovih dveh posredovalcev. Zakonodajni preiskovalni odbor ima poročilo na Wilsona, tla Colorado sedaj lahko skrbi za red in mir v stavkarskem okrožju iu tla slednji mora odpoklicati zvezne čete. Baroni premoga bi torej radi zopet gospodarili s svojo razbojniško milico in naredili "red" kakoršen je bil 20. aprila in poprej, Ali bo šlo? Setlaj vlada mir iu red. Na praznik 4. julija, ko skebje niso delali, bilo je nitasto Trinidad polno skebov, toda štraj-akrji se niso niti najmanj zmenili za nje. Strajkarji v Ludlowu, Vguilaru in v Trinidadu so pra-znovali "četrtega" z velikimi za havami, pri katerih so podelovali tudi trgovci in zvezni vojaki. Trinidadski trgovci so podarili $500 v darilih za razne konteste, za katere so se kosali štrajkarji. Operatorji agitirajo proti zveznemu vojaštvu, ¿ejt tla je naklonjeno štrajkarjem; zato bi pa radi nazaj morilne miličarje. e e • Charleston, W. Va. — Premogarji v 17. distriktu so sprejeli pogodbo z operatorji, a drugt sporne točke, kar se tiče odpisni Tie (check-off )itd. bo obravna valo razsodišče daj tlelajo. e e • Springfield, lil. — Delovni položaj med premogarji v lllinoisu j«* zelo slab. Duncan McDonald, tajnik premogarske organizacije, poroča, tla je 40.000 unijskih pre-mogarjev brez tlela odnosno tlelajo le nekaj tlni v tednu. Lansko leto je bankrotiralo 1H premogovniških družb in letos jih bo zopet luuiogo sledilo. Slab delovni položaj je tut!i v Brazilu, Iowa. e e • Iz Pittsburga, l'a., poročajo kapitalistični listi, da se je 10. t. m. okrog 4000 štrajkarjev iz reklo za povratek na tlelo ta teden v Wcstinghouscvih tovarnah. To še niso vsi, ker v bojuje 12.000 delavcev in gornje poročilo je dvomljivo. Družba je pričela nabirati skebe na debelo in poklicala na pomoč konštablerje, tla varujejo skebe. e a • Chicago. — Vslužbenci'na 67 železniških črtah zapadno od t.u-kaj so z veliko večino glasovali za štrajk, ako železniške družbe ne anižajo delavnika iz deset na osem ur. Vnije železničarjev so izročile družbam Ultimatum včeraj (14. julija). V Canadi tudi grozi s štrajkoin okrog 3000 železničarjev. e e e Denver, Colo. — V zlatih rudnikih v Cripple Creeku počiva tlelo vsled pomajkanja premoga iu tovornih vagonov, ker štrajka jo železničarji na Klorence and Cripple Crcek železnice. • • Priladelphia. Pa. — Baldwino ve tovarne za lokomotive so odi pustile 1600 delavce*, večinoma sest n ik i v Bolgiji imajo po tri glasove vsak, profesionisti in tnali trgovci po dva in navadni državljani , ki. plačajo got t »v znesek davka, pa p nakrog~kadili cigare, pili pivo in jedli klobase, ter uganjali Premogokopi se-jrazne burke. To je trajalo dve uri, dokler je nehala ploha. Lojaln dušice na Dunaju se vsledtega silno škandalizirajo. Zakaj ne zaprejo dotičnih zajedačev radi "žalje-nja veličanstva" ali "vclcizda-je"?! Na tlrugi strani pa mrmrajo sorodniki umorjene prestololona slednikove žene, grofice Chotek češ da so jt» ceraski trot je grdo ponižali, ker so jt) položili v srebrno rakev, dočim je bil kronprinc zlati, in ležala je eno stopnico nižje od njega. Mislili so jo celo odpeljati naravnost v grobnico, k si> ipeljaiv Vvupia na Dunaj, io-tla t«» namero je preprečil stari cesar. Avtrijski dvorni za jedači imajo res veliko spoštovanje do svojih mrliče v! Veletatovi beže iz Meksike. Puerto zapuščajo njegovi najbliž-nji prijatelji boječi se rebelov. Beze v Evropo in z njimi gre do 25 milionov denarja, ki so ga naropali tekom Hu-ertine strahovlade. Na-daljne zmage rebe-lev. Zaveza Ville in Carranze. Vera Cruz, Méx.—Položaj Hurte je žalosten. Edino dva zvesta generala ima še, ki držita federalno armado za uzde, tla se nt4 spun-a. To sta Blanquet in Maure. Ka-io dolgo pa bota tudi ta dva vzdržala, je vprašanje par dni. Huerta )i že davno pobegnil iz Mexiko 'itv, tla se upa. Toda boji se, tla zvedo njegovi vojaki in ga raztrgajo na kosce preden zamore uiti na varno. Tutli svoje žene se ne Upa poslati iz mesta. Vse vesti, tla se hoče stari tiran boriti do zadnjega in umreti na bojišču, so ve-ik bluff; Huerta kar koprni, Ma >i mogel uteči iz Meksike kakor je prednik Dia/. in kje v mirnem uživati veliko bogastvo, katerega je naropal v-času svojega samosil-liega predsedništva. Strah, tla se mu zadnje ne bo posrečilo, ga je zopet vrgel v pijančevanje iu zdaj ztlaj pije dan na dan brez meje, takt) tla bo morda še znorel od pijače. Tako poroča Alfredo Noriega, bivši pristaš lluerte, kateri je pobegnil iz glavnega mesta iz strahu preti prihajajočimi rebeli. Dalje poroča Noriega, tla z njim vred je pobegnilo nebroj Huertinih prijateljev, ki se jim ne izplača "umreti za domovino", ko pa imajo velikanska premoženja. . Zadnje čase st) razni huertovei naropali ogromna imetja in ztlaj se hočejo ŽRTVE 4 ČETRTEGA". letošnji "slavni četrti julij" je bil menda manj patriojotičen, kakor prešnja leta — ee se namreč patrijotizem meni po številu žrtev, ki padejo vsakega 4. julija vsled eksplozij nabojev in topi-čev. Letos je bilo samo 12 mrtvih in 879 ranjenih v celi republiki, dočim je bilo lani 25 mrtvih in 1032 ranjenih. Izgleda, tla se bodo ameriški patriotje tudi v tem oziru spametovali in — civilizirali. Najbolj divji je bil "četrti" leta l!)(»8, ko je bilo 72 mrtvih in 273« ožganih in rajenih. Žrtve so večinoma majhni dečki. Združene države imajo več kod pa polovico vseh automobilov na svetu. Ali natančno povedano, otl 1,500.000 jih je pri nas 630,000. Ampak tudi tukaj vlečejo delav ci ta kratkega. Zgrabili so vse automobile, ne lastujejo jih pa nič! odstraniti na varno v tujino, kjer mislijo uživati plen. Med tenii st) Querido Moheno, trgovski minister, Adolfo tie la Lama, lluertin za k lad n ¡čar, general Joaquim Maas in nebroj drugih. Nakradli st> denarja otl pet do petindvajset milionov pezov iu ta denar je odšel z njimi, lluertin sin Jorge je naropal dva miliona v zlatu v zadnjem letu. Vsi ti Meksikanei so bili veliki "patrijotje" in pripravljeni "umreti" za liucrto in 'domovino' dokler ni bilo nobene nevarnosti in dokler jim je Huerta «lajal prilikt), tla st) basali žepe. Ztlaj pa, ko se bliža kritični treno-tek, st) — pobegnili in pustili Hu-erto na cedilu. Pobegnilo je tudi več velikih cerkvenih glav — škofje in nadškodfje - ki se boje za svoje cekine. KI Pasti, Tex. — Guadalajara, glavno mesto države Jalisco in po velikosti drugo mesto v Meksiki, je padlo 9. julija konstitučionali-stom v roke. Naskok je vodil re-belni Alvero Obregon in sijajno zmagal. Od tega mesta ti«) Mexico City je 250 milj in Obregon je ztlaj na potu tamkaj, kjer se bo združil z generalom Villo preti zadnjo bitko za posest glavnega mesta republike. Splošno mnenje je, tla glavno mesto mora pasti v dveh tednih. Torreon, Mex,- Rezultat spravne konference med Villo in Carranzo je sedaj objavljen, oba voditelja stii se dogovorila, da prvi niti tlrugi niti nobeden izmeti o-swtalih voditeljev, kar jih je setlaj na čelu rebelnega gibanja, ne bo kandidat za predsednika kadar se ustanovi konstutieionalistična vlada. Villa obdrži vodstvo nad severno rebelno armado in mora imeti proste roke tlo vseh vojnih potrebščin za vojne operacije. < 'a-ranza pa ostane glavni vodja vse ga konstitucionalističnega giba nja tlokler ne zavlada mir. ANARHISTI VPIJEJO PO DI-NAMITU. New York. — Pred enim tednom se je pripetila razstrelim v hiši, v kateri so stanovali anarhisti. Hazstrelbo je povzročila bomba ali dinamit, katerega st) imeli za izdelovanje bomb. Hiša je bila porušena in v razvalinah so našli smrt trije anarhisti, ti so Artur ('aron, Charles Berg in Carl Hansen. Zadnjo soboto so anarhisti z Alexandroni Berkmauom na čelu obhajali nekake spominske ceremonije za padlimi tovariši na U-nion Square, Berkinan je v svojem govoru rekel, tla ga zelo veseli, če so usmrčeni 'mučeniki" padli od bombe, ki je bila namenjena proti kapitalistom, ker v tem slučaju st) umrli za "dobro stvar". Dalje je podžigal navzoče, la je prišel čas, ko anarhisti jno-rajo nekaj storiti v dosego svojih namenov in tla najpripravnejše sredstyo je — dinamit. "Dinamit je veliki izjednačitelj ljudi. Mogočen je! Priporočam vam, tla ga rabite kadarkoli se vam nudi prilika!" govoril je bedasti Berk-man. Tt) st) tisti ljudje, ki hvalijo organizacijo I. W. W., češ tla je najboljša in najpopolnejša unija v A-meriki! In sindikalisti,ki vodijo I. W. W., so še veseli take pohvale! To so tudi tisti ljudje, ki zasmehujejo in — dcnuncirajo socialiste, kjer le morejo radi naše konstruktivne propagande. Najbolj žalostno je, tla se še dobijo delavci, ki gredo tem /.mešanim vroče-glavcem na limanice. Berkinan je — prepameten, da bi se sani pečal z dinamitom. Pač pa nagovarja i-gnorantne reveže, da rabijo dinamit in ko jih dinamit raznese na kose — potem jih pa v svojem salonskem fraku z donečimi frazami proslavlja za mučenike. Lopov-stvo! John D. Rockefeller je približno najstarejši monarh na svetu. NAŠIM ČITATELJEM. Za delavca, kateri ob času vo litev glasuje za kandidate kapita lističnih strank (proti samemu sebi) bi bilo boljše, ako ne bi nikdar ne imel pravice za voliti. Vsled pritožb, ki so prišle na upravo "Proletarca" radi oglasov pod naslovi — "Zastonj"; "5 za vašo sobo 5 lepih pennats"; Premier Non Puncture avtomobil-ni obroči"; Spolna vednost"; lzvanredna ponudba za nogavice"; "100 krasnih in barvanih razglednic" ;"Gumovi obroči" in Vse kar potrebuje mož" — smo se obrnili na socialistično organizacijo v Daytonu, O., za pojasnila, ker na razne opomine, nismo dobili odgovora od tvrdke "Mercantile Publicity Co." Dne 7. julija zvečer smo dobili potrebna pojasnila in ker je "Proletarec" že izšel, smo jih izročili uredništvu "Glasiia" S. N. P. J., da se rojake z ob javi j en jem f aktov obvaruje nadaljne škode. Iz izrekov listov "Dayton Daily News" in "Dayton Journal" z dne 1. julija 1914 je razvideti, da so aretirali pet ravnateljev omenjene družbe radi zlorabe pošte v sleparske namene. Oglašali so v 3,000 listih in pogodbe za oglase so dosegle vsoto $60.000. Za t\rd-ko je sedaj imenovan sodni upravitelj. Na podlagi teh faktov priporočamo vsem rojakom, da nemudoma pošljejo potrdila denarnih poštnih nakaznic upravi lista, ki jim je služil, da so kaj naročili in nič dobili, da se tako reši, kar se še rešiti more. Lahko pa tudi sami store potrebne korake na pošti. Eni, ki so stvari naročili, so že dobili od imenovanega upravite-lja obvestila, da denar vrnejo, ko bo narejen končen račun. Uednike jugoslovanskih listov — slovenskih, hrvatskih in srbskih — prosimo, da ponatisnejo tu o-menjena fakta, ker je sleparska tvrdka oglašala v raznih jugoslovanskih listih. Upravništvo. gt IZ NASELBIN. m Conemaugh, Pa. Zasledujoč poročila iz vseh krajev prostrane unije, je iz istih razvidno, da delavstvu niso nikjer tla posuta z cvetkami pač pa z trnjem. Težak boj za obstanek ki ga mora biti današnji moderni suženj daje marsikateremu priliko, da spregleda ter uvideva krivico, ki ae godi ljudstvu, katere si je pa deloma samo krivo. Kakor se bližajo volitve v razne ljudske in državne urade, tedaj vidimo, kako se nezaveden ali pa hinavski delavec in zastopnik ali agent poslan (»d kapitalista, bratita. Prvi pomaga drugemu pri agitaciji, da tako zaslepita še v nadalje nezavedno maso. Nažene jo jih v razne molilnice, ter jih pod krinko ver«4 toliko časa «preobračajo, da se več ne brigajo za svoj lastni obstanek, pač pa postanejo biti pripravljeni izvrševati izdajalsko delo o priliki štrajkov, vse to bogu v čast in da s«' jim bode baje bolje godilo onstran — groba, Hujskanje rimskih trotov in lenuhov upliva na te ljudi v toliki meri, da dostikrat zavednejši človek ni varen svojega lastnega življenja ako ga pot med te vrate ljudi zanese. Ni čuda tedaj, tla peščico kapitalistov diktirajo kar milijonom ljudstva, ter z malim lianiig-ljajem lahko storijo trpeti glad in pomanjkanje. Nezavedna masa je eokla pri vozu, katera ovira voz napredka v njegovem teku. Delavske razmere so tu dokaj slabe, zlasti za slovence, od kar je bil tu v teh krajih veliki hunibu-garski apostel "Billy Sunday" je klečeplastvo in denuncijanstvo na dnevnem redu. Kako daleč je ljudstvo še za luno, zlasti delavstvo angleške in irske narodnosti. Skozi 3 tedne vsaki večero hiteli so poslušati tega Kristusa št. 2 nakar so mu zložili malo svotico na inreč nad $20,000.00 .z* njegovo ba je "plodonosno delo." Bogate korporaeije so mu šle na roko, kapitalistično časopisje mu je pelo največjo slavo a trume nezavedne mase so poklekovale pred tem na novo pečenim odrešen i kom. Kdor pa je bil toliko samozavesten, da se ni hotel ukloniti in čast izkazati, isti je bil denunciran, nakar jt bil odslovljen in uknjižen v "črne bukve" kot anarhist ali pa strog unijec. Zlasti so slovensko narod nosti vzeli na piko, ker niso tako baje dobri katoličani kot druge narodnosti. Vsled tega jih je kompanija veliko odslovila. Tako se godi tukaj, a skoro gotovo da tudi drugje tudi nič boljše ni. V soboto 4. julija seni napravil izlet v Export, Pa. poslan od gl. odbora S. I>. P. Z. tičoč se zadeve ondotnega društva. Naselbina Export je še gotovo mnogim znana iz za gigantskega štrajka y West-morclandu, Pa. kot dobra trdnjava delavstva, kljub te m v pa so štrajkarji podlegli vsled brutalnega nastopa bogatih kompanij katere so imele za seboj vse vladni aparat na razpolago. Marsikateri izmed štrajkarjev še je moral izseliti, ker ni tu več dela dobil. Skebi kateri so bili importirani v času štrajka, so po večini Kaia-breži in Chiozroti to so ltaljani iz južne Italije koje ljudstvo je mnogokrat slabše od kitajskih kuli-jev. Toraj izmeček človeštva. Ravno ta drnhal je danes tam ondot-nim prebivalcem v največje zlo, pocestni ropi, napadi, umori itd. so na dnevnem redu. Izvršili so se kar 3 napadi pretečeni teden iz zasede. Poslovodja kompanijskc prodajalne in še eden izmed uslužbencev sta se napotila, da neseta denar kot izplačilo ljudem, kateri so tam zaposleni, v znesku $1900. Padla ste oba kot žrtvi, ter bila oropana. Toliko sta bila še pri zavesti, da sta precejšno svoto vrgla v stran, tako da roparji niso vsega dobili. Ravno na ta način je bil oropan en farmer, ter mu je bilo odvzeto $70.00,. krivce so deloma prijeli in ti so tisti inportirani skebi. (Varovanci popa Klopčiča in njegovih kolegov). Ako pomislimo, da je to ljudstvo najbolj versko fanatično, potem nani je lahko najti vzrok krivice. Oblasti si belijo glave, kako bi izgnale to izdajalsko druhal iz tega kraja. Zlasti kompanijam, katere so to druhal importirale na svoja zemljišča, jim delajo sedaj preglavi-co. Tukaj je razv nost kapitalizma vnega miru in varnosti Veselilo me je priti skupsj z on-dotniiu mojim ožjim rojakom sobr. Anton Hribarjem. Po 221et-nem bivanju v Ameriki mi je znal marsičesa povedati, zlasti o pone-srečneni štrajku. Imel je svoj dom, toda vsled dolgotrajnega štrajka je bil primoran istega prodati ter se izseliti iz naselbine, ker kot zaveden štrajkar ni pri kompaniji več dela dobil. V kljub temu da je bil že štrajk končan, kupil si je malo kmetijo. S pridnostjo in varčnostjo je premagal vse ovire, ter se postavil zopet na svoje lastne noge. Videč ga čilega, zdravega in veselega sem se tudi jaz radoval v mojem srcu njegove sreče. Dne5. julija smo se sestali na domu sobr. Pavlica, p reds, ondotnega dr. Amamica št. -ti. S. I). P. Z. kjer sem imel priliko seznaniti s»- z ondotnimi rojaki. Opazil sem, da zadnji štrajk jim ni še zamrl v srcih, in brezdvomno se bodejo še pogledali s svojimi izkoriščevalci, v doglednem času. Kljub temu, da je Export "Dry town" se naši rojaki bore malo menijo za tenipcrančne fanatik« To sem opazil na zabavi pri sobr. Pavlicu. Ob tej priliki se je nekaj nabralo v pomoč tiskarni Proh tarea. — V tej naselbini med drugimi listi zavzema list Proleta-rec častno mesto. Soc. pozdrav! And. Vidrich. 'stranke katere Vi zagovarjate, a-li pa, ako vladajo socialisti. Gospoda, na dan z dokazi! Ti zlobna ¡jezuitska popaliea nam očitaš sle-ampak mi, dssiravno sta ridno, da pohlep- parstvo, ampak mi, dasiravao na je razdiralec ja- vadni delavci dobro vemo, da st* - kanitalizem-klerikalizeni rezorva kapital rja, iz katerega se steka vsa sleparija na svetu in sicer v dobrobit fraka rije in v škodo revnemu pro-letarijatu. Ako priznavaš, da ni niti škof in niti papež vse ga v eden, zakaj pa potem veste toliko povedati o nekem drugem svetu, zakaj veste toliko povedati o nebesih! Vi pišete, da socialisti vganjajo hum->ug med narodi v Ameriki, mi navadni delavci pa pripoznauio, da ravno socialisti izvršujejo pomenimo in kulturno delo za ves človeški narod na svetu. Poživljamo vse slovenske so-Iruge v Ameriki, da ako jim je >ila brošura poslana, da naj jo gospodom jezuitom nazaj pošljejo. \rava pri gobcu molze, in zato taji izdajejo take literarne packa-rije samo zato, tla bi odvrnili de-avstvo od svoje delavske stranke in da bi slovenski delavci zmetali poslednje cente v jezuitske bisa-ge, katere so brez dna. Naši prt častiti vedno in vedno pojejo obrabljeno pesem, da socializem de lavstvo zapeljuje. Takt pa je, katerega tudi ne izbrišejo skaženi kaplančki, patri in drugi klerikalni filistri, tla je delavstvo v imenu vere zapeljano, tla živi v niez Uii sužnosti in večina poljublja bič, kateri jim neusmiljeno žvižga po delavskih hrbtih. Dol iz kapitalisti iu verskimi humhugarji. Mike Maček, predsednik. John Goršek, tajnik. Blaž Mizori, zapisnikar konfe- W. Mineral, Kans. PROTEST. Mi sodrugi, zbrani na skupni o-krajni konferenci, »'herokee Co Kans. in sicer sledeči slovenski socialistični klubi, štev. 31, 81, 92 in 91. enoglasno protestiramo proti vsem napadom, kateri so naperje ni v neki, od klerikalcev:.....izdani brošuri, v katere j se blati sticiali zem in posamezne sodruge. Autor omenjene literarne paekarije v u-vodu piše, da vsako sleparstvo 1« nekaj easa trpi. Mi to odobravamo iu srno prepričani, tla bode tu di rimske sleparije kmalu konec. Na drugem mestu zopet dotičnt slepar piše: Ali se je že kedaj človeški zgodovini toliko ljudi preživljalo samo z sleparijo ko< se jih dandanes. Za nobeno človeško skupino ni za sleparstvo bolj jasnih dokazov, kakor ravno za Rinisko-klerikalno gardo. Dokazi se lahko kar primejo z roko, tla jt Rimsko-klerikalna vera velikanska kapitalistična organizacija, katera se ves čas svojega obstanka, preživlja le vsled delavske ne vednosti iz humbugam. Potem s« spodtika pisač omenjene broiuro nad faliranimi študenti. Ako vzamemo v pretres vse slovenske študente v Ameriki, potem smo hitro na jasnem, da je narveč skaženih študentov meti slovenskimi župniki, patri in kaplančki. V teh krogih se dobi polno žlahtnih cvetk kateri so v starej domovini, črez ojnice skakal. Strinjamo pa se iz Vašim izkazom, kjer pišete, da sle-parjenje je bilo in bode, dokler vsi ljudje ne bodo postali pošteni Ampak fakt je pa, da bodejo vsi ljudje popred postali pošteni, kakor pa Vi maziljcnci z trioglatimi kapami. Potem zopet pišete, da sleparstvo ni nič novega na svetu Sleparstvo je v resnici že stara stvar in dete kapitalizma in kleri-kalizma. Pišete o vodiškem župni ku, da je častitljiv gospod in da je silno veliko storil za ljudstvo (Vodiški župnik Žužek je bil svo-ječasno v Preddvoru na Gorenj skem za kaplana in se izven žup-nišča cele noči šockal iz puncami On je pristna Johanea) Jezuit s< tudi nadalje spodtikuje, zakaj da ljudstvo ne posluša svojih duhovnih pastirjev! Ako hočete lju dstvu dobro, zakaj pa potem ljud stvu ne dokažete sad Vašega do brega tlela. Morda se je za delavce kaj izboljšalo v tfasu sedanje demokratske in bivše republikan ske administracije, katero Vi za govarjate. Brezposelnost in gospodarska kriza razsaja po vseh Združenih državah. Revščina jt povsod, dasiravno je Amerika narbogatejša debela na svetu. De narja je bankah na miljarde, skla dišČa in shrambo sa polne, delav sko ljudstvo, katero ustvarja vse bogastvo sveta — pa strada. Povejte, mar li danes vladajo tiste renče New Duluth, Minn. Dolžnost me veže, tla se zopet oglasim v našem socialističnem glasilu Proletarcu. Važnih zadev tako nimam za poročati, ker je vse itak v slavnozvauem demo-kratsko-kapitalističnem tiru. Kar še tiče delavskih razmer, je vedno enako. Brezposelnih delavcev je še vedno dovolj. Za sedaj nobene mu ne svetujem, da bi prišel sem kaj tlelo iskat. Posebno navadni delavci-težaki na novo dela ne dobe, pač pa je nekoliko boljše za stavbinske delavce, kod so izučeni zidarji, tesarji itd. Slovenci se sedaj sploh malo selijo v New Duluth, pač pa odhajajo enostavno zatoA ker nimajo dela Je že res, tla je mnogo delavcev zaposlenih pri gradbi ogromne nove jeklarne, vkljub temu pa je zavoljo slabih časov, kateri so po celej Ameriki — še mnogo brez poselnih delavcev tudi pri nas Kolikor nas je Slovencev tukaj Smo večinoma vsi naprednega mišljenja. Verski fanatiki nam ne morejo škodovati. Seveda se tudi tukaj dobi kakšen duševni pritlikavec, kateri nasprotuje vsaki napredni ideji, ampak kaj se hode, nezavednežev je še vedno dosti med vsemi nsrodi na svetu. Mi, rszredno zavedni slovenski delavci, smo si zadnji čas ustanovili socialistični klub, katerega botlemo priklopih k J. S. Z. Za soc. organizacijo se tukajšnji rojaki zelo zanimajo. Mislim, da kolikor je zavednih delavcev naše narodnosti, da bodejo vsi člani našega kluba. Socialistične organizacije se boje le verski fanatiki, duševno omejeni ljudje in kapitalistični podrepniki. Seveda se zavedni delavci teh kreatur ne boje. Mi gremo po začrtani poti do svojega cilja naprej. Vemo, da izgubiti nimamo ničesar, priborimo pa si lahko celi svet, kateri spada edinole delavstvu. Zatoraj delav ci, ako se zavedate vašega tuž-nega položaja v katerega so .vas uklenili kapitalisti, ako ste proti sedanjemu krivičnemu kapitali stičnemu sistemu, potem se pri družite v naše bojne proletarske vrste, tla skupno, z združenimi močmi staremo moč kapitalizma. Pristopite v naš soc. klub, kate rega stye se bodejo vršile javno, da se jih vsakdo lahko udeleži f'as rednih sej se pozneje naznani v Proletarcu. Klub namerava vzdrževati tečaje, kjer se bode delavce podučevalo v politiki in izobrazbi. Ako bode mogoče, si ustanovimo svojo čitalnico. Iz obrazba je tisti važen faktor, kate ra kaže pot delavcem v boljšo bodočnost. Trust jekla bode v tukajšnjih ogromnih tovarnah izsesaval delavce, ravno tako kakor jih izsesava v Gary, So. Chicago, Pittsburgh, Cleveland, Joliet, itd. Zato nam je potreba organizacije in zopet organizacije. Bratje, le krepko in neustrašeno naprej za socializem, v socializmu je rešitev iz današnje mezdne sužnjosti. Vsem sodrugom socialistični po zdrav John Bergant, tajnik kluba. Export, Pa. Tukaj pri nas gre z delom bolj srednje, dela se še nekoliko ampak zaslužek je bolj slab. Vsaki dati čitamo v časopisih o gospodarske j krizi, katera vlada po celej republiki. Seveda, kriza ima svoj dom le v vrstah siromašnih delavcev, ker v palačah bogatinov vedno vlada razkošno življenje in korupcija. Nekateri pravijo, da čas bode prišel; mi pa pravimo, da čas je že tukaj, da tudi mi enkrat pridemo do zaželjenega cilja. Za kaj bi A'endar vedno živeli od mi losti gospodov kapitalistov. M zahtevamo, da kar je našega, da nam pripada, fce je dosti delavcev trpinov, kateri mislijo, da so za svoje delo pošteno plačani. VPa Vabilo Na Prvi Jupslov. Socialističkl Izlet --katerega prirede--— JugosL soc. klubi, št. 1,6,20 in 60 V NEDELJO, DNE 26. JULIJA 1914 v Bytr't PiUlfc6me. Irvim Park Blvd. In N. Cilifornii Avi. To je takozv. "Basket Piknik", na katerega vzame vsak svoj "luni" «eboj - Tatr. bo tudi gerke bravine. P"'eg govora bodo tuHi iaJijve «gre in plen POTOK AZ: Za tiste iz jugozapada: vsaka kara, ki vozi do Klston A ve.; po Elston Ave. do Irving Parka, po Irving Park vshodno do Californie Ave.; zatem 2 bloka na jug pe*. -Za tiste iz iugovshoda. Kara na Clark Str., ki vozi do Irving Park Blvd., po Irving Parku zahodno do (alifornia Ave., zatem fte dva bloka na jug in na mestu ste. Vstopnin« zrn molke 25c- 2«nik« v spremstvu molkih so vstopnin« prost«. VABILO NA SKUPNI IZLET-PIKNIK --katerega prirede vsi jugosl. socialistični klubi zipadne PiRitylvmij« t sodelovanjem nojih pevskih in tamburoikih zksrov V NEDELJO, DNE 2. AVGUSTA 1»14 NA FARMI PEW'S GROVE, V MILLVALE, PA. Poleg naravnega vlitka. katerega nudi izletnikom okolica, kjer bo piknik, bo poskrbljeno tudi za telesno in duAevno okrertfilo. Na dnevnem redu bodo ftaliive igre, kakor je na piknikih obifaj. -Za časa odmora bodo govori o življenju delavstva. Govoril bo sodr. B. K. Savif iz Chicage, v hrvatskem in sodr. L. (iorjup v slovenskem jeziku. - Kdor je prijatelj narave, petja, godbe in uka, ta bo dobil vse to na tem pikniku, ki bo eden največjih piknikov «losedaj v Pennsylvaniji. Cisti dobiček piknika je namfn|rn tiskarni J. S. Z. POTOKAZ: Vzemite Millvale karo At. 3, ki se dobi v Pittaburghu na 7. feati, SanduRki St. ali na Ohio St., Allegheniji. Vozi se do kraja proge, ki krene na levo, isto tako na kriiiMu na levo. V 15-20tih minutah ste na mestu. ODBOR mo, da bodejo tudi ti enkrat pri-lili do spoznanja, da niso prevarani samo pri plačah, ampak tudi pri vseh druzih življenskih potre->ah, katere kontrolirajo kapita ¡stični trusti. Ameriške razmere, kar se tiče kapitalističnega gospodarstva, so za delavce slabe, oziroma popolnoma zanič. Skoro vsaki delavec je razočaran ko pride na ameriški continent, ker si je vse drugače )redstavljal ta del sveta, dokler je še bil v starej Evropi. Seveda se iie dobe različni rodoljubi, kateri pridejo po preteku par letnega bi-vanja zopet v Evropo in hvalijo, da je v deželi najbolj razvitega kapitalizma (v Ameriki) vsega na razpolago. Pozabijo pa povedati, kedo ima vsega zadosti. Kod je te vrste patriote razumeti, potem se dobrote te dežele kar vale na tlelavce, iu marsikdo, kateri ne razume gospodarskih in političnih razmer svobodne Amerike, je za-siguran, da po tolmačenju široko-ustnega neznalca, niktlo ne bode razočaran, ako si pojde iskati kruha v svet bogatašov. Obžalujem pa, ker mi je znano, da še dandanes različni človekoljubi (?) v stari domovini pojejo slavo ameriškim delavcem, zavoljo njihovega krasnega zaslužka! lipam, da 3ode tudi tem ljudem kmalu od-zvonilo, in tla bodejo tudi staro-krajski bahači priinorani, bolj >ošteno in nepristansko poročati, kar se tiče ameriških delavskih razmer. V našej malej naselbini se še precej dobro zanimamo za našo proletarsko sttanko. Seveda nas ni veliko, ker tukaj je le majhna slovenska kolonija. Vse eno pa smo pripravljeni vedno nekaj žrtvovati za našo strankino tiskarno. Zbrali smo se skupaj pri našem gostoljubnem rojaku Joe Paulicb-u. Navzočih *ias je bilo več Slovencev, med temi tudi naš sodr. Andrej Vidrich, član gl. odb. S. I). P. Z. iz Conemaugh, Pa. Mudil se je v našej naselbini po opravkih "Zveze" ter ob enem priporočal vsim navzočim slogo, posebno pa J. S. Z., katere glasilo za slovensko sekcijo je list Prole-tarec. Ker je naša ikrena želja, tla imamo pred ko mogoče svojo tiskarno, zato smo zbrali v isti namen par dolarjev. Darovali so sledeči: Frank Nagode 50e, Louis Zupančič 25c, J. Prostor 25e, Fr. Trebetz 25c, Anton Martinschek 25c, Anton Hribar 25c, Joe Pau-lich 25c, Fr. Soben 15c, rojak iz Yukon, Pa na posetu pri Paulich-u 25c in Andrej Vidrich 25c. Skupaj za tiskarno $2.65. Iskrena hvala vsim darovalcem in priporočani rojakom po naselbinah, da nas posnemajo, da bodemo prej ko mogoče imeli svojo lastno tiskarno, katera bode last Jugoslovanskih delavcev, kateri so organizirani v soc. stranki. Iskreni pozdrav vsem zavednim delavcem J. Prostor. Dodgeville, Micb. Približno leto je že minulo, od kar smo odložili krampe in lopa te, ter potom štrajka zahtevali naše pravične zahteve. Toda kaj smo dosegli? Obljubili so nam, takrat zgrevani rudniški bosje že ob novem letu, da naj se povrnemo nazaj v staro sužnost, rekoč, da bodenio imeli krajši delavni čas in bojšo plačo. Toda mi smo vstra-jali do konca, dokler nismo dne 12. aprila odpoklicali štrajk, potom splošnega glasovanja. Tisti, kateri so bili najbolj aktivni ob času štrajka, tisti ne dobe več dela pri prevzetnih baronih bakra. Že enostavno zato, ker se gospodje miljonarji v Bostonu, boje unionizma hujše, kakor pa vrag križa. Vragovi so, in če jih že ni drugje, so ameriški kapitalisti in nad 90% slovenskih popov! Tisti, katfri so že toliko srečni?! da delajo v bakrenih rudnikih go-renjega polotoka Michigana pa tudi težko vzdržujejo delo, že zato, ker se mora sedaj dosti hujše delati, kakor pa se je delalo pod štrajkom. Kedar ne vrjame meni, pa naj sam poskusi. Ne delam v rudnikih, ker sploh dela ne dobim, pač pa slišim moje znance, kateri pravijo, da tukaj sploh ni obstanka. Ako tukaj kakšnega delavca sumijo, da še pripada k W. F. of W. — ga takoj drugi dan odslovijo. Da bi pa ja ne prišlo do kakšnega lokalnega punta v naši majhni naselbini, so nam namesto enega, kar tri obleki v svetle policijske uniforme. To so sedaj tiste žalostne razmere, za katere so odgovorni skebje, pred vsem pa Klopčičeva smrdljiva skebsks garda. Ae en pozdrav zavednim delavcem iu mojim sodrugom, kakor mislim, da je ta zadnji iz Michigana. Vemo, da smo v boju iz kapitalizmom vsled skebarge nezavednih delavcev padli. Ampak mi smo častno padli, in prvi kateri bodo naš padec obžalovali (sploh ga že aedaj) bodejo skebje, kateri bodejo še hudo preklinjali, skebski "Glasnik" in skeb-ske farje. Mi gremo iz jasnim čelom in našo delavsko zavednostjo mirnim srcem po celem svetu. Vi Judeži pa, ako boste pozabili Vi, pa ne bodo zavedno delavstvo širom sveta pozabilo vašega dela! S proletarskim pozdravom V. K i ali. Barberton, Ohio. Z delom se ne moremo nič pohvaliti, imamo namreč več počitnic, kakor pa si jih želimo. Na društvenem polju tudi bolj slabo napredujemo. Vzrok temu je, tla delavci, kateri nimajo stalnega dela, le s težavo plačajo mesečne prispevke. Delavski položaj je v resnici jako žalosten, vse produei» ramo, za plačilo pa nas kapitalisti pustijo stradati. Zakaj se že vendar enkrat delavci ne združijo skupaj in nastopijo za svoje koristi. Vse je danes proti nam. Ako pa si potom štrajka hočemo zbolj-šati naše razmere, pa modri politiki, kateri danes vladajo v Z. I). pošljejo nam, namesto kruha svinec in smodnik, ruške, bajoneti, samokresi in policijski količki se vidijo kapitalistom narpriprav-nejše sredstvo, h katerim naj se nasitijo revni proletarei. Edina pot, po katere j moramo korakati, ako hočemo trajno iz boljšati naše žalostne razmere, da vsi kod en mož stopimo v tabor socializma. Na niiljone razredno zavednih delavcev je že kateri ponosno korakajo poti rdečini pra-porjeni, ampak ti tovariši potrebujejo naše pomoči. Porabimo naše proste ure za agitacijo in eita-nje delavskih listov in knjig. Tudi pri nas v Barbertonu marsikaj, ali pravilno rečeno dobre organizacije potrebujemo. < as je že, tla se resno poprimemo dela in ustanovimo vsaj socialistični klub. Enkrat je že bil, pa j«' propadel. Ne vem zakaj, ker takrat me ni bilo tukaj. Mo mojem mnenju bi lahko imeli v Barbertonu močan soc. klub, da bi ne bili samo po imenu socialisti, kakor smo sedaj. Na zadujej seji društva "Ljubljana" štev. 37 S. I). P. Z. je bilo sklenjeno, tla se dobi druga dvorana, ker je bila prejšnja predraga. Sedanji društveni prostori za seje se nahajajo na 432 Boliver Rd. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo dopoldan ob JI uri na zgoraj navedenem naslovo (pri Dornis) Poživljam člane društva "Ljubljana", da se bolj redno in polno-številno udeležujejo društvenih sej, ker le na ta način je društvu zagotovljen napredek. Apeliram tudi na člane, da malo bolj agilno agitirajo za nove ude. Ako katerega poznate, da še ni v društvu, pojasnite mu, kaj je S. I). P. Z. in pripeljite 4$a v našo sredo. Mi /i-vemo v kapitalistični družbi, zato so nam naše dobrodelne organizacije potrebne, tla vsaj deloma u-blažimo rane, katere vseka kapitalizem očetom, materam in nedolžnim otroeičom. Še le potem, kadar pade današnji sistem, namesto njega pa stopi socializem — še le potem bode družba skrbela za vdove, deeo in stare delavske veterane; in kadar se to zgodi, potem tudi ne botlemo več potrebovali dobrodelnih organizacij, l^e vedno naprej, do zmage. France Mrzlikar, tajnik tlruši Ljubljana štev. 37 S. D. P. Z Cleveland, 0. Tem potom naznanjam Članom št. 51 SDPZ., da se vrše redne društvene sejle vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v Jo«. Birkovi dvorani, na 6006 St. Clair ave. Opozarja se člane, ki še dolgujejo na assessmentu, da to poravnajo na prvi seji, da v slučaju bolezni ali smrti ne pride do nepri-lik, ker sedaj se mora vsak mesec redno plačati mesečne prispevke. Bratski pozdrav Edv. Branisel, • 5809 Prosser ave. SLOV. DELAVSKA •VfWU PODPORNA ZVEZA lnk«rporir«M n a» ril« ISM * drtevt H*na. Sedet: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Pradsadaik: FRAN PAVLOVOlČ, box 705, Conemaugh, P« Podpradaadnik: JOSIP ZORKO, K. F. D. 3, box 91|a, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Blagajaik: JOSIP ŽELE, 0108 8t. Clair Ara., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: J081P MAHINČIČ, 6408 St. Clair Ave., Cleveland, 01 ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAtIC, t. nadtornik, Oarj, Ind., Toleaton, Sta., box 73. NIKOLAJ POV&E, 3. nadt., 1 Craib at., Numrey Hill. N. 8. Pittaburg, Pa. POROTNIKI: IVAN OORAEK. 1. porotnik, Weat Mineral, Kanaaa, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, Pa. ALJOZLJ KARU NO ER, 3. porotnik, Oirard, Kanaaa, R. F. D. 4. box 80. VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kam, M. D, «202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiži it. 40 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOtNI ODBOR, hremelj Joief, box 275, Conemaugh, Pa. Cačnik Ivan, 425 Coleman ave., Johnstown, Pa. Zaman Franc, box 550, Conemaugh, Pa. Kiinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Kupert Jakob, bor 238, Soth Fork, Pa. Gabrenja Matija, R. D. 1, box 120, Johnstown, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUSTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., ¿lan S. D. P. Z. Zavertaik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. N. P. J. Martin Konda, 2050 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. Stefančič Martin, box 78, Franklin, Kans., ¿lan dr. sv. Barbare. Fraak J. Aleš, 4000 W. 31st St., Chicago, 111., ¿lan S. D. P. k P. D. Goriek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., ¿lan A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLEARTC, 4000 W. 31st Street, Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, no uljudno prošenj, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj aa pošilja glaaom pravil, edino potom Poitnih; Expresnih; ali Ban¿nih denarnih aakaznie, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov. V slučaju, da opatijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri-hodnja popravi. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA SLOVAN8KE DELAVSKE POD PORNE ZVEZE Vsem ¿lanom in uradnikom društev S. D. 1*. Z. poročam, da smo ponovili varščine za gl. odbor in za društvene odbore. Stare varščine so veljale do 30. junija 1914, nove so v veljavi od 1. julija 1914 do 30. junija 1915. Za vaako društvo stane bond za-tfobo enega leta $1.75c ter je to vsoto poslati v gl. urad z mesečnino vred, o prvi priliki in ne predolgo odlašati. V tednu 29. junij—4. julija 1914 sem razposlal glasovnice za pomožni odbor. Pomožni odbor ima biti glasom tretje konvencije voljen vsako leto in ima nastopiti meseca julija, ker pa nisem dobil imena kandidatov preje v gl. u-rad, nisem mogel preje razposlati. Z vsako glasovnico je priložen tudi tolmač, pojasnilo kako se voli. Voli naj se pri vsakem društvu, za v»ako dru-št v o posebej. Tako naprimer za društvo Boritelj štev. 1. se voli xa oba dva kandidata objednom. Ko je volitev končana, naj se takoj zapiše v četve-rokot, koliko je dobil kateri i* med o-beh število glasov. Ko je odglasovano za eno društvo se nadaljuje za ostalih pet do kraja. Ne pozabite pa zapisati pri vsakemu kandidatu, koliko je dobil glasov. Ne delati križe ali pa pisati 44enoglasno" "nič" itd. zapišite torej pri vsakem koliko je dobil glasov, ako ne dobi kateri ni?, se naj naredi samo črtico — v četverokotu. Vse glasovnice morajo priti v glavni urad najkusneje do 8. avgusta 1914. Katere glasovnico bodo prišle pozneje kot 8. avgusta, bodo neveljavne. Vse neprav spolnjeae glasovnice in ne prav voljene,bodo se ne pošiljale na/.aj, ampak so neveljavne, zatoraj se prosi, da tajniki skrbe, da bodo ja pravilno upisali glasove. S sobrntskim pozdravom. Alojz Bavdek. gl. tajnik. S. D. P. Z. in razgrajanje na bobne iti piakre. Sramota za te pobožne očete in matere, kateri nahujskajo nerazsodno tieeo, da divjajo po ulicah, kod pristni divjaki iz afriške juu-gle. Vsekakor lepo spričevalo za katoliške stariše iu slovensko katoliško školovo šolo. To naj zadostuje za danes, s časoma ae fce oglasim. Pozdrav zavednim delavcem iu delavkam. E. H. Cleveland, Ohio. Dovolite mi nekoliko prostori v našem cenjenem listu, tla nekoliko omenim t» delavskem položaju. Kar se tiče v splošnem delavskih razmer v Clevelandu gre bolj po malem. Dela se po tri ali pa štiri dni na teden. Kedo je temu kriv? Nihče drugi kakor delavec sam, ker premalo čita delavske liste. Delavci so danes premalo organizirani ! Poglejmo nekoliko, kako se vzgaja deca slovenskih katoliških starišev. Bilo je dne 26. junija t. 1. na 63 cesti in Olass ave., kjer živijo večinoma tisti pobožni ljudje, kateri spakajo k Rimsko-katoli-škej cerkvi sv. Vida, in jezuitskej škofovej šoli. Na omenjenej cesti imel jo slovenski soe. klub št. 27 svoj javni shod. Bilo je okrog 9 ure zvečer, ko so se pripravljali govorniki, da začnejo govoriti o delavskem položaju, kar pridrvi cela dnihal otrok, približno dve sto, na kar nastane krik, žvižganje vrisksnje, ploakanje, tsnesnje Aurora, Minn. Pošiljam Vam naročnino za naš list, katerega bi moral citati vsak zaveden delavec, ker potem bi delavci vedeli, kaj jim je storiti, da se zboljšajo žalostne delavske razmere. Tudi pri nas na Aurori so delavske razmere slabe, kakor povsod. Delavci naj se nikar ne jokajo, tla so te slabe razmere zakrivili kapitalisti. Kapitalisti so le rezultat sedanjega sistema, za katerega zvesto glasujejo nezavedni delavci. Kapitalisti so — in bodejo le toliko časa na svetu, dokler jih delavci hočejo. Statistika nam dokazuje, da je v Združenih državah nad 95 proe. delavcev, in niti 5 proc. kapitalistov. Zakaj pa se ta ogromna večina mase da kontrolirati peščici manjšine. Ako že moramo v teh razmerah prodati kapital ist ov naše roke, nas pa ja nobeden ne more prisiliti, da bi morali prodati tudi naše glave! Kje so vzroki, tla delavno ljudstvo ne dobi večje svobode in svojih pravic. Delavci so potom umetne kapitalistične propagande razdeljeni v več tabo-Irov. Sloge ni meti nami in eden druzemu bi rad pojedel kruh, nove pa revež, da s tem škoduje direktno samemu sebi. Poznani tukaj človeka, kateri je že več delavcev ob kruh spravil. Ampak prišel bo dan, ko se bode on sam zvrnil v tisto jamo, katero sedaj koplje drugim. Marsikateremu je že zatonila zvezda lumparske sreče, in ravno tako bode tudi Tebi, ko ne bode več zastonj pivc in cigar! Ta človek ne čita nobenega naprednega lista, ter ni niti ameriški državljan, pač pa gotovo čita oficielno glasilo skaženih patrov "Ave Spela". Posebno piko ima na organizirane delavce. Organizacija mu že od daleč smrdi. ) Srbi so imeli svojega Brankovi-ea, Orki Efijalta, Judje Iškarjota, mi Slovenci pa imamo poleg Kranjskih Janezov, Tonetov, Klo-pčičov — še našega "gentlema-tii" iz Aurorc, Minn. Klobuke in slamnike dol pred Kranjskimi Judeži! ! Vedno za napredek. Mary O. Ročk Springs, Wyo. Za zvezino socialistično tiskarno st> darovali sledeči: Neimenovan I0c, M. Klemene 26e, J. Mlakar 25c, neimenovan 15e, F. ftur-nik 25c, J. Koshir 25c, Joe Dem-shar 25c, ,1. CJolob 25e, neimenovan l(k«, Skupaj $1.85. (Op. uretl. Citate smo izpustili, za kar naj nam darovalci opro-ste ) New Derry, Pa. Povsod se čujejo pritožb^ da tako slabih delavskih razmer že dolgo easa ni bilo v Združenih državah, kakor so sedaj pod slavno demokratsko adminiatracijo. Tudi pri nas delamo le po 3 dni na teden, in še takrat se dobi le malo voz za premog. Zaslužimo skrajno slabo, tako tla se komaj preživimo. Kapitalisti seveda ne vprašajo, ali imajo brezposelni delavci kaj za jesti ali pa nič, samo da imajo ti industrialni pi-ratje bogato obloženo mizo z vsem luksusam kar ga premore svet, mi delavci pa še drobtinic ne dobimo od tega. Delavski pozdrav vsem sodru-gom Steve Kopriva. Clinton, Ind. Prosim za priobčitev sledečih vrstic. Tukaj se zelo slabo tlela, v nekaterih rovih od 2 do 3 dni na teden, po druzih pa niti toliko ne. Nekaj rovov pa sploh ni nič obratovalo že od 1. aprila. V teh razmerah ne svetujem nobenemu sem kaj za delom hoditi, ker je tukaj itak že vse polno brezposelnih. Ka tiar se bode kaj delavski*položsj izboljšal, patem bode m že poročal v Proletarcu. Dasiravno so delavske razmere skrajno slabe, vendar pa naš slovenski soc. klub še zniirotn napreduje. Naša želja je, tla bi še vedno bolj napredovali in agitirali za svobodo proletariata. Zbudimo še nase nezavedne tovariše, — da se bodejo tudi oni zavedali, kedo je kriv vseh teh neznosnih razmer v katerih mi živimo. Pridobimo jih za soc. stranko, tla se na ta način učvrstijo vrste zavednih — organiziranih delavcev. Nadalje obvestim vse sodruge našega soc. kluba štev. 41, da je naš sotlrug tajnik odatopil od tajniškega dela. Tajniški poael je z dne 22. junija, prevzel spadaj podpisani. Soc. pozdrav. Karol Poglodič, Lock b. 92. zvesti načelom zavednega delavstva! Naša moč je širiti izobrazbo, z i/obt a/.htjtpridohimo maso, da prične misliti. Delavec, misli, in zopet misli in postal bodeš socialist. Pozdrav vsem sodrugom. J. Hočevar. Radley, Kans. A. S. B. P. D. št. 9 je sklieslo skupno sejo štirih različnih slovenskih organizacij v tej naselbini in sicer: A. S. B. P. D. št. 9, Dr. Sv. Barbare št. 37, S. S. P. Z. št. 122 ter S. N. P. J. št. 72, katerih člani so se vdeležili seje ter izvolili spodaj podpisani začasni odbor. Brat predsednik otvori sejo ob 3. uri popoldan, nakar pove navzočim članom pomen seje; nato nadaljuje začasni predsednik. Vitanje resolucije S. N. P. J. ter pripravljalnega odbora. Navzoči člani se strinjajo z resolucijo, ter soglasno sprejemejo predlog za predlog za združitev ali priklopi-tev k S. N. P. J., dokler ne bode skupna konvencija vredila vse potrebno, da ne bode ena ali druga organizacija se čutila ponižano ali prikrajšano, ter da se da splošno glasovanje. Ta seja se da v tisk v glasila gori omenjenih društev. Pangrae Jurše, predsednik, box 207, Radley, Kans., zapisnikarji: Leo. Pogačar, Radley, Kans., Fr. Hugelj, H. R. No. 1, Redley, Kans. Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite gi n! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige DRAGINJA Pueblo, Colo. V južni Coloradi še vedno traja premogarska stavk$. Kedaj bode končana, se še nič gotovega ne ve. Stavkarji se drže trdno. Vstrajajo, če tudi trpe pomanj kanje. Stavkjte premogarji, ; vami simpatizira vse delavstvo in vam pomagajo z gmotnimi prispevki. Colorado je prenapolnjena z delavci. Prosperitete ni. Mnogo je kriv sedanji štrajk. Delavci, nikar v Colorado, dokler ni končana stavka premogarjev. Da pa bode končana tem gptoveje v prid in zmago stavkarjev, priskočimo jim na pomoč z prostovoljnimi doneski. Bore se ne samo za njih eksistenco, bore se tudi za nas — nas vse ostale delavce, in mi se moramo bojevati ž njimi s tem, da jim pomagamo z denarnimi sredstvi. Stavkarji, delavci v Colorado, ali naj nas komandira stari John, ki živi tam na obalib Atlantika, ter za kratek čas v Evropi t Ne, delavci! Lahko jim je koman-dirati sedaj, pod sedanjo kapitalistično vlado, toda delavci, pazite komu bodete oddali glasove pri prihodnjih volitvah. Socialistična stranka je jedina stranka, ki hoče rešiti nas proletarce iz modeme sužnosti. Glasujte za socialistično stranko — za delavsko stranko. Vidite, ko bi bili v Coloradu izvoljeni socijalisti v zadonodaje, tedaj stavkarji na vas, vaše žene in otroke bi ne prišla razudana milica, in vas ne bi preganjali kompanijski lovci. Socialistični klub št. 132 v Pueblo, je sklenil prirediti veselico z bogatim vsporedom: plesom, sprejem angleških sodrugov tombola, govori. Veselica se bo vršila v Roitz-ovi dvorani na Bessmcrju v soboto zvečer dne 1R. julija. Začetek ob sedmi zvečer. Del preostanka se odpošlje v korist stavkarjem-premogarjem. Vsi Slovenci, Slovenke v Pueblo, ter v bližnjih naselbinah se naj-uljudneje vabijo, da posetijo veselico omenjeni večer. Delavci storimo svojo dolžnosti Bodimo zvesti svojemu razredu, Zmagouosna pot kapitalizma pričenja s tem, da z neizprosno tekmo v nizkih senah potlači rokodelca Stroj omogoča izdelovanje blaga po tovarniškem načinu, pri čemer se stroški nižji nego pri ročnem izdelovanju. Železnice in parobrodi pa omogočajo cenen prevoz. Pri tem pa sili tekmovanje, da se nastavi prodajne cene primerno lastnim stroškom, ki postajajo vedno nižji. Nekdaj je splošnost od tega imela koristi: mnogi porabili predmeti, ki so bili vsled visokih cen poprej dostopni samo bogatinom, sa postali tako poceni, tla so si jih mogli omisliti tudi drugi. Seveda je bila ta prednost plačana z življen-sko srečo brezmejno izkoriščanih delavcev, ki se jih je natlačilo v tovarne in pa s propadom rokodelcev. Ce se je pa na to opozorilo narodne ekonome, so le-ti zmajevali z ramami ter dokazovali, da "gospodarski napredek" zahteva prosto tekmovanje; žrtve pa se mora prenašati. Hvalisano svobodno tekmovanje pa je navsezadnje tudi kapitalistom postalo neprijetno. Boj cenah je dovedel do tega, da se je končno omejilo dobičke in da so veliki tovarnaji gosnodarsko u ničili manjše. "Javni mnenje," ki je bilo gluho pritožbam malih obrtnikov, se je z vso ljubeznijo zavzelo za pritožbe kapitalističnih podjetnikov. Saj je bilo javno mnenje še vselej vlačuga mogoč nih in vplivnih. Ko je potem bila prizadeta še družba privilegira nih veleposestnikov v deželah ev ropske celine, je bilo konec hvali-sanja svobodnega tekmovanja. V Ameriki se je pričelo orati celino; stroj je omogočil ceneno pro izvajanje, železnice in parobrodi pa so omogočili, tla se je ceneno žito prodajalo na evropskih trgih za »lepo ceno. Veleposestniki so se nahajali pred polomom. Tako je v zadnji četrtini 19. stoletja skoraj V vseh kapitalističnih državah nastala gospodarska politika, katereje cil je bil, preprečiti padanje cen. Predvsem je šlo za to, da se otežkoči tekmovanje inozemstva s carino na inozemsko blago. Carisnko varstvo pa so domači proizvajalci kmalu izkoristili: sporazumelo so se, se združili v kartele in konvencije, da poženejo cene domačega blaga zo-pet navzgor. Carine pa so bogatile tudi državo. Vsled tega je postala doba varstvenih carin obenem doba neprestanega naraščanja indi-rektnih davkov, ki so neznosno podražili mnoge predmete za mno-žinsko vporabo. Ta način gospodarske politike je brezdvomno najvažnejši vzrok naraščanja blagovnih cen v zadnjih desetletjih. Tehnika neprestano napreduje ter povzroča, da padajo protzva jalni stroški, zlasti pri proizvajanju industrijskega blaga. To pa ne pride v korist odjemalcem, temveč velekapitalistom, ki umetno vzdržujejo tržne cene na višku in na ta način večajo svoj pro fit. duha in brošure: LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI: Maksim Gorky: Mati..................................... Ktbiu Kristan: "Samosvoj", mehka vezba................ Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): "Dftungal", Po vest iz chicaških klavnic ..............i.........................I1-00 Etbin Kristau: "Francka ln drugo"...................................25 "Tajnosti ipanake Inkvizicija". — (Dosedaj izšli samo štirje snopiči.— Snopič po ........................................................ BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO: Enrico Ferri: Socializem ln moderna veda............................. Država prihodnjosti" ............................................... Proletariat" ..................................................... Etbin Kristau: "Nevarni soclalUam" .................................15 Komunistični manifest" . ...........................................20 "Kdo uničuj« proizvajanje v malem 1.00 .80 .05 .00 .20 .10 ...............................15 'Socializem" .......................................................10 Socialistična knjižica ................................................05 " Kapitalistični razred" ..............................................13 Strahovi".......................................................I5 "Vojna ln socialna demokracija" .....................................15 Občinski socializem'' ..............................................35 Moderni socializem" ...............................................10 Naša bogaUtva" ..................................................05 * Vojna"..........................................................15 Katoliška cerkev ln soclalixem".......................................10 KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO Prof. \Vahrmund (poslov. A. Kristan): "Katoliško svetovno naziranje ln svobodna znanost" ............................................35 "Krst sv. Vladimir Ja' * ...............................................25 V dobi klerikaUxma" ...............................................2C DRUGE KNJIGE IN BRO&URE: "Program socialistične stranke xa leto 1912—10 — 100 kom...............07 O konsumnih društvih" .............................................10 "Narodno vprašanje in Slovenci"......................................15 Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — CUJi socializma" .......................................................10 Primož Trubar.......................................................05 Zadružna prodajalna ali k o na um .......................................15 "Štiri črtice". (Poljune zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj iz življenja fajmoštra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedež za "nebeške kraljevstvo""....................................................12 "Kako Je lep vojaški stan". (Poljudne zbirke "Več luči!!' 0. snopič)... .10 SocialiHtična knjižnica dos?daj 2 zvezka po 5c komad. Vse te knjige ln brošure pošljemo poštnine proeto. Ako so mali obrtniki upali, da bo naraščanje blagovnih cen za-državalo njih propadanje, so se kruto motili. Že davno so postali odvisni od veleindustrije, ker so primorani, tla kupujejo svoja proizvajalna sredstva od tovarne. Cene teh proizvajalnih sredstev — orodja in strojev kakor tu^li surovin — določajo kartelirani tovarnarji. Nasproti temu pa rokodelci ne morejo primerno zviša-šati cene svojih izdelkov, ker sicer izgubijo svoje odjemalce. *Vr-hutega pa jih draginja takozva-nih polizdelkov tembolj sili, da izdel ju jejo blago od surovine do porabnega predmeta v enem obratu; koncentracija (osredotočenje) torej napreduje. Ravnotako hite kupovalci tembolj v velike blagovne založbe, ker le-te lahko vedno bolj poceni prodajajo nego manjši trgovci. Visoke cene vpro-pastijo dandanes male obrtnike ravnotako. kakor so jih pred sto leti vpropastile nizke cene. Temu pa se je pridružil še drug pojav: koncem devetdesetih let pretečenega stoletja so pričele naraščati tudi cene poljedelskih proizvodov in naraščajo trajno. "Ameriška konkurenca," ki je baje vpropastila evropsko poljedelstvo, že je davno izgubila svoje grozote. Cene žita in mesa neprestano naraščajo na svetovnem tr-iru. Celo izredno bogate letine pritiskajo le mimogrede na trg. Prišlo je tako daleč, da se nezadostno pokriva potrebe človeštva na živilih. Temu pa ni tako, da bi človeštvo ne imelo možnosti za zadostno proizvajanje živil. Se je neizmerno mnogo rodovitne zemlje, ki pričakuje pluga, se se lahko ogromno pomnoži plodovitost zemlje v kulturnih državah. Ker pa kapitalisti grabijo prebogate dobičke, ni sile za otvoritev do-tičnih področij ali pa za pomnožl-tev proizvajanja v kulturnih državah. Ob kapitalističnem proizvajanju namreč niso merodajne koristf velikih množic, temveč e-dinole profiti. Razmerno pomanjkanje, ki goni cene poljedelskih proizvodov kvišku, ni posledica naravnih razmer, temveč je posledica kapitalistične anarhije. Kakšna blaznost pa je v tem, da cene živil na svetovnem trgu naraščajo in se vkljub temu v mnogih deželah, zlasti pa v Avstriji, potom carin umetno viša cene! Če je kapitalizem v svoji mladostni moči pospešil razvoj svetovnih proizvajalnih moči in obenem z nizkimi cenami, ki so bile njegovo osvojevalno orožie, ustvaril koristi, je za postarajoč kapitalizem tendenca višanja cen in propada. Delavci se morejo ubraniti draginje le na ta način, da svojo delovno moč dražje prodajajo in da zahtevajo višjo plačo. Ravno proti temu pa se borijo kapitalisti. Oni so izvrstno orgaai-zirani, ne samo zato, da gonijo cene kvišku, temveč tudi zato, da tlačijo mezde. Tu velja torej tudi za delavce, da združujejo svoje moči in s tem na političnem polju izsilijo izpremembo gospodarske politike in da na strokovnem polju spravijo mezde v soglasje s cenami. Končni cilj tega boja pa mora biti odstranitev kapitalistične anarhije in izkoriščanja. PREISKAVE. Oficljelne preiskave vsega in povsod so postale epidemija. Nije skraj stvari, da bi je ne preiskal kak odbor, bodisi mestni, državni ali zvezni. Vse te preiskave so nam socialistom dobrodošle. Kajti navadno vselej odkrijejo to, kar so socialisti žc davne poprej konštatirali: korupcija, brutalnost in brezsrčno izkoriščanje v upravljanju vele-industrij; mizerija, bolezen, smrt in rebeljon med delavci. Več kot tucat preiskovalnih komisij je pronašlo zadnja leta, da so beda, prostitucija in profit v tesni zvezi. Bebel jo to resnico povedal svetu več kot pred dvajsetimi leti. Znani Pujov kom ¡tej je pred kratkim po dolgi preiskavi kon-štatiral fakt, da se bogastvo osre-dotočnje v vedno manj in manj rok. Socialisti so konštatirali ta fakt že leta 1S47 v Komunističnem manifestu. Zdaj je pa delti ena največjih vladnih preiskav, kar jih je bilo do danes in katero vodi zvezna industrijalna komisija. Ta komisija, katera ima dve leti časa in pol miliona dolarjev na razpolago za izdatke, bo končno pronašla, da je razredni boj med delom in kapitalom. Zvezna vlada hoče delati dve leti in zapraviti pol miliona dolarjev, da iznajde to, kar socialistbvsak dan pokazujemo. Pa dobro! Naprej s preiskavami! t' iv \J u & V A H 1% C PROLETAREC LIST ZA INTBBKSK DfcLAVSSKCA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. - LMtaik ia i «lajat ti ]■ —— Ju(oslovaaska dolarska tiskovna družba v «bieaia, liiiaais. Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo lato. $1.00 sa pol leta. Za Evropo |t. 10 ia celo leto, $1.26 aa pol leta. Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bivali!?a je poleg novega naznaniti tudi stan_ naslov Gllllh lUmik« u«|»«li»f In Jv|wl — mcUU.I»m M«u V Ameriki. — Vse pritoibe glede nerednega poiiljanja lista in drugih nerednoeti, je po«iljati predsedniku druibe Pr Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cic.ro, lil. PROLETARIAN Owm4 m.md puklitW mrmry TiwUty by Sauik Slavic Workmoo's Pybisfcini Company Chicago. Hliaaia._ Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half yoar. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- -:- -:- -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 400« W. 31. STUFET. CHICAGO ILLINOIS. Telephone: L AWN DALE 9677 SUŽN0ST V AMERIKI. V ameriških tovarnah in rudnikih je vposlenih čez poldrugi mi-lion glav nedorasle mladine. Otroci delajo v pravih suženskih razmerah. Pet milionov žensk je vposlenln v raznih ameriških industrijah. Ogromna večina žensk zasluži — to se pravi dobi — komaj za golo eksistenco. V Zedinjenih državah je 300.000 prostitutk ki so izkoriščane za profit. Senatni dokument No. 196 iz 61. kongresa pravi glede prostitucije: "Dobiček v prostituciji se ravna po istih pravilih kakor v vsakem drugem businessu." Izmed 6,361.502 farm ali kmetij je le 3,948.722, katere obdelujejo lastniki istih -.ostalih 2,354-676 farm obdelujejo najemniki. Število zadolženih farm je v zadnjem desetletju (1900—1910) poskočilo za 17.7%. Število farmer-skih najemnikov je pa naraslo v istem času za 16.3%. Posojila na zemljišča (mortgage loans) v Zedin jenih državah znašajo skupaj $5.2*7,651.127 (pet miliard, 297 milionov, 651 tisoč in 127 dolarjev). Zadolženih farm je 1,327.439. "Lastniki" teh farm so lastniki le tako dolgo dokler plačujejo obresti. V Zedinjenih državah je petnajst milionov delavcev, ki delajo "za" druge. To pomeni, da njihova eksistenca zavisi od delodajalcev, katerim morajo dajati večji del svojega produkta. Povprešno je zmiraj dva milio-na delavcev brez dela, ki so zdravi, sposobni in delaželjni. Kapitalizem jih drži oil dela. Predsednik Wilson pravi, da to so le "psiho-logične razmere"! Bodoči zaslužek ameriških delavcev je že vračunan v deležih in obveznicah, ki so že izdane. Moody, kateri je eden prvakov na Wall Streetu (New York) pravi: "Skupna kapitalizacija v obliki deležev (akcij) in obveznic (bondov) je narasia v dvajsetih letih iz manj kot dvesto milionov na dvajset miliard dolarjev." Obvezni dolgovi republike, držav, coutijev, mest in trustov znašajo skupno osemnajst in pol miliarde dolarjev. (Miliarda jc tisoč milionov.) Vsak delavec je obvezan plačevati obresti od tega zneska, dasiravno nima nobene besede v izdajanju obveznic. Obresti plačujemo potom profits, renta in potom kupovanja vsakega potrebnega predmeta. Henry II. Klein, newyorSki časnikar, piše: "John D. Rockefeller ima od Standard Oil 40 milionov dolarjev letnih dohodkov. Njegov delež dividend v gotovini znaša do danes dvesto milionov dolarjev. Na temelju sedanje tržne vrednote so vredni njegovi dele-iž tristo milionov dolarlejv. Toda brez deležev pri Standard Oil je Rockefeller vseeno najbogatejši človek na svetu, kajti on poseduje železniških obveznic (first mortgage) v vrednosti, ki prekaša bogastvo vsakega posameznika na svetu. Skupno bogastvo Rocke-fellerja in njegovih družnikov prekaša bogastvo Rotsehildov, a pridobljeno je v eni sami genera-eiji. Moč Rockefellerjevega bo- gastva zamore strmoglaviti vlado in uničiti civilizacijo. To so podatki za razmišl je vanje, kdor hoče misliti. To so številke, ki jasno pričajo o dveh razredih, o tiranskem go-spodstvu kapitalizma in o dolžnosti in izkoriščanju delavskih mas. To je slika — le površna — kapitalističnega sistema, katerega zagovarjajo podkupljene, črne duše, ki blatijo vse, kar stremi po odpravi tega sistema. Edina sila, ki zamore odpraviti vneboupijoče krivice kapitalizma, je socializem. Kdinole odprava zasebne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi — odprava zasebnega profita — zamore odpraviti te krivice. Edi no le kolektivna (skupna) dru za Ima last industrij in vseh virov življenakih potrebščin zamore rešiti delavce iz spon mezdne sužno-sti in jim zagotoviti popolno blagostanje. In to je aocijalizem. OSTUDNA LAŽ! Kapitalistično časopisje zopet po svoji stari navadi laže, da je avstrijskega prestolonaslednika ubil srbski — socialist; drugi k« pitalistom p1 odani listi pa lažejo ua je atentatorja pripeljalo do tega dejanja socialistično čtivo.. Lopovi — gentlemanske besede ¿a njih ni! — ki tako pišejo, vedo ttobro, da lažejo, ampak oni vseeno lažejo z namenom, da očrnijo in diskreditirajo socialistično gi banje med tistimi nezavednimi delavci, ki ne poznajo načel, ciljev in taktike socialistične stranke. Povsod je že znano, kdo so kronprinčevi atentatorji. Znano je, da je Princip, kateri je ustrelil Franca Ferdinanda, nerazsoden šovinistični fanatik in vsi hrvaški listi, ki obsojajo atentat, trdijo soglasno, tla je bil izvršen politični umor; drugi listi pa. ki gredo dalje in ki simpatizirajo s Srbi in s propagando velike Jugo slavije, pribijajo, da je atentat produkt avstrijske nasilne politike v Bosni in Hercegovini in dalje izvajajo, da nasilju avstrij ske vlade mora odgovarjati na silje bodisi v splošni revoluciji ali med posamezniki proti posameznikom. Nikjer pa ni govora o anarhistih, a še najmanj o socialistih da bi imeli kako najmanjše zvezo s tem atentatom. Mi se pridružujemo izvajanju zadnjih in diferiramo le v toliko da atentat je produkt razbojniške avstrijske politike med Jugoslovani, ki je našla Odmev v narod njaškem fanatizmu. Ta fanatizem je podžgal nezrele možgane, ki mislijo, da bodo rešili domovino če umorijo posameznega vladarja ali člana dinastije. Socialisti naravno nimamo no benih simpatij s cesarji, kralji itd. Najmanj simpatij pa imamo z habsburško rodovino, katera je ena najbolj gnjilih gruč pijancev, nemoralnežev in propalic, kar jih je najti na vladarskih dvorih z izjemo ruskega carja. Mi se ne bomo jokali če enega ali drugega habsburgovca smrt pobere — razen v kolikor nam narekuje človeški čut, da ne želimo take nasilne smrti nobenemu človeku In tudi takemu stvoru ne kakor je bil nadvojvoda Franc Ferdinand Toda s tem, da ne simpatiziramo z vladarskimi troti, ni še rečeno, da odobravamo atentate na njih osebe. Socialistično čtivo ne more nobenega človeka pripraviti do takih blaznih činov, ker socialisti sploh nasprotujemo s peresom in 7. besedo proti vsakemu takemu atentatu. Mi dobro vemo, da taki čini nič ne pomagajo pač pa veliko škodijo organiziranemu delavstvu. Odstranitev ene osebe ali posameznih oseb ne bo spremeni la razmer — v splošnem ne ^ Mi pravimo, da je treba ubiti aiatem, ki omogoča sedanje tiranske vla de in kapitalistične razmere v iz koriščanje in tlačenje narodov predvsem delavskega ljudstva. To se pa zamore izvršiti le z organizacijo in z izobrazbo ljudsta. da zamore vporabiti svojo politično silo in ekonomsko moč za spreme-nitev sistema in razmer. Umor vladarjev ne bo v A v stri ji spremenil razmer dokler je ljudstvo še nezavedno in neizobra ženo. Jasen dokaz za to nam «o krvavi spopadi med Hrvati In Srhi.-Narod ene krvi in enega j* zika — pa se kolje med seboj radi umorjenega hasburgovea! Ali je morda to kak dokaz, da so jugoslovanski narodi zreli za kakšno skupno akcijo v svrho svoje politične svobode! Ne! Jugoslovani hočejo Še vedno biti hlapci in dokler hočejo biti hlapci — tako dolgo nobena bomba nič ne pomaga! Kadar pa bodo jugoslovanski narodi izobraženi in zavedni svojih koristi, tedsj pa bodo bombe in revolverji — nepotreb ni, ker rekli bodo Habsburžauom na Dunaju z lepo besedo: "Pojdite! Vi ste doigrali in zdaj vas ne potrebujemo več. Pojdite po svetu in učite se živeti z delom svojih rok in svojega uma. Mi se bomo odslej vladali brez vas!" Pravza prav bodo morali tako reči vsi avstrijski narodi. To je naše mnenje glede atentata v Sarajevu in obenem odgovor na klevete lopovov, ki bi nas radi obdolžili sokrivde. Mi smo proti bombam, ki uničujejo življenja! Pač pa smo za to, da eksplodirajo bombe — izobrazbe, novih idej in samostoj nega mišljenja v glavah nezavednih in neukih ljudi, predvsem takih ljudi, ki se dajo premotiti za blazna dejanja atentatov. K DOGODKOM V BUTTE Žalostna drama v Butte, Mont., nam je še vedno problem, zagonetno vprašanje, katero se ne da rešiti v par tetinih. Vendar pa, če razmotirano celo afero iz kolikor mogoče nepristranskem stališča, pridemo na čisto v toliko: V krajevni buttski rudarski organizaciji je nastal prepir radi raznih nečednosti, ki so jih zakrivili krajevni odborniki. Zadnjim se očita graft in goljufija pri volitvah v uniji. Nalagali so « lanom velik«' asesmente, a o denarju ni nobenih računov. Pri volitvah sft znali slepariti z glasovnicami in s tem obdržali odbortiiška mesta brez ozira če so bili izvoljeni ali ne. To so baje delali kakih pet let. Dotični odborniki so nazadnjaki prve vrste — po narodnosti večinoma Irci — in tekom let ustvarili so si kliko zvestih pristašev, ki so jim šli na roke pri graftu. Socialistični« rudarji, katerih je v Buttc lepo število, niso imeli nobene besede v vodstvu unije.^ To je dalo povod rebeljonu. Seveda iz navedenih razlogov je odpor članstva opravičen. Nobena organizacija ne sme trpeti grafta v svoji sredi. Organizacija, katera bi trpela graft in druge sleparije, ni vredna, da eksistira. Toda če je nekaj odbornikov sleparjev, zaradi tega še ni cela organizacija sleparska. Ce je bilo v Butte nekaj grafterjev v odboru, zaradi tega še ni c«*la Western Federation of Miners s 30.000 člani grafterska. Mi verno, da je ves ameriški kapitalizem ena sania korupcija, en satn kolosalni graft — poslovanje velikih financ, zako-nodajstvo, veliki business in sploh vse javnopolitično delovanj starih kapitalističnih strank je krupira-no in gnjilo od vrha do tal — toda radi tega še ne moremo reči, da so vsi Amerikanci grafterji. Pač pa, ker smo že pri splošni korupciji kapitalizma, nip smemo se prav nič čuditi, ako dobimo sle|>arje tudi v delavskih organizacijah Vzgojil jih kapitalizem in ker vsi nimajo prilike, da bi kradli direktno iz kapitalističnih taborov, vriva jih kapitalizem med delavce, kjer nadaljujejo svojo sleparsko obrt na škodo delavskemu gibanju. Vendar pa delavske organizacije ne smejo ravnati z graftarji tako kakor delajo kapitalisti, ki jih prikrivajo dokler morejo. Pribito je, da grafterji morajo ven iz delavskih organizacij! Eden za drugim morajo ven in čimprej temboljše je za organizacijo. Mi vemo, da imajo vse napredne in-dustrijelne organizacije in med temi tudi Western Federation of Miners dobra pravila, ki dajejo članstvu vso moč. Članstvo je organizacija ne pa ostali odborniki. ('lani imajo v rokah odpoklic, s katerim lahko brcnejo vsakega odbornika ali pa vse, če ne delajo po pravilih. Naravnost nečuveno se sliši, da so rudarji v Butte več let trpeli navedene krivice — nko so znali za nje — ne da bi bc po služili svojih pravil proti odboru. Mogoče, da bi bili to storili — sigurno bi bili pometati grafterje iz unije dostojnim potom, da se ni med tem pojavil v Butte drugi element, ksteri je dsl celi aferi uprav bsrbsrski ksrskter. Tn ta element je 1. W. W. — kateri pa je našel zadnje dni moralno oporo pri kapitalistih in vseh nasprotnikih rudarske organizacije W F of M l Hujskači pod firmo I. \V\ W. (mi ne rečemo, da je vse članstvo te organizacije slabo; med 14 000 člani, ki jih ima 1. W. W. po izjavi gl. tajnika Vincent St. Johna pred nekaj tedni v New Yorku, je brez dvoma mnogo poštenih delavcev, ki pa še ne vedo kam jih vodijo sindikalisti in anarhisti na čelu te organizacije) ki bi radi izvršili ves socialni preobrat v 24 urah, so izvohali, tla so grafterji in kompanijski hlapčoni v Butte pripravili za nje dobro pše nieo. Selili so se tja in šuntali rudarje ne toliko proti domačim grafterjem kolikor pa proti celi Western Federation of Miners. Sindikalisti pri I. W. W. radi podirajo tam, kjer je že kaj rezida-nega. Oni nečejo delati ua ledini, temveč se hočejo vsesti k polni mizi, kar že drugi pripravijo. Dovolj imajo neorganiziranega polja, kjer bi lahko organizirali delavce in tako pokazali svoje "visoke zmožnosti", pa tega nečejo, temveč se zaganjajo v stare unije, in jih trgajo ter razkosavajo. BiH J lay wood, glavni vodja I. \V. W,-istov, ima že dolgo na piki W. Federation of Miners, katera ga je nekoč rešila justičnega umora. I. W. W. propagira sabotažo in to orožje je postisnila v roke te-belein v Butte. (Konec sledi.) KOLIKO BI PRIDOBILO ČLAN STVO NAPREDNIH JEDNOT IN ZVEZ, CE SE ZDRUŽI V ENO JEDNOTO? Sedaj, ko je postalo združenje naprednih podpornih jednot in zvez najbolj pereča točka v napredni slovenski javnosti v Ameriki, je na mestu, «la pogledamo malo globlje v pridoibtve, ki bi jih bilo deležno članstvo prizadetih jednot in zvez, ko se združijo. Za splošno podlago tega pregleda naj nam služijo razni objavljeni računi, ki jih objavljajo zveze in jed note od časa do časa in pa izkušnje, ki jih imamo z administrativnimi deli te vrste organizacij zadnjih šest let. Za primir tiaj nam služi S. 1). P. Z. in nabavno čas in denar, ki ga porabi ta podporna organizacija za svoje vztlrževanje. S. 1). P. Z. ima danes 77 aktivnih društev. Ako izračunamo čas. ki ga porabijo člani te zveze za obdržavanje svojih sej — računamo za vsak mesec po eno sejo — in za vsako sejo po tri ure časa. dobimo, ako pomnožimo 77x12 sej, 924 sej na leto; 924 sej pomnoženih s tremi urami za obdržavanje istih, dobimo da je vseh 77 društev porabilo za to 2772 ur, ali 115 in pol dni. Ako prištejemo k temu še čas, ki ga zgube razni odbori za izvedbo sejnih zaključkov — kar lahko računamo na-daljnih 20 dni v letu — dobimo, tla potrošijo člani te zveze za vzdrževanje 140 in pol dni v letu. To je računano zelo nizko; lahko bi se reklo brez pretiravanja, da se izgubi pol leta. To je glede časa, ki so ga morali člani investirati administrativni strani S. D. P Z. Sedaj pa poglejmo financijelno stran. Računajmo plače gl. uradnikov (računajmo zopet minimalno) in zdravnika $2,200.00; gla silo $200.00; tiskovine v gl. uradu in tiskovine društev $400.00; plače lokalnih uradnikov, stanarina gl. urada in za obdrževanje sej lokalnih društev in bondi $350. poštnina in druge potrebščine $400.00; izdatki za obdržavanje konvencije (t. j. pol, ker je ponavadi konvencija vsake dve leti) $1.500.00. Skupaj torej $5,050.00 na leto. Ako vzamemo, tla imajo S. S. P. Z. in združena društva sv. Barbare istotoliko članov, od nosno društev (v resnici jih imajo več) vidimo, tla potrošijo vse tri podporne organizacije na easu in denarju trikrat toliko vsako leto, to je 346 in pol dneva in $15,150.00 v gotovini. V petih letih potrošijo torej vse tri skoraj celo leto na času in $75,750.00 v gotovini. Ali ni to ogromen čas in ogromen denar! — Vsekakor! Vzeto s praktičnega stališča, se je toliko pravzaprav na obojem že zapravilo, toda ker vrja-tnemo v razvoj, ki temelji na ljudskih zmotah, je to pač odpust-ijivo, ampak le toliko časa, dokler ljudstvo ni imelo prilike te zmote spoznati. Od kar je pa S. N P. J. razkrila to zmoto in povabila vse napredne jednote in zveze na sodelovanje za združitev ene velike podporne organizacije, ki naj tla njenim članom vse tiste iti še večje ugodnosti, ki so jih Issali člani raznih naprednih jeduot in zvez raztrešeno, je v nadalje vsak izgovor o zmoti neopravičen in piškav. Nespametno bi bilo torej zgubljati vsako leto toliko dragocenega časa in denarja, ne da bi vedeli zakaj, med tem ko nam manjka obojega, zlasti, če pomislimo, koliko kulturnega dela in delavskih bojev nas še čaka, pred-no osvobodimo delavpki razred izpod duš«'vnega in gospodarskega suženjstva. Združenje naprednih jednot in zvez je za vse napredne elemente praktična potreba, ki bo . rodila pogoje za uspešnejše politično, gospodarsko in kulturno delo met! slovenskimi delavci v Ameriki. Koliko bi bilo stem nadalje pridobljenega, si pač lahko vsak sam izračuna. Sodrga v Jolietu se je zopet na debelo izrigala nad socialisti.Med tem pa člani katoliške jednote napovedujejo obračun z "A. S." na bodoči konvenciji. Piš«'jo seveda v drugih listih, ker vedo — in to sami trdijo — tla bi popovski general v Jolietu vrgel njihove dopise v koš. Jolietska popovska sodrga se vsekakor silno boji za svoje globoke žepe, ker drugače bi ne jodíala o "silnih dohodkih" socialističnih voditeljev"! Katoliški delavec, ki se jeziš nad črnimi oderuhi, zdrami se! Jeza ti ne pomaga nič! Obrni sodrgi hrbet in naroči si " Proletarca'\ To bo edini primeren odgovor, kateri jim gre na vse njihove klevete. Delavec ni svoboden tako dolgo dokler je odvisen od delodajalca gletle dela. Amer. Slovenca in "Drobtinčar-ja", koliko dobrega sta storila a Amerikauskim Slovencem, od kar ga imata v režiji, za slovenskega delavca v Ameriki. Koliko pod-nore sta izbrala in izkazala za štrajkujoče, koliko znanstvenih in podučnih Člankov sta spisala in priobčila v Amerikanskem Slovencu itd. itd. Katoliški slovenski delavci, ki plačujejo in vzdržujejo "A. S." so opravičeni do teh informacij. "Drobtinčar" in urednik sta dolžna podati vsem članom K. S. K. J. točne račune. Ako jih ne bosta, sta navadna humbugarja in članstvo ju ima pravico prijeti za ušesa ter postaviti -ttirTPKFo. Mi smatramo, da člani K. S. K. J. niso vsi hacki, kakor to mislita "Drobtinčar" in urednik Ameri-kanskega Slovenca. Ainerikanski proletarci so ponosni na očete naše republike, ker so bili revolucionarji. Zakaj jih pa ne posnemajo? Ljudje niso rojeni enaki niti nikdar ne bodo. Toda rodijo se pa z enakimi pravicami do življenja in sreče. Noben kralj se ne rodi s krono na glavi, noben kapitalist z žakljem cekinov in noben delavec s krampom v roki. Ljudje bi morali imeti enake priložnosti do blagostanja in to je, kar sociali-zejn zahteva. Kapitalizem je največji zločinec na svetu, toda podpira ga država in cerkev. Bivši predsednik Taft pravi, da socializem ne bo imel vspeha dokler ne bodo ljudje perfektna bitja. Moti se Taft. Socializem bo imel veliki vspeh čim bodo tatovom odzvete industrije. Profit je tisti inštrument, s pomočjo katerega žive kapitalisti udobno življenje brez dela. Delavci pa, ki dajejo profit, delajo trdo brez pravega življenja. Ropar imenuje prisvojeno blago plen. Kapitalist pa imenuje isto stvar dividenda. Razlika jc le formalna. Brezverski kapitalist Gary je iry i< i. C« dal $50.000 katoliški cerkvi, l e pride jutri k njemu izdajatelj lista "Menace", kateri srdito na-pa«la rimsko cerkev, bo ravnotako dobil $50.000. Kapitalisti namreč ra«li vidijo, dase delavci pisano gledajo in tepejo radi vere. Kajti dokler bodo delavci versko razdeljeni, bodo kapitalisti brez vse brige odirali vse skupaj. Very Rev (ček) Skazimir v New Yorku, je podelil pretečeni teden "Drobtincam" svoj apostolski blagoslov. Ob enem je izdal dekret, da se prekrstijo 'Drobtince v biserje bedarije. Velepristojno! Po razmerah kakršne so, smo opravičeni sugestirati našim katoliškim delavcem, članom K. S. K. J. sledeč: Uprašajte na prihodnji konvenciji K. S. K. J. uredniks Skebski urednik pri skebskem "Glasniku"— kateri j.* najslabše urejevani slovenski list v Ameriki — v svojih "Iskricah" hoče po svojem rešiti unijsko gibanje in delavsko nemire v Butte, Mont. Politični in literarni otroci okoli Glasnika hočejo reševati vprašanja, katerih absolutno ue razumejo. 1'rednik pri skebskem lističu naj s«' raj«» bavi z vprašanjem, k«>-liko odstotkov ima • Stanijetov 'šnops". Ptt filozofiji vedno pijanega Muksa so socialisti kratili denar pri "W. F. of M." Akt) je v resnici kaj pokradenega, potem niso kratili socialisti, ampak nad vse hinavsko pobožni Irci, kateri so približno tega prepričanja, kakor je Muks, Klopčič itd. • • • V Glas Naroda neki dopisnik iz Butte, Mont., piše, da so buttski rudarji zato dne 13. junija praznovali, ker so se ločili od " \V. F. of M." Ako bi bili vsi buttski delavci taktt nezavedni, kot je omenjeni dopisnik, potem bi jim ne mogli zameriti, ako buttski delav-si sedaj sami ne vedo, h katere j uniji tla pripa«lajo. Buttski delavci praznujejo dan 13. junija že nad 30 let. Ampak ne v spomin ločitve, pač pa v spomin ustanovitve "W. F. of M.," • • • Navada je že. tla kadar kakšen večji št raj k traja dalje časa, da delavci zahtevajo kongresno preiskavo. Kongresna preiskava bi bila za delavce O. K. ako bi v kongresu sedeli ne samo na jeziku, ampak tudi v srcu — delavski prijatelji. V današnjem ameriškem kongresu in senatu sede po večini intimni prijatelji velekapi-tala. Kakšna preiskava bi bila toraj v današnjih razmerah najboljša. Mi priporočamo, da naj si tisti delavci, kateri misljijo ob času štrajka skebati; pred pričet-kom stavke — dajo preiskati svoje glave. e e e Butte, Mont. so kapitalisti in delavci smatrali za "Gibraltar unionizmaDanes je pa vsled razkola delavstva in mahinacij kapitalizma postal: moderna Troja. • e e Dosti je delavcev, kateri bi na zemlji radi pošteno in dobro živeli, katlar pa pridejo volitve, pa mnogo teh delavcev glasuje, da nečejo pošteno* in dobro živeti. Zakaj? e • • Ti delavec imaš tvoj glas in pravico voliti. Ti delavec pa nimaš glasu in ne pravico voliti v kongresu in senatu, kjer se «lelajo postave. Zakaj ne? • • • Za nas je žalostno dovolj, tla smo industrielni sužnji kapitala. Se bolj žalostno pa je, ker je večina delavcev prežetih iz suženj-kim duhom. • • e Prava, ljudska demokracija ni tista, katera vlada v okvirju in na povelje finančnih carjev. To je tiranija in še slabša vlada kakor v imperalistični Evropi. Prava demokracija je tam, kjer ljudstvo vlada. Mar ljudstvo vlada pri nas? • e e Hvala bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, kateri so dobre volje. Mi moramo vsekakor biti dobre volje, ker vedno delamo za truste! Sedaj delamo za bogate pirate, kateri kontrolirajo trust za led, katlar pa preneha vročina in nastopijo hladnejši dnovi, takrat pa botlemo delali za trust premoga. Zares, krasno je živeti, na svetu. Siran fa \ ♦.....................: TAJNIKOM KRAJEVNIH KLUBOV NAZNANJE. Ker a* vrti revizija zveznih knjig, iuimIiiu, ka je ob en«*m iia iu**»tu, de ob koncu pol U-t» uregledejo nadzorniki tudi kujige lokalnih ao«ialisttfnih klubov in poročajo stanje v nafta glasila. Ob enem prosim, naj tajniki poftllja jo (aka je le mogoče) za naroiene st\ari novce z naročilom, ker ae tako prihrani mnogo dela na vknjižbah. Ceue rečem, ki ae navadno naročujejo so sledeče: .....po 2c k um ud ......po 2.V " ......po .V " ......po .V " ......po 70e " 1. Članske knjižice 2. pozlačeni znaki . 3. navadni znaki . 4. zvezna pravila . pečati ........ 0.2 knjige " 8. članske marke........po 20e " Za vse gori navedene st\ari moramo plačati stranki takoj ko se naroče. Klubi, ki dolgujejo na teh stvareh, bodo dobili v kratkem račune, ker nas ti-rja tudi gl. stan. Dalje je potrebno, da poAiljajo vsi klubi denar, zbran za fttrajke ali za fond tiskarne glavnemu tajništvu, ka teri potem odda poročilo o prejetih svo-tah našim glasilom za objavo. H socialističnim pozdravom, I. Auinjar, gl tajuik J. S. Z. H03 W. Msdison Nt., Chicngo, 111. Chicago, m. Klub št. 1 Jugosl. socialist. zve- je na svoji zadnji s«>ji zaključil, da se kongres J. S. Z. odhodi /.a eno leto, in sicer iz razlogov, ki so bili iv pojasneni v glasilih nasr zveze. Dalje j»' klub št. 1 vsled iz-kuftnje, ki jo j«' dal zadnji, kongres v Milwaukee, zaključil, da je treba toëko naših pravil, ki določuj? pošiljanje delegatov na kongres tako urediti, da bo omogočeno vsem klubom poslati delegata V lia kongreB. Vsled te«/a podaja naš klub spodaj navedeno iniciativo ,ter prosi glasom pravil, da jo naši klubi podpirajo, da gre potem kot predlog na splošno glasovanje. Od «"asa do ëasa pridejo na sejah gl. odbora J. S. Z. važne točke v pretres, in ker smo po sedanjih pravilih zastopani po narodnosti in sicer od vsake narodnosti po štirje člani, in ker pridejo na fe dnevni red slučaji, ki so za korist manjšine ali večine zastopanega članstva, pa lahko manjšina večino odglasuje proti njih volji, je socialist, klub št. 1 tudi v tem ozi-ru vzel iniciativo in dodaje tudi k točki 23 zveznih pravil izboljšanje, ki bo omogočilo v takih slučajih v bodoče članom vsake zastopajoče narodnosti glasovati o predlogih po članstvu svoje zasto-( pa joče narodnosti. Iz gori navedenih razlogov apelira torej klub št. 1 J. S. Z., da člani pazljivo preštudirajo prizadete točke pravil, kakor tudi dodatke, ki naj postanejo predlogi za splošno glasovanje ko dobe kvalificirano število (od destih klubov) podporo. Klub št. 1 apelira na vse jugosl. socialist, klube, za podporo teh dveh iniciativnih predlogov. Klubi, ki s«* strinjajo s temi predlogi, naj pošljejo svoje izjave gl. tajniku J. S. Z. sodr. Alex. &ušnaru 80:t \V. Madison St., Mid. City Bank Bldg., Chicago, 111. INICIATIVA: " Točka 16. Pravico do sedeža na »boru imajo: a) Delegati krajevnih klubov, in sicer ima vsak klub pravico do enega delegata. Stroft-ke za vožnjo plača zveza, druge tvoike pa trpi klub sam. IJ b) Pri važnih glasovanjih lahko ' pet delegatov zahteva, da se gla-luje po članstvu, ki ga zastopajo. c) Pri glasovanju po članstvu ima vsak delegat toliko glasov, kolikor dobro stoječih članov šteje klub, katerega zastopa delegat in sicer na podlagi poročila zadnjih treh mesecev. Točka 23. Vsak član gl. odbora ima pravico zahtevati v slučaju važnih predlogov, bodisi glede taktike ali finance pri J. S. Z , da ■e pri odglasovanju za tak predlog, glasuje po članstvu narodnosti, ki jo zastopa. Seveda mora biti tak predlog podprt najmanj že od •Bega člana gl. odbora tiste narodnosti. (Op. ured. zadnjič je bilo po motsma poročano, da klubi, ka« teri se strinjajo h zgoraj navedenimi predlogi, naj svoje izjave poiljejo na tajnika klubu St. 1. *>dr. Filip Oodin«. To je napačno. Dotične izjave naj se pošiljajo gl tajniku J. S. Z. sodr. A. Sušnarju, W. Madison St., Chicago, 111.) e Chicago, Hl. Vabi ne vse sOdruge kluba Stv. 1, da hv zanesljivo vdeleže klubo-ve seje, katera se vrši v petek zvečer, to je 17. t. m. v navadnih prostorih. Na dnevnem redu so volitve odbora in delegata v centralni odbor za Cook County in še druge važne stvari ao na dnevnem redu. Pridite vai. F. Oodina, tajnik. Jugosl. socialistični klubi ali posamezniki ,ki imajo formule za pogodbo oglasov za "Družinski Koledar 1915", lahko pošljejo oglase upr. Proletaca najkasneje do konca augusta. lato velja tudi glede slik. Upravništvo. Novi socialistični klubi. Novi slovenaki socialistični klubi so se ustanovili v I ronton, Minn., Fitz Henry. Pa., Qunn, Wyoming in New Puluth, Minn. Vzlic slabim časom gre naše delo naprej brez presledka. Le naprej! Za Chisholm, Minn. Vsled odpotovanja od tukaj puščam tajniško mesto socialist, kluba št. 22. Vse v klub spadajoče stvari je nadalje pošiljati novemu tajniku, sodrugu Domin-kil Zobec, box 45S, Chisholm, Minn. Socialistični pozdrav! M. Muvrin, bivši tajnik. Fond za zvezno tiskamo. Zadnji izkaz 30. junija----$61.75 A. Arbsuas, Hammond, Ind. 1.00 Sodrugi v All is, Wis....... 5.00 (bi dobitka poklonila sodru-žica May Bacha, Primrose, Pa. . . . ............ 4.00 .Jakšekovič .J. N. S. Pittsburgh, Pa............ 100 J. Prostor poslal iz Export, Pa................... 2.65 L. Demšar poslal iz Kock Springsa, Wyoming ... 1.85 Jugosl. soe. klub št. H2, Ca- rona, Kans............ 2.00 Jugosl. socialist, klub št. 41, Clinton ,lnd.........5.00 Alb. Hrast poslal iz New Dulutha. Minn, od enega naročnika .............' -25 Skupaj............$84.50 Odračunjeno dne 1. julja.. 61.75 Ostane dne 14. julija......$22.75 ho imeli jSred kratkim združitveno kontereneo in sprejeli mo resolucijo» ki podpira sdružitev obeh atrauk. Par točk se dela navskrižje, toda upati je, da ae ugodno rešijo. 15. JULIJ. 1». julij je določen «hI stranke za prispevanje enodnevne plače v volilni sklad za jesensko volilno kampanjo. Stranka ima letos lepo priliko izvoliti več kongresnikov v nekaterih državah. Prilika se nudi v lllinoisu (Chiesgo), VVis-consinu, Kansasu, Ohiu in v t;ali-forniji. HBret malega ve časopisje je zadnje dve leti razpravljalo o socializmu, vršila so se nefitevilna predavanja in sploh razmere ao take, da dclavatvo mora aprcglc-dati. Treba je le dobre agitacije pred volitvami, toda agitacija je zvezana z velikimi stroški. Delavci pa moramo sami nositi stroški», naših bojev, bodisi na in-dustrijelnem ali političnem polju, če hočemo kaj doseči. Zato je pa dolžnost sodrugov, ki imajo stalno delo in ki si lahko pritrgajo enodevni zaslužek, da prispevajo v volilni sklad za zmago naših kongresnikov. Vsakdo lahko o<|-račiina pri svojem klubu. Naprej do zmage! POLITIČNE PERSEKUCIJE V RUSIJI. Od |. l!M>ii je carjeva vlada v Rusiji obsodila v zapor radi političnih prestopkov 40.000 moških in žensk. 3000 oseb je bilo obešenih in 10.000 pregnanih v Sibirijo na prisiljeno trdo delo. Vlada plača vsakemu jetniku pet kopejk, toda vsled velikanske korupcije, ki vlada v carski birokraciji, malo jih je, ki dobijo teh par novčičev. Ruski' ječe so tako nalačene, da je tifus in jetika med ubogimi "zločinci" že nekaj navadnega. ('¿irska Rusija je največja sramota v 20. stoletju. KONGRES SRBSKIH STROKOVNIH ORGANIZACIJ. SOCIALISTIČNO GIBANJE — Socialisti v Braddocku, Pa., se lahko smejejo. Imajo dober vzrok za to. Tamošnja mestna u-prava je sklenila — ubiti socialiste. Prepovedala jim j«' govore na ulicah. Socialisti seveda si» takoj sklicali poulični shod in prvi govornik je bil aretiran in obsojen, da plača $5.75. Zagovornik je takoj zahteval prepis sodnega procesa za priziv. Tedaj se je sodnik premislil, dal denar nazaj in ovrgel celo stvar. Kdo se ne bi sme-jal? — (injila aristokracija v Nemčiji se skuša maščevati nad sodr. Karlom Liebknechtoni, kateri je razkril korupcijo v prodajanju plemenskih naslovov iu cesarskih služb. Radi bi mu odvzeli pravico do odvetniških poslov, če bo šlo. —Sodr. Richard Jones, kandidat za nominacijo državnega senatorja v Dultuhu, Minn., toži za ponovno štetje glasov. Ima dokaze, da so bili socialistični volilci pri nostranskih primarnih volitvah ogoljufani za veliko število glasov. — Italijanski socialisti so dosegli veliko zmago pri zadnjih občinskih volitvah v Milanu, največjem mestu severne Italija. Izvoljenih je 64 socialističnih članov v mestni zbor, med tem ko imajo nasprotniki le 16. Mes»ni zbor voli župana in druge uradnike in :i bodo brez dvoma soeinli.nti. — M.'sto Pasco, Wash., je v rokah socialistične upruv od Novega leta. Glasom blagajniko- ega poročila zadnji teden je (b lavska uprava imela v prvih 5ii».ih mesecih 6.910.63 izdatkov. Dcm.Ariš ka Uprava v istem času lanskega lota je pa imela $11.V «2.08 izdV-«cov. Socialisti ao te ei prihrrviili tnc*t:t samo v Cirili mesecih *7>'l <,5. — Zastopniki socialistične in socialistične dalvske stranke (Socialist Labor Party) v Minnesoti glašal važnost stavkovne iu tarif-ne politike za razvoj strokovnih organizacij in poudarjal, da je največja napaka, če postopa ta a-li ona strokovna organizacija pri aklepanju o stavki ali novi tarifni pogodbi samovoljno, ne da bi povprašala za mnenje centralnega vodstva. Sod rug Tucovič je referiral o predmetu "Organizacija delav-atva v novih krajih." Sodrug Tucovič, ki je bil dalje časa v novih krajih Srbije, je narisal nad vse žalostni položaj tainoftnjega de« lavatva. Nekateri delavci ne za-alužijo več v teh krajih več kakor od 20 do 40 vinarjev na dan, in nekateri od 116 do 300 K na leto. Obrtni delavci sklepajo z mojstri pogodbe /a vse leto. Sodrug Lapčevič je poročal o stanju rudarske organizacije. Rudarji v Srbiji nimajo koalicijske pravice, pravice za organizacijo. Ali z vztrajnim delom si bodo priborili rudarji to pravico. Okolo 30,(KM) rudarjev bi v Srbiji lehko organizirali. Tri dni ji- trajal kongres srbskega strokovno organiziranega delavstva. Vojna ni razrušila trdne stavbe organizacije, v miru pa ae razvijejo bojne organizacije srbakega delavstva v nepremagljivo trdnjavo. som (tier*rov življenskl balum.) Dragocena tonika za rabo v slučajih,- katere spremlja splošna slabost, slabo krv-nost in želodčne neprilike, kakor Zapeka, neprebava, slaba prebava in otrpla jetra. Svojo snanoat al je prtdaMIe same skozi doljoUtno iakuanj«. Pomaga ustroju pravilno Izvrievatl svoje delo. Pospešuje hitro okrevanje po dolgotrajnih boleznih. Pomaga krvnim celicam pomnoževati se. Podeluje moč in hrana, katero oslabeli ustroj nujno potrebuje, radi tega je velike vrednosti v slučaju ponavljajoče mrzlice. Cena 70 oentev. V vseh lekarnah. Omenite Severe e Baleam ef Lila KajUieo "¿elodCoe Bolezni" |Mjiljemo za.tonj aa zahtevno)*. »"SKtfSf.SffSaiS Severa's Regulator (Ssverov Regulator) izborno tonidno zdravilo zoper bolezni navadne njenemu spolu. Cena $1. V lekarnah. Zahtevajte Severa s Regulator. Knjižico "Zdravje za Ženske" polijemo zastonj na zahtevanje. Kadar potrebujte »dravlla, vpraisjte za Severov» In glejta, da jih dobite. Ako vas lekarnar ne more založiti, uarofijte Jih od aa«. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA "NASI ZAPISKI". Kdor se hoče poučiti, kaj je socializem ta naj se naroči na "Naše Zapiske" katera revija se odlikuje po svojih originalnih in inte-resantnih člankih. "Nasi Zapiski" so edina sloven ska znanstveno socialistična revi ja mejuje jih sodrug dr. H. Tuma, odvetnik v Gorici. 'Naži Zapiski" izhajajo mesečno v obliki leposlovnega lista (ma gazin) ter stanejo za celo leto za Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "Naših Zapiskov", ulica Treb Kraljev, štev. 16, Gorica, Primor sko, Anstrija. Pazite na ta ovitek! Ničvredne ponaredbe slavnega P* in Expeller-ja dobite cesto ako niste fa-zni. Pazite na sidro in ime Richter. 25c in 50c pri vseh dobrih lekarnarjih F. Ad. Richter & Co., 74-80 Washington St., New York, N. Y. IN» preteku treh let so imele srbske strokovne organizacije v Ali že imate prvi državljanski nedeljo 7. junija svoj sedmi red- papir? Ako ne, pojdite precej in ni zbor. Na zboru, ki je za razvoj tri poni! Ako ga imate, vzemite strokovnih organizacij silno va- kakor Mtro mogoče druzega. Dežen, je bilo zastopanih po 124 de- lavse hres volilne pravice, je čol legatih 2.1 organizacij. Devet de- nar bre* vesla. Kdor bi lahko vo legatov je prišlo iz novo osvoje- lil in ne voli, je zločinec, ker je nih krajev Srbije, in en delegat kriv, da drugi trpe zaradi njega je zastopal strokovno organizira----- ne socialistične žene. Z Bolgar1 j skega je prišel ua zbor narodni I poslanec sodrug Jordan Jorda- obdelane in neobdelane FARME nov, z Hrvaškega sodrug Bukšeg, iz Prage državni poslanec Jaroš v «krajih Rusk in Chippewa, Hi iz Bosne sodrug Rauser. (Wisconsin, blizu hitro nepredujo- Po otvoriti zbora iu pozdravih čih me8t Ladysmith s 5000 in je poročal tajnik zveze strokov- Chippewa Falls s 10,000 prebi-nih organizacij sodrug Pavle valc'- Pavlovi«. Obširno ae je bavil z' Ozemlje križata dve glavni že-vprašanjem, kako oživeti strokov-,,ezni4k.1 P™*1 na Du,uth 1,1 Min' no gibanje v novo osvojenih kra-;ne¡p0^•• jih. Zlasti v Skoplju, Velesu in1 Vsa okoli<,a žc nasi ljena, Bitolju je mnogo delavstva, katc-|kar i« »aJl><>lj*» doka7 za dobroto ro j.- treba pnvst. v organizaci- Težka ilovnata črna wwwwwxwv FOTOGRAFIJE najfinejšega tlela, najsibo ienitovanjske, druStve-ne ali družinske, vedno dobro in okusno izdeluje jo. Nato je razmotrival prav temeljito sedanji položaj atrokov- prst, ki se redkokje drugod dobi. Kupilo je tam že več Slovencev, nih organizacij. Najboljši delavci|ki HO P°lni hva,c nad cvetočimi se izseljujejo iz Srbije, ker je v Pokrajinami. deželi premalo gospodarskega razvoja. V vojni so izgubile strokovne organizacije innogo funkcionarjev -in okolo 2000 članov. Koncem leta 1913 ao imele str6-*kovite oTganrzarije 4322 člandv, sedaj jih imajo že 7790 in treba je pridobiti le še 270 članov, da dosežejo enako število članov kakor prek vojno. O tajnikovem poročilu se je razvnela živahna debata, ki je trajala ves dan. Drugi dan je referiral sodrug Filipovič, tajnik delavske zbornice, o delavskih zakonih. Sedanji položaj srbakega delavstva je primerjal a položajem angleškega delavstva, preden je imelo angleško delavstvo še sploh kakšen zakon za varstvo delavstva in socialnega zavarovanja. V svojem zanimivem referatu je dejal sodrug Filipovič: "Minili so Časi, ko so se tovarniški nadzorniki obenem z delavskim razredom borili za zakone za varstvo delavčevega življenja, kakor je bilo to na Angleškem; minili so časi, ko so se borili človekoljubi in agrarci za socialno zakonodajo; danes je ostal ves ta boj delavskemu razrHu, socialni demokraciji. Ali brez organizirane sile delavskega razreda ni socialne zakonodaje." Tretji dan zborovanja je referiral sodrug Pavlovič o "Stavkovni in tarifni politiki strokovnih organizacij." Referent je na- Oglejte si svet in se sami prepričajte, kako lepo sedaj vse raste. Na zahtevo Vam pošljemo breplačno natančen popis naše zemlje. SLOVENSKA NASELBINSKA 4x DRUŽBA. 198—1st Ave., Milwaukee, Wis. (Avertisenient.) ANTON MLADIC moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, 111. Socialistične slike in karte. "Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom. "Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom. "Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom. "Prohibition Dope" z angleš kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam; 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB, CO. 1311 E. 6th St., Oleveland, Ohio. Ivan Vcelik PRVI HRVATSKI FOTOGRAFIST 1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. ul., CHICAGO. ILL. Z vsakim tuca torn slik damo krasno darilo. Telefon: Canal 2509. \\\\\\W\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V1\\\\\\\\\\\V K EL I Kako je amrl avstrijski prestoloaasledaik CESARJEVIČ RUDOLF? To nam opisuje pravkar iziila velez&nimiva knjiga: Žlvl]eD]B na avstfljsRem dvoru. Grofica Urith. •orodnica i«mrW •r.trij.k. r*arw Elizabet*, j« prod nedavnim «Mom objavila .voj. »pomiM is iivljanja. - V.pnio tračen« u«oda te muien.ee na proetolu in ■ «T o netn e «rrirti n>ene«a .ina. ee«rjeviia Kur>o L F A. je vsbudila ta knjica pov^d v.-kan.ko tammanje. V Av.triji j* propovedan«. Zakaj? Ker j« najti e njrj v»e inUmncti. kTao d• tfaksss ss ______ OUp 144 «trsa! 1er tri «lik* •sftfje Ur ~ÏUpU. ksr jS H IwAJ Irigjr A, sa »iiitii sssMe, csMrirs ELIZABETE, •tes Ur.SK. VETSERE, Ijakiak. Aa.riVi r tlsvsediM jriiks. csasrjsvks 1UDOLFA is Cena knjigi • poštnino vred 1.— dolar. p„iar poAljite v rekomandiranem llatu »II polt Monsr Ordsr. naroČila je nasloviti na: John Putrichv 520 E. 77 St. Box 20. New York City. EXE3G BBE Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 21444« Bine laland Avenne, Chlcago. II.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni "I^ADAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. proletarec RAZLAGANJE ZNANSTVENE OA SOCIALIZMA Priredil M. (Nadaljevanje.) 3 . Razredni boj. (Viri: Fisher: "Kvolution and Revolution;" Mar*: "Revolution aud Counter Revolution;" Kaut-aky: "The ('las* Struggle" etc.) Kaj je razredni boj t Razredni boj je spopad ali konflikt med delodajalci in delo jemalci, med posestniki in nepo-aestniki za posest produkta, ki je plod dela. V prešnjih člankih smo dokazali, da razred delodajalcev ved 110 stremi za tem, da si prisvoji vedno več nadvrednosti, zmiraj vet' dobička. Na drugi strani pa .stremijo delavci za tem, da dobijo vedno več plače, torej zmiraj več svojega produkta. To je razredni boj, kateri se neprenehoma uada-ljuje in se bo nadaljeval dokler bodo proizvajalna sredstva v pri vat ni posesti. "Razredno zaveden" znači, da se delavec zaveda gori omenjenih dejstev, da namreč ve, da delavski razred ima koristi, ki so naravnost protivne koristim kapita 1 ¡stičnega razreda. Delavec, kateri se zaveda tega, je razredno zaveden. Razredni boj je nastal takrat, ko je nastala zasebna lastnina. To je bilo proti koncu barbarske dobe, ko je postala zemlja privatna posest premagovalcev med divjimi rodovi. Močnejša in bolj premetena plemena so podjarmila slabejša plemena, otela jim obdelano zemljo in jih obdržala v suž-nosti. Čim se je torej pojavil gospodar in suženj, nastal je med njima razredni boj. Gospodar je zahteval, da mu je suženj pokoren in da čimveč pridela na prisvojeni zemlji; na drugi strani je pa suženj hotel več hrane, torej več svojega produkta. Gospodar je krotil sužnje prvič s silo. Sila je bila podlaga prvi državi. Pozneje, ko se je razvil razred svobodnih državljanov, ki so vsled zaslug na bojščih itd. imeli posebne predpi*aviee od svojih vladarjev, izmislili so si druga sredstva za krotenje sužnjev. Naj bolj premetena iznajdba je bila — praznoverstvo, vraževera. Vladajoči razred je vselej z zlatom plačal premetene ljudi in zvijačnike, ki so znali sužnjem vtepsti v glavo vero v nevidne sile in poSastl ali po domače v — hudiča in boga. Ta iznajdba barbarov je včinko-vala na sužnje rodove tako kakor so hoteli vladajoči sloji. Sužnji so bili krotki in pokorni, ker so se bali nevidne in neznane sile. (V gotovi meri se je to ohranilo Se do dane«.) Razredni boj se vleče kakor rdeča nit v zgodovini človeštva odkar obstoji jo razredi posetni kov in razredi nimaničev. V zgodovini rimske države vidimo raz redni boj med patriciji in plebej-ci; slične razmere so vladale tudi v ostalih kulturnejših državah starega veka, koder se je pojavila zasebna lastnina in suženjstvo premaganih rodov. V srednjem in novem veku so si stali nesproti plemenita«, lord, grajžč&U, vezal, cerkev na eni in tlačan, ki je obdeloval zemljo, pa na drugi stra-in. Med rokodelci in obrtniki je • bil mojster na eni in pomočnik na drugi strani. Velike kmečke vstaje na Slovenskem in ITrvaskem v 16. stoletju so imele popolen karakter razrednega boja. V našem veku, v dobi strojev, si stoje nasproti kapitalisti in mezdni delavci, lastnik mašin in orodja ter tisti, ki to orodje rabijo v proizvajanje potrebščin. Razlika med razredom kapitalistov in razredom delavcev je: V kapitalistični razred spadajo vsi tisti, ki posedujejo produktivne industrije in življenske potrebščine in ki kupujejo delovno silo čim cenejše morejo, katera jim nese dobiček. V delavski razred pa spadajo vsi tisti, ki ne posedujejo ničesar za na prodaj kakor edinole svojo delovno silo. Zadnjo so pri-morani prodajati kapitalistom v svrho, da se preživijo in čim več dobijo za svojo delovno silo, tem bolje za nje. Boj med obema razredoma je — kakor že omenjeno — za nad-vrednost. Kapitalisti hočejo čim- več profita in čim manjše plače za delavce, dočim zadnji stremijo po čim večjih plačah. Velik pro-fit pomeni majhne plače; velika plača pomeni manjši profit. Oboje — volk ait in koza cela — ne more biti, zato pa je nemogoče, da bi razredni boj prenehal dokler obstoji profit in dokler ob-stojijo delavske mezde. Razredni boj se danes izraža v štrajkih in izprtjih. V prvih skušajo delavci z organizirano silo izsiliti več nad vrednost i, več produkta potom zvišane plače ali skrajšanega delavnika; v drugih pa ravno narobe skuša delodaja lec izsiliti iz delavcev vet> profita potom uničenja organizacije in preprečenja štrajkov. Razredni boj se dalje izraža v protivnosti glede znižanja plač. Ako deloda jalec zniža plače, ni noben dela vec vesel tega, pač pa vsakdo godrnja in se protivi temu koraku kolikor more. Nadalje se izraža razredni boj v nezadovoljnosti delavcev glede slabih delovnih po gojev kakor n. pr. nevarno delo vsled zanikrnosti delodajalca, šikaniranje posameznih delavcev itd. Odseva pa tudi na političnem polju. Kateri razred j«' na boljšefo v tem boju? Na boljšem je vselej tisti razred, kateri je bolj organiziran in kateri dobro razume svoje koristi, ki so protivne koristim nasprotnega razreda. Dalje je na boljšem tisti razred, kateri ima na svoji strani in poti svojo kontrolo policijo, vojaštvo, sodišča in ostala sredstva fizične sile in ližuganja. Seveda vse te ugodnosti so danes še na strani kapitalističnega razreda, zato pa je ta razred veliko na boljšem v boju in skoraj vedno tudi potisne delavski razred nazaj. Kapitalisti imajo dobro organizacijo (trusti), dobro r azumejo svoje korist i in poznajo tudi delavca, kaj zmore in kaj ne more. Imajo tudi policijski, vojaški in sodni aparat v svojih rokah. Delavski razred je po številu veliko močnejši — sto proti enemu — toda v boju je slabejši in vselej na slabšem. Zakaj? — Zato, ker L %-ganizi-ran kakor treba in ker je v večini še ne zaveda svojih koristi. Ako bi bil delavski razred tako dobro organiziran kakor je kapi talistični^imel bi lahko jutri kontrolo nad vsemi življenskimi potrebščinami. Bil bi nepremagljiv. Da pa niso delavci še danes tako dobro organizirani kakor so kapitalisti, je krivo to, ker niso poučeni o resničnih razmerah. Kapitalistična vzgoja temelječa na kapitalistični morali ovira delavce v samostojnem mišljenju, razdvaja jih po nazoru: vsak naj sam zase skrbi in navdaja jih s praznimi nadami, tla bodo tudi oni postali kapitalisti ali saj premožni ljudje, ako se drže kapitalistov. To je eden glavnih vzrokov, zakaj se delavski razred v večini danes še ne zmeni za svoje razredne koristi. Moč in nadvlada enega razreda nad drugim obstoji v posesti živ ljenskih sredstev. To je treba ne samo enkrat naglasiti. Gospod je tisti, ki ima v svojem žepu ključ tlo jedilne shrambe. Kapitalistični razred je zato močan in vladajoča sila, ker ima v svojih rokah vsa življenska sredstva in ključ otl istih: ta ključ so proiz vajalna sredstva (stroji, tovarne, rudniki, premog, zemlja itd.). Kako je pa kapitalistični razred prišel do svoje moči? Potom kupičenja navrednosti. Delavcu odvzet produkt v obliki profita je kapitalist zopet investiral v nova podjetja in kar je tam nagrabil, pa zopet v nova podjetja in takodjer brez konen in kraja. <%» sledimo nakupičen kapital in zasebno lastnino recimo zemljišč nazaj, videli bomo, tla je v večini slučajev ista pridobljena nasilnim potom, barbarske ogrožene sile. Ogromna posestva mnogih ameriških kapitalistov so prišla v zasebno last vsled boja z nekdanjimi Indijanci. Zadnji so bili premagani in poklani iit njihova zemlja jim je bila enostavno vzeta ter zagrajena z ograjo v znamenje, da je v rokah privatnega posestnika. V drugih slučajih zopet vidimo, da so neStete ve-lepodjetnifike družbe osvojile — ali po domače ukradle — na tisoče, da tudi na milione akrov zemlje, ko je bila Se v posesti zvezne vlade. V tem so se posebno odlikovale železniške družbe in pa prvi gospodarji raznih rudnikov na za(»adu in severozapadu Zedinjenih držav (na pr. lastniki obširnih bakrenih rudnikov v Mi-chiganu). V tem slučaju v resnici velja Proudhonov izrek: lastnina je tatvina. Delavski razred se je počasi pričel zavedati svojih koristi in krivic, ki jih trpi od nasprotnega razreda. Kakor se organizira ka-pitanistični razred, tako se mora tudi delavski. Delavci nimajo drugega kapitala kakor edinole delovno silo, a Se te danes ne morejo kontrolirati, ker niso dovolj organizirani. Kadar bodo delavci toliko močni, tla bodo lahko kontrolirati svojo delovno silo, tedaj bodo lahko tudi razpolagali s produkcijo in s sredstvi za produkcijo. Delavce pa druži skupaj še eden proces in to je razvoj modernega proizvajanja s stroji. Stroj je najprvo organiziral delavce iz mnogih maihnih delavnic v eno veliko tovarno. Stroj je so-cializiral delo v vseh veleindustri-jah; istočasno je stroj razvil tudi delovno silo delavcev iz neštetih delov in delčkov v v noge celote. Ktlino kar še preostaja delavcem, je, tla spoznajo, tla so razred sam zase in tla organizirani na podla gi razredne zavesti imajo veliko moč. Kadar delavci v sploffnem to spoznajo, tedaj bo razredni boj za nje boj slavne zmage na celi črti. Kapitalistični razred je v svojih mladih dneh strmoglavil stari fevdalni družabni red. S pad-cem fevdalizma je aristokracija izgubila svojo gospodarsko moč. Razvoj stroja in moderne trgovine je dal podlago kapitalizmu, in kjer je bila enkrat gospodarska moč. tam je bila kmalu tudi politična moč. Tako je kapitalistični razred — v evropskih državah — nasledil nadvlado starega fevda lizina. S tem je bila izvršena socialna revolucija tedanje dobe, katera je prvikrat demonstrirala mednarodni karakter družabnega tlela. (Dalje.) F. S. Francetov : MORJE Veličasten prizor nudi neizmerna morska ravan s svojim temno-zelenim površjem. Le tupatam se gibljejo lahki valčki, ki jih vznemirja piš jutranjega vetriča Liki labudom plujejo jademice po mirni površini. Njih jadra bleaee v jutranjem solncu*Nad vodno gla dino pa švigajo urni galebi ter v svojem poletu vreščeč pobirajo svojo hrano iz vode. Tupatam se spusti kateri na votlo ter se z valčki vred lahno in prešerno ziblje. Ko mu privozi ladjica naproti, pa se urno dvigne v višino, kroži ne kolikrat po zraku, potem pa se na drugem mestu zopet spusti na vodo. Daleč tam v ozadju, kjer se strinja voda z nebom, je vse polno sivih in rjavih jader ribiških latlij, ki so pri svojem delu. Zares krasen prizor, ki čudovito pomirjevalno vpliva na utrujene Živce in osvežuje duha. V luki pa se giblje nešteto marljivih rok. Tu prihajajo ladje z oseko, tam jih razkladajo, drugod zopet se odpravljajo ladje z ose ko vred na odhod. Vse je živo. Po obrežju tekajo marljivi bro-tlarji, mornarji, pristaniški delavci, vozniki in drugi. Samo tupatam delajo napotje brezdelni postopači v boljših oblekah, ki jih pa zjutraj še ni mnogo videti. V tem času se nahajajo po večini še v mehkih pernicah, ker ne vedo ceniti krasnega jutra ob morskem obrežju. Ob jutranjih urah vživa-jo svež zrak in krasoto ob morju po večini le tisti, ki so potem ves dan v p reže ni v jarem vsakdanje tlake. Brezdelni postopači v boljši obleki pa prihajajo na obrežje šele proti večeru ter delajo napotje delavnim ljudem, dokler se zopet ne poizgube v raznih ponočnih lokalih in svojih razkošnih stanovanjih. • Ali morska gladina ni vselej tako mirna. Ko brije ostra burja, goni pred seboj peneče razburkano valovje in v milijonih kapljic se vsuje voda na obrežje. Oster solnat zrak jemlje sapo tistemu, ki se upa k obrežju. Jambori dobro pritrjenih ladij pa cvilijo in škripljejo svojo otožno melodijo, združeno s piSem vetra, ki Ivičga med vrvmi. Sirene parnikov tro- bijo hripavo, svareč pred nevarnostjo. Gorje tistim, ki se v takem vremenu nahajajo na morju. Med podivjanimi elementi stoje na lahkih ladjah, ki jih «oni burja in valovje kot orehove lupine. Z velikim naporom ae trudijo za svoje življenje, da ga ne pogoltnejo razbrzdani elementi. Doma, Um v ribiški vasi ob o-brežju pa trepetajo in z grozo pričakujejo na izid divjega plesa matere, žene, starci in sirotci. Zeljno pričakujejo povratka svojih dragih, ki so zunaj na morju. Koliko žrtev je že pogoltnilo morje. V vaai je ni družine, ki bi ne objokovala koga svojih dragih, kat erih le malo število počiva na vaškem pokopališču. Poleg njih pa počiva tudi mnogo nepoznanih, ki jih je morje splavilo na suho. Spotlaj ob skalovje buta razburkano morje in se z vso jezo zaganja vanj, -hoteč ga pogoltniti. Na razburkanih valovih pa se težko bori jadrenica z oproščenimi silami narave ter skuša odpluti čimdalje od obrežja, ker le na visokem morju je varna pred razbitjem ob morskih čereh. Raz-penjeni valovi pa jo gonijo vedno bližje obrežju. Z neznansko hitrostjo drvi pred burjo proti skalam in vse prizadevanje za rešitev je zaman. Človeška moč ne zadostuje ah odpor proti naravnim silam, ki hočejo svoje žrtve. V bližini obrežja se je zbralo mnogo ljudi, ki so /. grozo pričakovali kaj bo. Ladja je bila že tako blizu, da se je lahko videlo znamenje za klic na pomoč. Razlikovalo se je že tudi posameznosti ladje, ki pa je bila ob obrežju zbranim neznana. V hudi borbi z elementi se ji zlomilo krmilo, tako tla je bila popolnoma izročena valovom, \i so se igrali ž njo kot mačka z mišjo. Odgnali so jo nekoliko od brežja. tla jo s tem večjo silo poženejo zopet proti obrežju. Z vsakim trenutkom se bolj videlo, da za ladjo ni več rešitve, in tla se prepuščena igri vetra in valov mtrra razbiti ob čereh. Pričelo se je na obrežju z rešilnimi pripravami. Prihodnji sunek vetra, ki je bil močnejši od vseh prejšnjih, je pognal ladjo ob čeri. Krik z obrežja in ladje je spremi ialo hrešča-nje lomečih se desk. Ladja je obtičala med skalami ter se nekoliko nagnila. Besni valovi so se zaganjali vanjo in ja preplavjali. Na bregu pa so spuščali rakete proti' ladji, da ž njimi poženejo nanjo motvoz, s katerim bi mogli na ladji se nahajajoči potegniti vrv z obrežja k sebi. Izpustili so več raket, a nobena ni dosegla ladje. Vsaka je padla prej v morje. Ostalo je samo še eno sredstvo: približati se ladji v čolnu kolikor možno. Ali kdo se upa v takem vremenu v majhni lupini na vodo. Rešilni vodja si ne ve pomagati. Med tem pribiti na obrežje čvrst mladenič v najboljših letih ter že od daleč vpije: "Spustite čoln!" Komaj dospe do gruče gledaleev, vpraša: "Kdo gre z menoj ?'' • -Vzpodbujenih po drznem pogumu mladeniča se jih takoj več oglasi. Nobeden noče zaostali. Že je vse pripravljeno, tla re-šilci odplujejo proti ladji ter potegnejo rešilno vrv do nje, ko se izmed okolo stoječih prikaže stara sključena žena, ki stopi k mladeniču ter ga prosi: "Ne hodi na morje v tem vremenu. Pomisli- na tvojega brata Janka, ki je pred leti otlšel in se ni več vrnil." "Kako bi vendar mogel ostati miren na obrežju, ko je toliko 1 juti i v nevarnosti. In morda je Janko ravno med temi," jo tolaži sin ter stopi s par možni v čoln, ki je pt> velikem trudu otlplul od obrežja. Komaj so možje preveslati polovico poti, se je mogočen val zagnal proti jadrenici ter preplavil nje krov. Vsled silnega sunka in vodne teže se je ladja pogreznila globlje, tako da je samo srednji jambor se štrlel iz vode. Možem v čolnu ni preostalo drugega, kot da pobirajo iz vode tiste, ki jih je odplavil val. Z velikim trudom se dobili pet mož v čoln. Vse ostale je odneslo valovje in jih pogoltnil vrtinec, ki je nastal za ladjo. £e so veslači hoteli obrniti čoln proti obrežju, ko opazijo na jam- Avstr. Slovensko mk Bol. Pod. Društvi u«f 4» U. luywli m L lnkorponrano M. («knu • IMS v dri«vi fcnm Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRAT1N OBERŽAN, Bo* 72, K. Minorai, Kaos Podpreds.: JOHN GORSEK, Box 211, W. Mineral, Kana. Tajniki JOlif CERNE, Bo* 4, breezy Hiii, Mulberry, Kan» Blagajnik: FRANK STARČlC.Bo* 245., Mulberry. Kan. Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Bo* 38, Froutanae Kaa. NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Bo* 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Bo* 482, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMAN, Fronteaac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Bo*226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kana. Pomožni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kan«. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kana. «preje: Math in Mary Kon. Anton in Jowfu Vene. John in Murv Kunfiek, Lovrenc in Mary Se-tiuu. I>rugi inene«-: Stefan in Ana Maj-zel. Jon. in Ana l'rin. Jon. Perhne. l'ri drufit. fit. s. Drugi mesec: Ann Ôtifter. Pri «Irufit. fit. S'. Prvi mesec: Jon. in Magtlalena K rasar. Jon. in Cecilija Po-\fie, Johu I'«>«lrJ.aj. Pri «Irufit. fit. 10. Pr\i meneč: Kurl Cirur, Fr. in Mary Planovfiek, Mart. La-pornik, Jacob Bervar, Georg Monpoa, Kr. in Ana Blekač, Francinka Cofi. Drugi aie nee : Mart. in Matilda Oeepek. Mary Kolenc. Pri «Irufit. fit. II. l*Tvi mesec: Jos. Trfiinar. Drugi meaee: John Urabič, Frančiška Krajger. l'ri drufit. fit. 12. Prvi mesec : Augunt Topli kar. Drugi mesec: J. Cenen. Pri drufit. fit. 13. Prvi meneč: A nt. Cirur. Jon. Kufiac. John Bolčič. Drugi nie-nec: Frank Huloh. l'ri «Irufit. fit. 14 Prvi meneč: ouin Reihten, John Baic. Jon. Trulc. Drugi mesec: Stef. Bedenriter, Mih. Oerl. J«>hn Kovačič. Jac<»b Močnik. Terezija Močnik. Frančiška Kova«"i«" in Frančiška Jurkttvfick. Pri drufit. fit. It». Prvi mesec: Louis Škrbinek. Mart. in Mary Knea, Mih. Kantu. Mih. in Mary Pire. Mart. Žei-her. Tom in Terezija Skrhinek. Drugi m«'s«'c: Mih. Katzin, Jon. in Camélia Hrotnek. Pri «Irufit. fit. 17. Prvi mesec: Fr. Kurlan. Jon. Pust. Vinc Mrzel. Cecilija Mrzel. Fr. in Mary Guluntini. Jon. Kr-hlikar. Luka in Terezija VVilfan. Drugi mesee: Math in Crfiula Perne. l'ri «Irufit. fit. 18. Fr. Razborfiek. l'ri «Irufit. fit. 20. Lov. Čimžar, Fr. Bergant, Fr. Suitariič, John Burgar. Pri dr uit. fit. 23. Drugi meneč: Andreja Krajnc. Suspendirani zopet sprejeti: Pri dr. fit. 5. Frank Sal«»gar. Pri drufit. fit. 9. Miklaun Biber, John in Mary Petri?, Mih. Hkalet, A. Gangl. Pri «Irufit. fit. 10. Jon. Laurie*. John in Jera Mofivnk, Fr. in Mary Pelko, John Kržen. Pri drufit. fit. 11. Sigi. Starina. Fr. Leban. Karl in Antonija oBžato. Pri drufit. fit. 13. Jo«. Kenig, Martin Sepic. Pri drufit. fit. 10. John Brenčič. Reim. Gross. John in Mary Tomafiek. Jon. in Antonija £inarda. Pri «Irufit. fit. 18. Jonef Pistotnik. Pri «Irufit. fit. 22. John Beden ko. Izključeni član (Ice): Oil «Irufit. fit. 5. Frank Vozel. Katarina Mifimafi. • Od drufit. fit. G. John in Bruninlava Kuplen. John in Rozalija Dolar. <>«1 drufit. fit. 7. Jacob in Mary Jan kole. Math in Uenovefa Bister. • Od drufit. fit. 9. Jacob Žagar in John Malnar. Od drufit. St. 10. Frank Kral, Josef Petrič. Od «Irufit. fit. 11. Jos. in Mary Arh. Peter in Mag«lalena Partei. Od drufit. fit. 13. Max Jovan in Johu Cerneka. Od drufit. fit. 1 fi. Rudolf Blaži?. Od drufit. it. 18. Louis Bla*ič. And. Drobefi in Helena Pistotnik. Od «Irufit. fit. 20. Anton Ščurk, Josef Fink. Od drufit. fit. 23. Marko Coradini. Opomba: V slučaju da druitveai u-radniki opazijo kako pomankljivost pri spremembah, naj takoj naznanijo na gl. tajnifiki ura«!, da se nedostanki prihod-nič ¡»opravijo. Z bratskim pozdravom. John Cerne, gl. tajnik. boru pogreznjene ladje človeica, ki se je krčevito držal zadnje o-pore. Veslali se do njega ter ga s težavo spravili v Čoln. Ko se veslali proti obrežju, je mladenič že daleč klical: "Povejte materi, da je Janko med nami!" • a V živahnem obmorskem mestu doli na jugu je drugi dan po nezgodi bogati lastnik ladje sedel v svojem razkošnem stanovanju pri kavi ter čital došla pisma in brzojave. Med temi je bilo tudi obvestilo, tla se je v bližini T .... vsled viharja potopila njegova ladja in tla se je rešilo samo šest mož, o-stalih osem pa je utonilo. Mož se je sprva nekoliko prestrašil. A kmalu se je pomiril ter pričel računati visoko zavarovalnino, ki jo ima dobiti. Za utopljence in njih družine se ni zmenil... Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kateri je zavita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je pariti na to, tla je varstvena znamka r sidrom na kartonu in na steklenici (Adv.) Bolezen ali znak. Napihovanje, ali tvoritev plinov v želodcu in drobju, so navadno smatrali samo za znak bolezni, da je v nekaterih slučajih samopo-sebi bolezen. Napihovanje je navadno razdraženost želodca ali drobja, ali obeh. V takih slučajih izberite zdravilo, ki brzo prežene to neprijetno in bolestno stanje. Priporočamo vam lahko dobro znano Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. 'lo dostikrat odpravi vzrok bolezni s tem, da popolnoma izČisti prebavni ustroj, dovede drobje do njegovega naravnega delovanja, okrepi organe, napravi dobro slast in pospeši prebavo. Olajša vam zapeko in njene posledice. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333—1339 S. Ashland ave., Chicago, Tli. Revmatične in nevralgične bolečine navadno brž prežene Trinerjev linimet. —Adv. Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. Zdravnik ta notranja balam ln raaacalnlk. tadravaiika preiakava brasplačaa—pla Aati ja la zdravila 1924 Blua Ava., Chicago. IT redu ja ad 1 4a I p« pal.; ad 7 da • ivaiar. Iivaa Ckiaac« ftivaii balaiki aaj piiaja alavanak* Ako želrte slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite te na nast A. J. TERBOVEO & 00. P .0. Box 25, Denver, Oolo. Pisma Jake Štrigla Lub sodnih redahter! Veš, d' m' je "Amerikanezar" s tree ga julija tku dobr sturu, d' sin preo od loč u," d mor'm Toneta, Jolietskega Janeza, kaplana (Jaro brez stiflabzocov in lepega mniha Skaziniirja prec mal po/gckat, da hoda spet mal kihal. D' na bos cviblou, kaj sm Tonet pisou, t' pr'lagam kopja od pisma, d' ga bos lohka ti brau in usi moj loncmani, č' ga boš drukou v tvoj Ti cajtngah. Cenjeni Tone ! Vem, da si udarjen na možganih, da se Jolietski Janez ne more prištevati med pametne ljudi, da nista kaplan Gora in lepi menih Skar.imir pamet jedla z veliko žlico, vendar pa nisem vedel do sedaj, da ste vsi štirji najbolj zabiti farji med najbolj neumnimi farji na svetu, ki ne znate druzega jezika kot "kranjske šprahe". Vsakdo izmed Vas je trgal šestnajst let hlače na šolskih klopeh, skupaj štiri in šestdeset let, in če svoje znanje skupaj zmešate, se izleže iz te zmesi "kranjska špra-ha"" in druzega nič. V boga in pomilovanja štiripercsna farška deteljica ! Ako se kljub šolskemu piljenju in guljenju nisi nič naučila, potem bodi vsaj toliko previdna. da molčiš in ne poveš na glas: "Kakeršni tepci smo šli v šolo, taki bedaki smo prišli po šestnajstih letih iz nje, dasiravno so nas mazali po končanih študijah z oljem, da bi se naši trdi možgani nekoliko omehčali!" Da, da Tone! Smolo imaš ti ln tvoji trije malovredni farški to-varši, kadar se hočete pobahati s svojo učenostjo. Ko sem prečital " Amerikanezarja", v katerem ste izlili svojo učenost, sem pričel dvomiti, da ste res kedaj hodili v šolo. Nehote se mi jc vrinila misel da ste izmaknili šolska spričevala in "žegne" in ttafarbali svoje pa štirje s krivimi palicami, da ste pravi kranjski farji. Ako bi res šestnajst let hodili v šolo, bi ven dar znali ločiti naslov knjige od Citata, ali pa naslov od vsebine v knjigi. Še tisti, ki ne zna francoske besedice, ve, da je "Qu' est-ce que la propriété" nekaj druzega kot "La propriété c'est le vol". Cenjeni Tone ! Da se ne boste Ti in Tvoji trije farški kompanjoni zopet blamirali, Ti priporočam, da kupiš Proudhonovo razpravo o lastnini v francoskem originalu in jo daš prečitati kakšnemu francoskemu jezuitu, katerih zdaj mrgoli v Ameriki, odkar so morali na Francoskem pobrati sila in kopita, da bos spoznal, da ste Vi štirje obžalovanjavredne neznali-ce. Ako se nočeš potruditi do francoskega jezuita, se pa lahko obrneš do " veleučenega " dr. Kreka in še "bolj' učenega" dr. Uče-ničnika v Ljubljani, ki veljata za najbolj študirani glavi med kranj-kim farštvom, da oskrbita Proudhonovo razpravo o lastnini v "kranjski šprahi", da se boste lahko na lastne oči prepričali, da vsi štirje nimate toliko znanja kot vaški čednik, ki je hodil le eno leto h krščanskemu nauku v žup-nisče. Veš tone, priporočil bi Ti bil, da si prevod pri farških avtoritetah oskrbiš v slovenščini. Kaj takega pa priporočiti ne morem, ker je Vam štirim toliko znana slovenščina kot francoščina. Zato ti priporočam, da si prevod naročiš v "kranjski šprahi". ker jc edini jezik, ki ga razumete. Ves Tone, zelo me veseli, da ste priznali, da kapitalisti, sveti humbug v Rimu, višji in nižji farji kradejo, da bo "Prolctarcc" pribil javno, da " Amcrikanezar" laže. Nevem Tone, ali jc to priznanje tudi pripisati Vašim omehčanim možganom? 'i one jeziš se, ker je "Proleta-rec" poročal, da je bila prodana neka cerkev vaše vrste. Tone, zakaj pa ne poveš, tsm, kjer Ti deliš rokuspokus, je bila cerkev in potem kovačnica, cerkev iu zopet kovačnici. Višji pastir s krivo {Milico je odal poslopje tistemu v najem, ki je plačal najemnino. Ako jc bilo toliko bravcev, da so lahko plačevali najemnino, so kovačnico imeli v najemu bravci in posluša-Ü farški humbug. Če ni bilo bravcev, da bi plačevali najemnino, je pa kovač koval konje v nji in plačeval najemnino. Vidiš Tone, pri Nas je vse za denar! Denar ne smrdi! To sam priznaš, ker se veselil, da je krivo-verski kapitalist dal višjemu pastirju s krivo palico in preklano kapo $50.000, da bo lahko gradil cerkve za poneumuevanje ljudstva. Tone, ako bi imel le malo soli v glavi, bi ne'kazal tako očitno veselja nad denarjem, ki je prišel iz krivoverskih rok, da bodo farji zopet lož je pasli lenobo in svoje obsežne trebuhe, ki so postali že tako ogromni, da jih bodo morali voziti v sainokolnici (šaj-trgi) pred seboj. Veš Tone, ta je bosa, da cerkev in vera koristita delavcem. Kaj takega ti ne verjamejo niti Tvoji bravci. Le poglej Tone, koliko denarja se je vzelo že iz jednote, pri kateri nosijo največji zvonec farji, in se ž njim gradilo cerkve, t'lani so plačali asesment, da so zavarovani za slučaj smrti in nesreče. Farji so pritisnili na odbor, da so se žulji delavcev porabili za gradnjo nepotrebnih cerkev. Vsako nedeljp še posebej fehtajo farji za cerkev, dolgovi pa rast« jo, mesto da bi padli. In če se bravci spuntajo proti takemu ode ruštvu, jih pa višji pastir s krivo palico in preklano kapo spodi s pomočjo policije iz cerkve, češ, da je cerkev njegova. Ko so trudni, lačni in sestradani delavci prišli v nevvvorško cerkev, da bi se malo odpočili in prosili tistega za pomoč, o katerem Ti praviš, tla vse vlada, je far poklical policaje, da so pretepli in izgnali sestradane delavce iz cerkve. Far je spoznal, da od brezposelnih in sestradanih delavcev ne more dobiti centa, zato jih je ukazal pretepsti, ds si bodo zapomnili, kedaj so s praznimi žepi prišli v cerkev. Vidiš Tone, na tem svetu ne koristi cerkev prav nič delavcem. Ako imajo denar, jih far omolze zanj, če ga pa nimajo, jih pa far ukaže pretepsti in naklestiti s količi. Kaj pa ua drugem svetu? Tam • cerkev ravno toliko koristi delavcu kot na grešni zemlji. Ne Ti, sploh vsi farji s "svetim humbu-goni" v Rimu, ne morete dokazati, da jc le en delavec šel po smrti v nebesa, ker jc na tem svetu garal in nosil denar farjem. Ker vem Tone, da ste farji mojstri v lažeh, priporočam, da Ti ali pa eden Tvojih malopridnih tovarišev napiše za prihodnjega " Amerikanezarja" tole laž. Petrič je tniljonar, Zavrtnik premore dve iniljardi več kot Rockefeller, Savs ima dvajset miljonov na banki, štirideset jih ima pa naloženih v raznih podjetjih, Konda pa poseka vse in ima najetih en miljon uradnikov, ki že deset računijo, koliko je vredno njegovo premoženje. Tone ,ako boste tako lagali, sem prepričan, da boste tekom enega leta vse ljudi na svetu spreminili v bravce. Tone, ako hočete kaj doseči kot pravi farški lačenpergarji, morate še bolj lagati, kot ste lagali do sedaj. Tone, le to mi ne gre v glavo, da je bog neskončno pravičen in vsemogočen. Ako bi tako bitje sedelo kje nad oblaki in gledalo farški humbug na tej zemlji — odiranje delavcev, največjih siromakov po farjih — bi žc zdavnej v svoji neskončni pravičnosti in vsemogočnosti poslalo vse nebeške strele na farško svojat in tako uničile to strupeno kačjo zalego, ki ob vsaki priliki prodaja dcJavce kapitalistom. Prednokončam Te opozorim, da ne dola j takih napak, kot si jo naredil v zadnjem pismu, naslovljenemu meni, ko si zapisal bija-nujo mesto bigamijo. Piši razločno, da Te bo vsakdo razumel. Ako se boš radi tega pisma jezil, ker sem Te oštel in Tebi in Tvojim farškim kolegom povedal bridko resnico, pa piši v "Amerikanezarja", bo vsaj zopet nekaj smeha. Dokler take kozle streljaš, ds nabavljaš W. F. of M. in hvališ A. F. of L., se ti smeji ves svet, ker dokažeš, ds imaš o ameriški delavski strokovni organizaciji toliko pojma kot osel o citrsnju, da neveš, da je W. F. of M. del A. F. of L. Tone pojdi se solit s svojim znanjem ! Sefvus Tvoj Jaka. Abditui: DEMOKRACIJA (Konec). Iz tega spoznanja povzemamo tudi misel, da mora tudi vsako na-roduo-ohramhno delo sloneti na principih demokracije, to je po možnosti se opirati na vse stanove, ki tvorijo narod. To spoznanje nas vede še daljo, do prepričanja, da narodno vzgojcvalno ali pa uarodiio-obrambuo delo n« sme biti privilegij kakšne posamezne politiške stranke, ali pa kakšnega posameznega družabnega sloja. To pa zato, ker se narodno vzgojcvalno ali pa narodno-ohramhno delo ne more opirati le na idealistiško nacionalno navdušenje, temveč predvsem ua spoznavanje socialnih temeljev življenja narodne mase. Pnzuavaftjc socialucga položaja ljudskih mas vede do prepričanja, da ljudstvu ne zadošča demokracija, ki temelji le na formalni, zunanji enakosti. Oh tem spoznanju se je demokracija poglobila, ko je našla drugega in močnejšega zaveznika: Socialno, vprašanje kapitalistične dobe I z dosledno zamišljene demokrat iškji' tendence se je rodila misely da pristoji ljudstvu tudi primeren del na gmotnih dobrinah življenja. Demokracija je danes temelj, ua katerem slom- socialne zahteve delavskega ljudstva, ki ga nacionalno-zaved-ni kapitalistiški sistem ubija. Na slovenski narodno-ohrambni razstavi, katero so priredili in uredili letos slovenski dijaki, se je našel p< hI učen diagram, ki kaže višino posameznih narodov v Avstriji pod iu nad državnim poprečjem. Ta diagram nam dokazuje, da ji izseljevanje mad nami silno na rastlo in da so najkrepejše moči, v starosti od 2(1 40 let, z doma, v tujini, kjer jih izsesa tuj kapi tal in nam jih kot brezmočne, bedne starce v starosti od f>0— tiO let. kot neporabljiv material, zopet vrne. Ta diagram nam jasno dokaže (četudi v postranskih posameznostih morda lic odgovarja, vsled nesigurne statistike, resničnemu položaju), da je materialna sila življenja, ki nas tudi v narod nem pogledu slabi in uničuje. Narodno pripadamo iu nazadujemo, ne le vsled tega, ker smo maloštevilni, ampak zato, ker smo social no slabi. Razrešitev našega narod nega problema leži v spoznanju socialnega položaja našega delav skega ljudstva in v pravi, neprikriti obrambi njegovih socialnih postulatov. Vsekakor to spoznanje že danes ni več novo: ampak neprestano ponavljanje' tega spoznanja fak-tične realnosti je naša življcnska nujnost. Sele sedaj, ko smo naložili svoje socialno terjatve demokraciji na hrbet, je le ta zadobila za nas tudi etično vsebino. Iz te je sedaj črpati odpor proti kapitališkemu nasilju. To kapitalistiško organizirano nasilje jo zgolj matcricluo, ki se ne more opirati ua nobeno etično vsebino. Ta etična vsebina, ki si jo moram poiskati, nam v zvezi z dcmokratiškiini ideali prenovi dušo širokih množic in pripravi duševno temelje za novo razpredelbo tudi materielnih moči v smislu demokracije. Demokracija sama no sebi je bistvena, načelna sila socialni krivici. • Spoznanje, da je socialni položaj delavskega ljudstva nevzdrž-ljiv, nas sili, razmišljati o potih, po katerih nam jc hoditi. Ce smo povddarjali, da so načela demokracije tsti temelj, na katerega so moramo brezpogojno postaviti, moramo nehote misliti tudi na to, kaj so demokratiški ideali v svojih logičnih posledicah rodili. Ce demokracija ni zmogla v svojem d(»sedanjcm razvoju premagati cclokupnosti in se vsepovsod dosledno uveljaviti, pa je imela tem večje uspehe pri posamezniku. Posameznika jc osvobodila nekdanjih družabnih in ver- skih spon. Dala mu jo svobodo. To jc bil liberalizem. Liberalizem ni nobeno in gotovo svetovno naziranje. Tudi liberalizem ni povsod enak. Liberalizem poznamo od najrazličnejših strani. On jc povsod doma, najbolj. v gospodarskem življenju, kjer daje licc vsemu modernemu življenju. Liberalizem je skupina svobodomiselnih tendenc, ki se nanašajo na duševno, versko, po-litiško, gospodarsko življenje, ki hočejo vse skupaj biti elementi svetovnega nazora, v resnici pa so postale, vsled zgodovinskega razvoja, odkar so padli ideali demokracije velike francoske revolucije kot življenja nezmožni suroga-ti, le dogme, zastopajoče interese volikomcščanskega sloja. Liberalizem stremi po svobodnem človeku, navezanem le na sebe samega, ki izkorišča svojo duševno iu gmotno last, brez obzira ua kogarkoli, v svoj osebni prid. On jo torej načelni nasprotnik vsakega omejevanja v kateremkoli pogledu. Prost gospodarski, duševni, politiški iu verski, razvitek posameznega individija — jo vrhovno načelo liberalizma. Država in njen organizem nimata po načelih liberalizma nobene važnejše naloge, kakor ščititi posameznika in posameznikovo lastnino. To načelo je rodilo premoč gmotnosti nad človekom. Liberalizem jc razvil silne moči: Produktivnost dels se je neizmerno povišala, trgovina se jo razpasla, mednarodni promet je dvignil neizmerno, zakopana bogastva, s pomočjo tehničnih ved je nastala najraznovrstnejša industrija, iu duševne moči ljudstva so se razvilo do nepričakovanih višin. In vendar jo vse to služilo le enemu sloju, ki jo izkoriščal s svojo gmotno premočjo celotno ljudstvo kot svojega mezdnega delaves, ali pa kot gospodarskega podložil i ka. Za socialna vprašanja, ki jih je rodil novi nepričakovani gospodarski razvitek, se liberalizem ni brigal; Pohlepnost in nevednost sta bili v tem pogledu glavni napaki liberalizma. Liberalizem ni zapopadel, da njegovi gospodarski ideali no morejo soglašati z interesi delavnega ljudstva; kakor ni imel nobenega smisla /a religiozna vprašanja in je ostal indiforonton, prav tako ni imel nobenega smisla za socialna vprašanja moderne dobe. Gibanje, ki ga jo mod ljudstvom započel, je kmalu ugasnilo, zakaj Vodili so se problemi, ki so med množico morali zatemniti individualistiško svobodomiselne tondonoc liberalizma. Ti novi problemi, ki so iz široke množice, so imeli radikalno socialne tendenco, ki se niso več krile z ideali in ubranostjo, s katerimi je končalo 1K. stoletje. • In demokracija je našla zopet samo sebe, koje prevzela socialne terjatve celotnega ljudstva na svoj hrbet. Iz demokratiške zavesti se jc porodila soeialistiška, ki je zastopala dobrobit cclokupnosti, ne zgolj posameznika v smislu posvijctljcnoga liberalizma. Program liberalizma je bil ne-popolcn in pomanjkljiv in zato ga je bilo treba popolniti. Kar jc začel liberalizem v zvezi z demokracijo pri individiju, jc začel so-eialistiški demokratizem pri celoti. Izhod iz tega pa vodi preko mrtvega načela, da sta posest in i metek svobodna, ki imata služiti zgoj posameznemu kapitalistu. Spoznanje, da so socialno raz-inero ljudstva ncvzdržljivo in v svojem bistvu neetične, je revolucionarna. Revolucionarna misel pa vodi do dejanj in nadalnjega spoznanja, da so mora s to nezadovoljno mislijo, ki jo neprenehoma osvežuje kapitalistiška uredba naše družbe, seznaniti široka množica iu da so morajo zbuditi njeno spečo duševne sile. V tem aktivnem stanju so zopet uveljavlja demokracija nekdanjih dni in njeni ideali zadobivajo zopet nekdanjo jasnost. Politiško enakopravnost naj dokaže splošna iu enaka volilna pravica, s ka tero jc mogoče dosegati tudi izven politiške uspehe. Splošna in enaka volilna pravica jc le tlel demokra-tiške ustavo, je priznanje upravičenosti principov demokracijo. Njeni uspehi včasih razočarajo široko množico, ker no odgovarjajo težkemu pričakovanju. Tendonea to demokrstiško ustanove mnogokrat izgubi svojo ost ob odporu realnih družabnih ustanov in zgodovinskih dejstev. Mnogokrat bi tudi v današnji "demokratiški" dobi konsekventna izpeljava demokrat iškega ideala izzvala takojšnjo nasilno matcricluo in duševno revolucijo. Demokracija jc revolucionaren element. Še bolj kot demokrstiško izvedene politiške pravice morajo na demokratiških idealih sloneče socialne zahtevo delavskega ljudstva, v kapitalistiški družbi, u-stvarjati razkol mod poaedujočim in revnim ljudstvom. Poznanje kapitalistiškega izsesavanja, z vso mi ostalimi vsporodnimi prikaznimi, more nezadovoljni in revolucionarni ideji dati le novega podžiga. Poljudno razložena Marxovs teorija o nadvrednost i' jo silno sredstvo socialist iške propagando; ta teorija, popularizirana, pripravi trdni temelj duševni revoluciji mod množico in utrdi mod njo prepričanje o pravilnosti in upravičenosti demokracije. Ko demokracija končno zmaga nad posameznim iudividijem in nad celoto, ustvari pogoje za novo svetovno načelo. Lasallo jo to načelo prav lepo razložil tako-le: Novi svetovni princip mora imeti moč 1.) iz sebe ustvariti novo družbo, 2.) politiško obliko smatrati le kot njegovo formalno konsekveneo in 3.) dati temelj novi etiki. Nujni iu neobiiodni princip modernega človeštva, osvežen po spoznanju faktične realnosti od nezadovoljnosti, jc demokracija, glavni steber v stavbi bodoče družbe. CARL STROVER Attorney at Law Zsstsps ia vttli isdiiiik bpecialist za tožbe v odškodninskih zadevah. At. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 MODERNA GOSTILNA, kjer se toči sveže Duluth Moose & Rex pivo, Skubic in Oražem, lastnika. (5m) Aurora, Minn. Boj je pomenljiva stvar. Samo ako bi se delavci znali in hoteli bojevati za svoj delavski razred. • • • Kapitalisti in njihovi pod repni ki vodno pojejo visoko pesem, da se lahko združijo interesi kapita listov in interesi delavcev v med sebojtio harmonijo. Ob času volitev hočejo, da bi glasovali skupaj, (to je za kapitaliste) nikdar pa nečejo ničesar slišati od tega. da bi tudi skupaj jedli. • • • Zakaj je v Ameriki najbogatejšo j deželi na svetu toliko siromaštva? Zakaj na miljonc prid nih delavcev nima druzega. kakor prazne žepe, žuljavo roke tn skrivi jena hrbtišča? Zato, ker delavci ne vedo, ali pa nečejo vedeti, da 100 družin lastujo in kontrolira skoro vse bogastvo to dežele! • • • Kapitalizem je najhujši kriminal na celem svetu. Kriminalni zločinci se morajo seveda občutno kaznovati, ker so nevarni za človeško družbo. Največjega kriminalnega zločinca kapitalizem pa vse vlade celega sveta skrbno negujejo iu protektirajo. Zakaj? Zato, ker so pod kapitalističnim sistemom — kapitalistične vlade. V COLORADI JE ŠTRAJK PREMOGARJE V! PROČ OD COLORADE! POZOR ROJAKI! Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljivo oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavlja-nje in čiščenje zemlje in drugo vabljive pretveze katerih sploh ne morejo in ne nameravajo spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marsko naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je žo lopo število nasoljenih. Tam jo svot prav rodoviten in rodi vsakovrstno poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta ivet se nahaja tik prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postajo in mnogo drugih podjetji. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postre-žen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacijo in mapo tamošnje slovenske farmarske naselbino, prodno greste kam dru gam ivet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti. alois vana — iuleldvatelj — sodovice, mineralne vode In rai- nlb neopojnih pijač. 1837 Bo. Pisk St Tel Canal 140* AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. NIZKE CENE. Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vito zastonj, kabine tretjima raz ¿red a na parniku Sledeči pamiki odplujejo ob 3 u/1 popoldan iz New Yorka: Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6m'I Act's. 2 WiskligtM St., Ni« Tihi ali pa na druge uradne zastopnik* v Združenih državah in Canadi. POZOR! SLOVENCI! POZOR! saloon s modernim keglf&čen Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. — Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča martin p0t0kar 162S S. Raelne Ave., Chlcago, IU LOUIS RABSEL moderno urejen sslun là 480 GRAND AIE., IEI0SNA, VIS Telefon 1199 JOS. A. FISHER Buffet Ima na razpolago vsakovrstno piv«, ▼iao, aasodke, Ltd. Izvrstni prostor za okrepčilo. 3700 W. 26th St.. Chicago, m Tal. Lawn dale 1761 joe polovich do danes najmodernejši KROJAČ dela obleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi čakate. 312$ Broadway. SI. Loois, M«. BELL PHONE 131SJ FlSK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Buller St. Pftfckarfh, Pa. RAVNOKAR JE IZŠLA KNJHŽICA Katoliška cerkev in socializem.' Knjižica obsega 52 strani. Komad lOc. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popusta. Naroča se pri upravništvu Pro-letarca. M. À. Weisskopf, M. D. Ii knien zdravnik. Uradu je od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 47«. 1801 So. Ashland are. Tel, residence: Lawndale 899#. f VVatno upražanjeT* f\ mi opravil MM W n»)b»lj M ••jetnlj« g Konzularne ÏÏÏ vojaške Afi/ 107 ****** »am ^<^jiwaukee.Wis, Iz polja moderne vede. Outlaw, Sarajevo: DELAVSKI PROBLEMI IN OROANIZACIJE Radi moderne ekouomičke ureditve in razdelitve delavnega pro-tdema ne hi škodovalo organizacijam, ako bi «topile v šolo svojega neprijatelja, kateri je v tem oziru najbolj rafinirani način sl-stemiziral izkoriščevanje delavne moči. Delodajalec ima največji interes na tem, da izrabi delavec svojo delavno sposobnost kar najbolj intenzivno — toraj da doseže pri nizkih ali visokih mezdah najnižje produktivne stroške. Da ta cilj doseže, zahteva od vsake veda le glavni obseg in se da vsa-j delavne mou: . ki posttImi/„i Mt rok ovni organiza-l 1. da izvršuje najvišje kvalifi-1 cirani opravek, za katerega je do- nim orožjem sprejeti to podjetniške nakano. In ut ima organizacija ono širno polje delavnosti za bo dočnoat, kateremu mora posvetiti svojo največjo pažnjo in glavno skrb. Organizacija mora pripraviti delavstvo na ta višje kvalificirani boj, ga mora poučiti, kaj je delo, koliko vsebuje dnevni trud poeti i -nega delavca v merilnih enotah dela, kako ima delavstvo svoje moči najekonomičneje razdeliti in kako ima namestiti individuelue sposobnosti delavca na pravo polje. « V kratkih potezah hočem pokazati, kako si predstavljam ta pouk v organizacijah. Ta skica je se-| V|||lJ|||l0 potom Ponu-nja naj: Q celo površjt si predstavljamo za poginoma o-mejeno samostaino delo neodvisno od drugih vrtnarskih opravkov j), pr. sledečega grabljenja za poravnanje zemlje, sajenje itd. To pa |e radi okoliščine, da kotiečno ne dobimo preobsežne formule, katere radi večje jasnosti gotovo ne potrebujemo. Delo tega vrtnarja obstoji iz sledečih poedinih faz: 1. zasaditi lopato v zemljo; 2. odločiti gotovo partijo zemlje od celine; a. dvigniti lopato z zemljo vred do gotove višine; 4. preobrniti lopato; f». povrniti lopato k zemlji; ti prestopiti za lopat no širino dalje in zopet od 1. dalj.-. Zanima nas naj p reje, koliko časa potrebuje delavec, tla predela celo gredico. Ta eas lahko izra-sledeče jednačbe. tičnik sploh sposoben; 2. tla izvršuje opravek natanč-no po obratnih zakonih določeno in tako gospodarsko, tla popolnoma izrabi v predpisanem delavnem času s\ojo delavno sposobnost. To je gospotlarsko težišče vsakega modernega podjetja in delavstvu je nemogoče, zaprečiti de-lodajalstvu izvršitev tega ekonomičnega principa ali zavirati ta naravni razvoj kapitalističnega izkoriščanja. S silno podreti ta kapitalistični produkcijski zakon je mogoče le potom svetovne revolucije. Ker je pa delavstvo danes za to nasilno preureditev gospodarskega Ustroja tako gospodarsko kakor politično preslabo, ima pred sa-baj le dea izhoda: ali se uda zahtevam in zapovedim kapitalističnega podjetništva ali pa sklepa ž njim kompromise. Ono delavstvo, ki se uda brezpogojno nasilju podjetnika, je delavstvo najnižje duševne kvalifi kacije in je za nase preiskovanje brezpredmetno. Seveda škoduje to delavstvo v prvi vrsti samemu sebi in na ta način sebi otežuje eksistenco. A vendar je to delavstvo tudi nevarno drugemu zave-dnejšemu delu delavstva, katero se bori v težkem boju za zboljšanje svoje eksistence. Radi te okoliščine moramo žalibog tudi s tem izvržkora delavstva v vsakdanjem gospodarskem boju računati. pozvati hočem to, po tem razre-d' .elavstva učinkujoče škodova-nje na interesih delavstva sploh pri razgovoru o štrajkih. Računati imamo toraj jedino z lastnost i ciji pO svoji speeijelni prilagoditi. Vpeljati bi bilo vsaki strokovni organizaciji oziroma pri njih podružnicah strogo strokovne poučne kurze in sicer v dveh oddel kih. Prvi oddelek za manj izobražene in analfabete, drugi oddelek za višje izobražene delavce. Vsaki oddelek ima tedensko dvakrat ponajveč eno uro pouka. Samo en predmet bi tvoril tva-rino teh kurzov in sicer teorijsko tolmačenje tlela in njega praktični) ocenjevanje potom mezde. V tem predmetu bi bila zapopadena seveda tudi splošno poučna tvarl-na kakor pisanje, čitanje, računanje — kolikor bi pač zahtevala kvalifikacija slušaleev. Težišče bi se moralo polagati le na končni cilj na teorijsko tolmačenje tlela — ves drugi, akt» tudi potrebni balast se ima prepustiti lastni marljivosti poedinca. Ako se je prišlo v teh kurzih tako daleč, tla pojmi jo vsi slu-šalci fundamentalne formule ina-♦ •»matičnega premišljevanja, preide se k glavnemu predmetu, na razpravljanje glavnih fizikalnih stavkov: o sili, o gibanju, o težišču, o razumevanju zakona ohranitve sile (Meyer) in po dobrem prebavljenju temeljne podlage se pričenja razlaga, kaj je tlelo in po katerih zakonih je razmotriva» ti in ocenjevati glavne faze poe-dinega opravka. Za vsak opravek se tla natančno preračunati, koliko časa je potrebno, koliko efekta nam predstavlja gotova delujoča sila. koliko tlela nam je sploh opravil delavec v gotovem času pri gotovem opravku. To razumevanje o- gredice; š širino, p -dolžino gredice j m debelost zemlje, katero z enim zasajanjem lopate odloči od celine; • n širino lopate: a čas zasajanja lonate v zein-I jo; b Čas obloeetija lopate z zemljo vred; c ea-* tlvigneiija lopate z zemljo vred; d čas preobrtienja lopate z zemljo vred; e čas povrojenja lopate k zemlji; t' čas prestopa vrtnarja za lopat ino širino dalje; P čas počitka ob v>aki vrsti gredice; C čas za Uihanje cele gredice; Potem j»- 1 -1 (a b -A c ~d - e)] v sekundah in C (' -'1600 eas \ >« ga opravka v urah To j«- toraj za t« opravek potrebni delavni čas pod pogojem, da je bilo to tlelo mogoče opraviti brez daljših pavz, prekinjenja ali drugih zadržkov. Nadalj»- naj znači: d delo zasajenja lopate v /emljo v mkg. (približno (P—p), v, ako znači P moč zasajenja v težino lopate v kg iu v pot dela ,toraj globino zasajc- kg. p tega nja); d delo za odločen je zemlje otl celine; ti delo za dvignjetije lopat*1 z zemljo vred; d tlelo za pn obrnjen je lopate; d delo za vrnjenje lopate k zemlji; d tlelo prestopa za lopatno ši- mogoči šele pravo oceno delavec- nno onim delavstvom, katero V(, energije in pa pravo oeenjeva- s kapitalističnim podjetništvom kompromise in katero se v ta namen zbira v mogočnih skupinah strokovnih organizacij. Na kako stališče se ima postaviti to delavstvo v zadevi zgoraj omenjenih D delo izštihanja cele gredice, nje delavčeve sposobnosti, izraze- ¡ ot, m ^ J , v .. ,. D i d - ti d + d + d) ni kg ne po današnji mezdi. ... , . V sledečem navedem samo en ™ kl ^ «^«P^no v tem teoretsko diferenci-¡ opravku. faze.j J,,i D »" vrtnarju na uro v mkg. zahtev in ciljev modernega kapitalizma in kako naj to delavstvo oziroma njih organizacija najuspešneje uredi moderno obrambo svojih * interesov — sta glavni vprašanji, kateri ima rešiti strokovna organizacija, ako hoče v resnici uspešno braniti stanovske interese delojemalstva. Rešitev teh dveh vprašanj zasledimo najložje pri neprijatelju, kateri je za dosego svojega izko-riščevalnega cilja izdelal temeljem svojega dolgoletnega praktičnega izkustva dobro premišljen sistem, dobro fundirano ogrodje za izrabo njemu služečih delavnih sjl — strojev in človeških rok in možganov. Kapitalistično po-fVništvo stremi po najširji razdelitvi tlela in skuša delavčevo energijo v času zaposlenja .kar najbolj ekonomično izrabiti. To stremljenje ga naravnim potom privede do sistematične razpredelitve dela v svoje poedi-nc faze in do računske presoje delavnega efekta vsakega delavca. Danes je to difercnciranje tlela še v poeetniškem stadiju, a gotovo je, da to ne vsebuje le trenotni poskus višjega izkoriščanja, ampak popolnoma naravno je, da se bode to stremljenje v bodočnosti prav sistematično in splošno razvilo. Radi tega pa mora biti tudi delojemalec na ta naravni razvoj kapitalističnega izkoriščanja delavnih sil pripravljen. Delavec mora Že danes računati s tem sil-nejim napadom na vrednost kupne cene svojega blaga — delavne moči — da bode zamogel z istovet slučaj za to ran je tlela v svoje poeti int kateri pa zadostuje, da se takoj lahko uvidi, tla je to difercnciranje v vsih slučajih mogoče. Vzemimo vrtnarja, kateri obdeluje svoj vrt in sicer, ko oko-pava (Stiha) zemljo. Ta opravek 1) t' tlelo dot ¡enega I)" !)/<* nam znači konečno efekt te delavne sile, toraj delo tega vrtnarja v eni sekundi. 1)' nam predstavlja toraj merilo za sposobnost vsake delavne moči in na temelju tega cuostav nega računa lahko precenimo vsak opravek po delavni vsebijii in vsakega delavca po njegovi delavni kvalifikaciji. Na. podlagi mezde, katero je vrtnar z delodajalcem pogodil potem z lahkoto izračunamo, koliko prodajne vrednosti nam vsak mkg predstavlja. Popolnoma prepričan sem, tla danes ali jutri še ne bomo merili in prodajali našega drla po enotni podlagi meterkilograma, ji gotovo je, tla pride v bodočnosti tudi za to človeško tlelo to merilo do veljave, ker ni nobenega vzroka, da bi se Živo delavno silo človeka ne merilo istim merilom ko delavno moč stroja. Na vsak na čin bode to merilo pravičnejše, kakor današnje, od podjetnika čisto svojevoljno izvoljeno. Poleg te časovne in efektne ocene tlela imajo organizacije v teh kurzih poučevati svoje člane tudi o pravilni razdelitvi dela različnih obratov. Res je, da to že podjetnik kar mogoče sistematično uredi, a dostikrat ima ta razdelitev na sebi velike napake, katere niso v korist delojemalcu. Zato mora tudi organizacija kontrolirati uvedeno razdelitev dela in se s svojimi člani za najngodne-jo pogoditi. Pravilna iu pravična razdelitev vsakega delavnega procesa je za varstvo energetične sile dela\ca največje koristi. Kolikor mogoče eksaktno specijaliziranje posameznih opravkov je za delodajalca in delojemalca največjega interesa. In kolikor višje je delavstvo kvalificirano, tem manj se protivi tej razdelitvi,, ker veti no bolj uvideva njene koristi. Ako leži toraj interes delavstva, ne pa samo oni delodajalstva v najbolj specijalizirani razdelitvi tlela, potem je takoj jasno, kako imajo strokovne organizacije na čeloma postopati v vprašanju delavnega problema. Danes in v prihodnjosti se mora 'vse tlelo strok, organizacij postaviti na strogo znanstveno podlago, se mora položiti težišče organizacij sk«-ga tlela na natančno proučitev delavnega procesa. Lahko je to izreči, a težko izvesti. A novi duh mora in naj bo tlelo še takt» težavno najti pravo pot v organizacije. 1 it našel jo bo, ako stavimo cilju sledeča pomoč nika: 1. brezobzirno eneržijo do izvedbe ; 2. sposobne osebe v tajništvu organizacij. Da dosožemo to moderniziranje naših strokovnih organizacij bode potreba brezobzirne cneržije, ra (likalnih sredstev — to*aj stoji ta zahteva v nekem nasprotju z naukom socijaliztna. Drugič, potreba sposobnih oseb v tajništvu po menja, da se bpde moralo brez uamilijenja marsikatero osebo iz svoje današnje službe odstaviti in namestiti z drugo, sposobnejšo Tudi to ne ugaja marsikateri mehkejši naturi. (Konec prih.) | Splošno kreditno | društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo -—- obrestuje —--—--- | hranilne vloge po 5% RcntnI od dne vloge do dne dviga, davek plača zavod s a m. Sprejema vloge V tekočem računu v zvevi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Dovoljuje poso)lla svojim članom proti zadostnemu poroštvu. Trgovcem, obrtnikom in zadrugam, ki postanejo člani, se eskomptujejo menice in vnovčujejo fakture. Posredovalni zastopnik za Zed. države Severne Amerike Frank Petrlch, 400* W. Slst St., Chlcago, III. Informacije daje bezplačno. Pismu je priložiti le za 2c pošt. znamko. POTOVANJE V SI ARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke j£'|e najeeaeje Is nalbolj sigurno. ^Naia parobrodna poalovnica ja največja na Zap«du fn ima vae najboljie occansk» trte (linije). Sifkarte prodajamo p« kompaitl|»klh cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA Kaspar Državna Banka kupu|e In prodala In zamen4u|e denar vseh dria» ■veta. — Pri Kaaparjsvi Državni Banki ae isplača ux K6 $1, biti odbitka - Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje 8% obresti. - Slovenci po»trc* ienl v alovenakem |ezlku. - Banka ima $6,818,821.66 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Blue Island Ave.. CHICAGO ILLINOIS Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue A vogal Loomls ulice Chlcago. KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J F. ŠTEPINA blagajnik NaAe podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikaftkih bank torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzetna tudi ulo-ge postne hranilnice Zdr. držav. ZvrAuje tudi denarni promet S. N. P J. 1'radne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je bauka odprta do 9 ure zvečer. Denar vloien v naso banko nosi tri procente. Bodite uvejerenl da je pri nas denar naloieh varno ln doblčkanosno. Conemaugh Deposit Bank 54 MAIN STR. CMI1AUCI. PA. Vložena glavnica $50.000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoje novcev tej banki. -:- CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER blagajnik. 5 pristnih pijač, Kranjski Brlnjevec, Sllvovlc, Troplnovec, Grenko Vino iD in to so: Highlife Bi t ter s. Moja tvrdka ja prva in edina sloveaak. _ samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost A B A iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko stekleni« lil ^ m katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic ■U R Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba ^^^ plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilite Ni - ...... A. HORWAT, 600 N. Chicago, St., Jollet, IU. I Edini slovenski pogrebnik t * MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET TKL. 1475 JOHNSTOWN. PA. i V presni Iii letih m Velikokrat slišimo, kako so nafti pradedje živeli in kako so bili zdravi, živeli so vedno po zahtevah narave in brez vsake razkoAnosti. Absolutno nemogoče pa je za ljudi, ki žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje za dovoljstvo. Nenavadno življenje, ka kor primankljaj svežega zraka in solnčne svetlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da moramo iska ti zdravila, katera pomagajo vzdržati na?e prebavno organe pri pravom delovanju. Kot tako zdravilo je dobro po-zuano Trinerjovo zdravilno grenko vino. Prvi učinek tega zdravila je, da očisti vse zaostale tvarine, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavljene hrane, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrupljajo celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notra nje organe in tako preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljio u-porabo tega zdravila. V bolezni želodea V bolezni |eter V bolezni črevcs|a To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker prinaia pomoč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznosti, slabosti, bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi moči, lenem životu, zgubi apetita in izgubi spanca DOBI 8E V LEKARNAH. JOS. TRINER Uvaževalec In Izvaželavec. 1333-1339 So. Ashhnd Ave. Chlcago, IU. je precej po«.*. Lah 'T' €Čkrat pnptti' d« bo,«čin« * -aih. .kl.p.h in mi *>r,n,h»)° *« P" pr;t .porabi Imcjt. f. do«, pr/rokah da J. lahko t.koj rabite, ako je trab.. 537UPP777UUPPPUU77UP77P7UU7777PPUPP7 535323535353534823234823534848234823482323485348482353535300