Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per year, 25c pcr copy Advertising
1 column x 1" $2.10
sLovensk*
FOR A..FREE SLOVENIA
"V trudu in znoju, polnem radosti, domu gradimo slavo in čast."
LETNIK XII. —VOLUME XII.
TORONTO, 1. APRIL, 1961
ŠTEVILKA 4 — NUMBER 4
Praznik Gospodovega vstajenja ....
S praznikom Kristusovega vstajenja je tesno povezana neizmerna ljubezen in nepopisno trpljenje.
Razdvojeno sodobno človeštvo se vedno bolj živo zaveda tistega edinega, in nadvse pomembnega, trenutka v vsej človeški zgodovini, ko se je Bog sam učlovečil, in zaradi nas ljudi kot človek trpel in umrl na križu.
S tem svojim, božje-človeškim, dejanjem je Bog izpričal svojo neizmerno ljubezen do nas, revnega in grešnega človeškega rodu; s svojim vdanim trpljenjem, smrtjo na križu in končnim vstajenjem od mrtvih, s svojo lastno močjo, pa je izpričal pomen naše vere ter s praznim grobom pripravil in zagotovil varno pot naše večne, posmrtne, sreče.
Ljubezen, prečiščena v trpljenju, je najuspešnejše orožje, ki ga ima po božjem dopuščenju sleherni izmed nas.
Lahko ga uporabljamo v svoj osebni prid; v dobro naroda, katerega sinovi in hčere smo; in ne nazadnje, okolja, v katerem že dolga leta živimo.
Samo v tej luči gledano, zado-bi naše dolgoletno begunsko življenje pravi pomen, smisel in vrednoto!
Nesreča, ki že dolga leta tare naš slovenski narod, smo jo kot naravna skupnost pač zaslužili.
Z vztrajno molitvijo, z iskreno ljubeznijo do trpečeka naroda v zasužnjeni domovini, z voljnim in vdanim prenašanjem osebnega trpljenja, križev in težav, bomo skupno z našimi številnimi mučeniškimi žrtvami, zlagane komunistčne tiranije, zopet nagnili neskončno božjo Dobroto in Ljubezen, da bo skrajšala trpljenje našega naroda!
Le tako bo za Velikim petkom našega bičanega in razkosanega slovenskega naroda prišla rešitev, svoboda in osvobojenje!
Z božjo pomočjo bomo zopet zaživeli svobodni in enakopravni z ostalimi narodi!
L. Jamnik
OPOZORILO SLOVENCEM V KANADI GLEDE POPISA PREBIVALSTVA
Kljub vlogi Slovenske narodne zveze, naj predvideva vpra-šalna pola za splošni ljudski popis 1. 1961 posebno slovensko skupino pri vprašanju etničnega ali kulturnega izvora, vsebuje objavljeni vzorec pri točki 10 kot skupino "Yugoslavic". Tiskovina predvideva posebne skupine za Čehe in Slovake. Vsem Slovencem zato priporočamo, da ne označijo etnične ali kulturne skupine "Yugoslavic", ker taka niti ne obstoja, marveč porabijo prostor, kjer piše: If not listed, write here:
.................... SLOVENIAN .................... Opozorite na to tudi druge
Slovence, ki jih poznate. Isto velja tudi za točko 12 glede jezika z razliko, da tam vendarle niso postavili jugoslovan-ščine kot posebnega jezika. Tudi tam zapišite v posebni prazni vrsti: SLOVENIAN. (Op. ur. Naj omenimo, da se je pri zadnjem ljudskem štetju v Jugoslaviji označilo za, "JUGOSLOVANE" od 18,000,000 prebivalcev le ca 25.000!
JE
Pod tem naslovom je Naš tednik — Kronika v Celovcu objavil naslednji članek (16. februarja 1961), ki ga pona-tiskijemo v celoti, ker zelo pregledno označi težavni položaj Slovencev v Avstriji in dvoličnost avstrijske politike.
Uredništvo zen. V kolikor se poučuje slovenščina ob navzočnosti od slovenskega pouka odjavljenih otrok, morajo otroci, ki obiskujejo slovenščino, poleg svoje v slovenskem jeziku obdelane snovi v celoti slediti tudi pouku v nemškem jeziku. Vrhu tega poučujejo učitelji še danes brez učnega načrta, manjkajo razdelbe učne snovi za posamezne šolske stopnje in drugi prepotrebni učni pripomočki. Gospodarski in politični pritisk pa pripomoreta svoje, da je prijavljenih vedno manj učencev k slovenskemu pouku, ki ga nihče ne nadzoruje načrtno. Sploh je vprašanje šolske nadzorne oblasti za celotno "manjšinsko šolstvo" še vedno nerešeno, kljub temu, da jo predvideva člen 7 državne pogodbe. Te dni pa je bila imenovana za šolskega nadzornika v okraju
Umrla je Marica Komanova
V starosti 80 let j v Ljubljani
umrla Manica Komanova, priljubljena otroška pisateljica. Po-kojnica je bila preprosto kmečko dekle, toda v vštrajnim branjem in samoizobraževanjem se je usposobila, da je mogla prijeti za pero in posredovati mladini zaklade svojega svežega in pristnega talenta. Je avtorica številnih ljudskih pesmi, črtic in igric za otroke in še pozne generacije slovenskih otrok bodo rasle ob zakladu, ki ga nam je zapustila.
Avtrijski zunanji minister dr. Kreisky je v debati o južnotirol-skem vprašanju, dne 9. februarja t.l. sporočil v državnem zboru, da se bodo razgovori o tem vprašanju med Italijo in Avstrijo nadaljevali po želji Italijanov v Celovcu. Po poročilih dr. Krei-skega in državnega tajnika dr. Gschnitzerja so zavzeli zastopniki vseh treh v parlamentu zastopanih strank obširno stališče do zadršanje Italije pri milanskih razgovorih, ki je dosledno odklanjala zahtevo avstrijske delegacije po samostojni avtonomiji za bozensko provinco. Za socialistično stranko je govoril državni poslanec Klenner. Dejal je, da zastopa ta stranka dosledno načelo upoštevanja manjšinskih pravic in da je Avstrija pri obravnavanju slovenskega manjšinskega vprašanja ob primeru te manjšine, ki ni naseljena na ta-! Celovec-okolica na predlog socia-ko kompaktnem jezikovnem ob- listov oseba, ki slovenščine nc močju kot Južni Tirolci, že do- obvlada.
Ljudsko štetje v Avstriji ne bo ugotavljanje
manjšine
Austria-Press-Agentur poroča:
Zvezno notranje ministrstvo naznanja da so časopisne vesti, po katerih bi naj ljudsko štetje 1961 po v vprašalni poli vsebovanem vprašanju o občevalnem jeziku, bilo povezano z ugotavljanjem manjšine, brez vsake podlage. Pri ljudskem štetju 1961 bo — v nasprotju z ljudskim štetjem 1951 — vsaka omemba jezikovno mešanih področij odpadla, da ne nastanejo kakršnikoli nesporazumi. Vprašanje pri ljudskem štetju 1961 o družinskem jeziku, ki ni istoveten z materinskim jezikom, torej nima nobene zveze z uradnim ugotavljanjem manjšine. Tudi vse druge domneve v tej zvezi so brez sleherne podlage.
kazala, da je pripravljena docela priznati pravice manjšini.
Koroške Slovence je ta izjava, ki je bila očividno namenjena svetovni javnosti, zelo presenetila. Vprašamo, kje in kdaj so bile vendar Slovencem njih pravice priznane? Take in podobne javne trditve avstrijskih politikov imajo za posledica le, da moramo ponovno in tudi javno izpovedati, kake je na Koroškem z našimi pravicami.
Nerešeno šolsko vprašanje
TUBERKULOZNI BEGUNCI Kot smo že poročali, je Kanada sprejela znova večje število beguncev, ki bo redno ne mogli priti v Kanado, ker so bolni na jetiki.
2. marca je prispela skupina 57 oseb na letališče v Maltonu pri Torontu, kjer so jih sprejeli zastopniki oblasti in dobrodelnih organiza-
Zapostavljanje naših kmetijskih šol
Sko/.r desetleja že vzdržuje gospodinjski šoli v Št. Jakobu in Št. Rupertu zgolj idealizem šolskih sester, a tudi za slovensko kmetijsko šolstvo država in dežela nimata na razpolago denarnih sredstev. Podpor so deležne le nemške kmetijske in gospodinjske šole. A ne samo to. Sredi Podjune bo zgradila dežela s pomočjo plebiscitne podpore nemško gospodinjsko šolo, kljub te-
vitve krajevnih prosvetnih organizacij brez državne oziroma deželne podpore. Dežela vzdržuje pri deželni vladi nemški kulturni referat, država pa zvezni prosvetni referat, ki podpirata oba nemške prosvetne organizacije in kulturne ustanove z znatnimi letnimi finančnimi podporami. Po državni pogodbi bi morala država gmotno podpirati vse slovenske vzgojne, kulturne in športne organizacije, kar pa doslej ni storila.
Tik pred razpravo o južnotirol-skem vprašanju pred Združenimi narodi je izšel na Dunaju vladni osnutek zakona, ki naj bi dopuščal v upravnih in sodnih okrajih dvojezičnega ozemlja Koroške poleg nemščine tudi rabo slovenščine kot uradni jezik. Čim je bila debata pred. UNO zaključena, pa se o vladnem osnutku ni slišalo niti besedice več, kaj šele, da bi vlada odgovorila ali reagirala na stališče osrednjih slovenskih političnih organizacij, ki sta ga predložili v zvezi z vprašanjem slovenskega uradnega jezika avstrijski vladi. Pač pa so v zvezi z demonstravijami proti uvedbi dvojezičnosti pri uradih v Trstu avstrijski časopisi ozširno poročali. "Simpatije" celotnega avstrijskega tiska in dunajske radijske postaje so bile na strani tržaških Slovence. Avstrijska javnost nikakor ni mogla razumeti, zakaj so demonstrirali Italijani proti slovenščini. Jezikovne enakopravnosti ni
In pri nas? Nimaš možnosti se posluževati slovenskega jezika na občini, na pošti, pri železnici, na orožniški postaji ali kateremkoli drugem uradu dvojezičnega ozemlja, kaj šele, da bi mogel oddati v sloveskem jeziku pisane prošnje ali vloge. Večina slovenskih prebivalcev v Podjuni v celovškem, beljaškem, šmohorskem okraju pa te pra-! kar je slovenskega, je dokaz, da
SPREJETI V KANADO
cij. Na sliki vidimo zadaj od leve ne desno: ontarijski tajnik in minister za državljanstvo Hon. John Yaremko, ga D. Donovan, ga P. D'Angelo, ga J. Mastihuba, ga A. Milton, ga. Ward Markle—spredej družina Doričič in ga T. Ashby.
vice tudi na sodniji nima, kljub t odločajo o tem, kako naj se rešu-temu, da to pravico zagotavlja je manjšinsko vprašanje v deželi,
19. marca 1959 je sprejel av- i mu, da je v deželi dosti nemških strijski parlament manjšinski j gospodinjskih šol. Tako bo slu-šolski zakon, ki ga je manjšina žila ta gospodinjska šola v prvi
docela odklonila, ker v njem niso bile upoštevane upravičene želje manjšine. Tako danes 4000
vrsti ponemčevalnim namenom. Zakaj se ne zavsame deželna vlada na državne in deželne stroške
do 5000 slovenskih otrok ni de- za zgradnjo slovenske gospodin-
državna pogodba. Zagotavlja pa manjšini tudi dvojezične napise na javnih poslopjih, ki jih po naših občinah zaman iščeš. O tem pa avstrijsko časopije molči kot grob.
15 let je minilo, odkar so velesile premagale nemško vojsko in vrnile Avstriji samostojnost. Vendar žrtve nacizma še danes čakajo na primerno odškodnino za prisilno bivanje v taboriščih in zaporih. Slovenska prosvetna društva in kulturne organizacije so bile med vojno oropane svojega premoženja. Tiskarski stroji, knjižnice, odri, glasbila, garderobe za igralce, kulturni domovi itd. so postali plen nacistov. Slovenske organizacije in društva ter fizične osebe zaman čakajo na poravnavo materialne škode. Duhovne škode — prizadete posameznikom, oziroma narodni celoti — pa itak ni mogoče nikoli popraviti. Nemoteno ščuvanje proti
manjšini
Vrsta nemko-nacionalnih organizacij že skozi leta in leta nemoteno zastruplja vzdušje med slovenskim in nemškim narodom v deželi. Gonja proti dvojezičnemu pouku, uvedbi slovenskega oziroma! uradnega jezika ter sploh vsemu,
•	V Angliji so izdali sveto
pismo v sodobni angleščini. Za knjigo je veliko povpraševanje.
•	Neki Japonec, ki je prišel
pred kratkim iz rdeče Kitajske, je povedal, da širijo otroci pro-tirežimske letake. Oblastem se redko posreči ujeti mlade proti-revolucionarje. Če pa koga zasačijo, kaznujejo starše.
ležnih slovenskega pouka. Na predlog predstavnikov slovenske manjšine, da bi naj bila slovenščina obvezna za vse otroke, ki se poslužujejo v družini slovenskega jezika, se doslej nihče ni oziral. Ta zahteva sloni na mednarodno priznanih načelih, da mora graditi šola na temeljih, ki jih je položila družina.
Za k slovenskemu pouku prijavljene otroke je slovenščina marsikje velika muka. V poznih popoldanskih urah prihajajo otroci šele domov, ker je pač slovenščina pogosto odrinjena na konec normalnega pouka. Obisk slovenščine se smatra že kot ka-
jske ali kmetijske šole ali pa vsaj za modernizacijo že obstoječih tozadevnih šol? Ali bi ne bilo na mestu, da bi država in dežela vzdrževali tudi učne moči na slovenskih gospodinjskih šolah, ki imata pravico javnosti?
Na podeželju obstajajo tudi kmetijske nadaljevalne šole. Na njih se slovenščina ne upošteva, kljub zahtevi slovenske manjšine, naj bi bile te šole v južnem delu Koroke dvojezične. Kulturne organizacije brez podpore
Celotno prosvetno delo koroških Slovencev se je vršilo skozi vsa desetleja od začetka ustano-
BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM BRALCEM, NAROČNIKOM, PRIJA TELJEM, SOMIŠLJENIKOM, VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM RAZTRESENIM NA VSE
VETROVE SVETA, SE POSEBEJ PA BRATOM IN SESTRAM V DOMOVINI !
ŽELITA UPRAVA IN UREDNIŠTVO
"SLOVENSKE DRŽAVE"
Slovenska nova maša v Argentini
V cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia, v Argentini, kjer živi znatnejše število Slovencev, je daroval svojo pno sv. mašo č. g. Daniel Vrečar. Asistirali so pri prvi sv. daritvi ravnatelj sa-lezijanskega zavoda, Argentinec dr. Cantarutti, č. g. France Bre-gant ter č. g. Tine Vrečar, novo-
janskega reda. Slavnosti pridigar je bil č. g. Mernik. Novomašni-kova dosedanja življenska pot ni bila lahka, saj sta ga vojna in komunistična revolucija v rodni Sloveniji pognali v tujino. Po večletnem bivanju na Koroškem je odšel v Argentino ter ondi dokončal bogoslovne študije. Novomašnik, ki je po rodu iz Moravč, ima še brata Staneta v j tion
nemško-nacionalni krogi, ki so do segli s svojo gonjo, da je deželni glavar izdal odlok žalostnega slovesa proti obveznemu dvojezičnemu pouku. Po členu 7 državne pogodbe bi se moralo delovanje organizavij, katerih delo je naperjeno proti manjšini, s strani države preprečiti. Vendar do danes še nihče ni bil klican na odgovornost zaradi sodelovanja pri šolskih štrajikih in ustrahovan ju naših ljudi, kljub temu, da so imena teh oseb vladnim krogom dobro znana, saj so bila označena tudi v spomenicah predstavniških organizacij koroških Slovencev in objavljena v tisku.
Za našo državo nevredno je, da dvomi o obstoju slovenskega prebivalstva, ki je že nad 1400 let naseljeno v dešeli. Nikoli ni bilo, ne v moarhiji in ne v prvi avstrijski republiki v vladnih krogih dvoma o tem, da bivajo na Koroškem tudi Slovenci. Tedaj tudi nihče ni misli na cepljenje manjšine v Slovence in "Windi-sche". Ob desetoktobskih proslavah v Celovcu pa je celo sam zvezni kancler dejal, da bo treba ugotoviti najprej šele razmerje med nemško govorečim in vindi-šarskim prebivalstvom na eni strani ter Slovenci na drugi strani. Germanizacija, nasilje nad manjšino med 2. svetovno vojno, stalno zapostavljanje Slovencev v deželi tudi v povojnih letih dokazujejo, da gotovim krogom ne gre za zaščito, ampak za ugotovitev, da slovenskega življa a Koroškem ni več. Kako more kdo ob vsem tem še govoriti o "upoštevanju načel manjšinske zaščite", nam je povsem nerazumljivo in v zvezi z južnoti-rolskim vprašajem docela neumestno in skrajno žaljivo.
Slediti mora resnična enakopravnost
Tudi na nemški strani trezno misleči Avstrijci odklanjajo odrekanje pravic koroškim Slovencem ter opozarjajo z veliko skrbjo na nerešeno manjšinsko vprašanje na Koroškem, tako vrsta sotrudnikov in dopisnikov v najuglednejšem avstrijskem tedniku "Die Furche" ter mesečniku "Die Osterreichische Na-
skem vprašanju pred Združenimi narodi bi imeli koroški Slovenci možnost svetovno javnost opozoriti na naše narodnostne prilike v deželi. Avstrijski Slovenci tega nismo storili, v veri in upanju, da bo vlada končno vendar kaj ukrenila za manjšino. Žal smo tudi to pot bili ponovno razočarani.
Svetovna javnost je tenkočutna za manjšinska vprašanja. Je to eno izmed tistih vprašanj, ki je vsako leto v ospredju razprav v Evropskem svetu, pri Združenih narodih, na kongresih Unije evropskih manjšin ter na mednarodnih konferencah. Zato je tudi v interesu naše države in dežele, da uredita to vprašanje v soglasju s prizadeto manjšino v duhu resnične efiakopravnosti po načelih, ki jih zastopa Avstrija v zvezi z južnotirolskim vprašanjem pri pogajanjih z Italijo.
mašnikov brat, ki je član salezi- Avstriji.
Med razpravo o južnotirol-
NOV PRIMER DVOJNE MORALE
Dvoličnost komunizma ni za tiste, ki ga od bliže poznajo, nič novega. Nova delavska zakonodaja, ki je bila objavljena 2. januarja v Vzhodni Nemčiji, je samo najnovejši dodatek k razočaranjem v proletarskem raju. Nekaj določil tega delav-skaga kodeksa:
Kljub temu, da zagovarja člen 14. ustave Vzhodne Nemčije pravico do stavke, jo nova zakonodaja odpravlja. Delavcu ni več priznana pravjca, da bi smel izbirati delo. Država sme delavca poslati na drugo delovno mesto za dobo do 6 mesecev v vsakem letu. Na zahtevo vodstva podjetja se morejo mezde znišati do 50%. Vodstvo podjetja more tudi odpustiti vsakega delavca za vsak prestopek proti "socialistični disciplini države in dela", kar je dokaj raztegljiv pojem. Delavcem je zagotovljen en dela prosti dan od sedmih, toda če bi se zdelo, da ne dela dovolj'intenzivna, mu more poljetje — brez pravice priziva — naložiti primerni odtegljaj od plače.
Zopet nov dokaz, da je komunizem samo državni kapitalizem, kjer je interes kapitalista zamenjan z interesi komunističnih diktatorjev, in ki je toliko hujši, ker ga sankcionira vsemogočna država s političnim in gospodarskim monopolom.
Spodnje perilo z ženske in dekleta
Majice in hlačke za 2 — 4 in 6 let stare deklice.
"Rilo"-pletene ma- itfft&g jice in hlačke iz belega	J
bombaža	[
za 8 do 16 let sta- JF ra dekleta	J f
Ženske ||i/ majice in ™5i hlače iz tkanega finega belega bombaža,— M, S in V velikosti.
Spodnje hlače %'•>. in majice za \	dečke,
' \ katerih kva-W lite t a je pre-izkušena in jI' po materah ; % % zahtevana.
Otroško spodnje Perilo — potisnjeno ob spredaj iz finega bomba-	. ža. Velikost za 3—6—9 mesecev in H 1—2 leti |i| stare.
VELIKA RAZPRODAJA NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV
po zelo znižanih cenah pri
TRANS-CANADA AUTO SALES
1209 Queen Street West — LE. 6-1566
Metod Serazin
70-letnica Alojzijevišča
v Gorici
V nedeljo 5. februarja je praz-
. ca, tako je za marsikatero Rozmanovo njegova. Škofovo politično okolico so pa sestavljali ljudje, ki so še danes blizu "Viliju", ali so celo njegovi vodnikih Mar to ni bila "kolabora-cija", če hoče pisec posmrtnega napada na Rupnika, biti nepristranski in "čistih rok" na vse strani?
Pri zamorcih, ki so danes v modi, velja za sramotno, brcati ubitega leva. Kakšna sramota za Slovence "Vilijevega" kova, da so dali poslednjo brco izdanemu, ' mrtvemu lastnemu Levu....
France Kamnar.
novalo Alojzi jevišče, vzgojni zavod za dečke v Gorici, 70-letnico svojega obstoja.
V sedemdesetih letih svojega dela, ki je bilo posvečeno vzgoji duhovniškega in svetnega izob-raženstva, ja iz zavoda izšlo 70 duhovnikov in cela vrsta laikov, ki so igrali vidno vlogo v slovenskem narodnem življenju. Med drugimi sta bila gojenca
Alojzijevišča č. p. Janez Ehrlich, ki kot jezuitski misijonar deluje sedaj v Indiji ter sedanji kanonik v Trstu dr. Jože Škerl. Svojo pot v svet učenosti so pa začeli v Alojzijevišču pesniki Ivan Pregelj, Alojzij Gradnik, Joža Lov-renič, Narte Vlikonja in številni drugi slovenski izobraženci. Zavod sedaj vodi ravnatelj msgr. Močnik.
Brca mrtvemu Levu
V Ljubljani je pred kratkim itšel deveti zvezek "Slovenkega biografskega leksikona". V njem je, v nasprotju siceršnjim zamolčevanjem, objavljen tudi prikaz dveh vodilnih nekomunističnih osebnosti iz novejše slovenske duhovne in politične zgodovine: pokojnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rozmana in pokojnega, jugoslovanskim komunistom izročenega in po njih ubitega generala Leva Rupnika. Sestavka je za knjigo napisal dr. Metod Mikuž, odpadli duhoven, med vojno član vrhovnega vodstva rdeče Osvobodilne Fronte, zdaj profesor za zgodovino tako imenovane "osvobodilne borbe" na ljubljanskem vseučilišču.
O obeh pravi uradni zgodovinar boljševiške revolucije v Sloveniji, da ju navzlic njuni dejavnosti med zadnjo vojno nI moč imeti za kvizlinga, to je, za prostovoljna sodelavca z okupatorjem in za narodna izdajalca, pač pa za protirevolucionarja; se pravi, za poštenjaka, ki sta se komunizmu uprla in se proti njemu bojevala, ker sta zastopala drugačno, njemu nasprotno ideološko in narodno stališče.
Posmrtno spričevalo o poštenosti, idealizmu in rodoljubju tema, za življenja tako opljuva-nima možema, je prišlo iz najbolj pristojnih komunističnih ust, iz katerih bi ga ne bil nihče pričakoval. Ker je prišlo od sovražnika, je tem več vredno in tem bolj nepristransko, posebno če pomislimo, da so na oba metali, in še mečejo, "kvizlinško" senco celo taki, ki trdijo, da niso komunisti. HRratu je to priznanje dragoceno zadoščenje vsem tistim živim, posebno pa mrtvim slovenskim bojevnikom proti komunizmu, ki so hodili po njunih stopinjah in se ravnali po njunem vzgledu; je zadoščenje vsemu trpečemu slovenskemu narodu.
Ta narod ni nikoli delal razlike med Rožmanom in Rupnikom, kakor je ne dela komunistični zgodovinar, ker sta pač bila dve glavi istega boja za slovenski" obstanek in svobodo. Pač pa skušajo še zdaj to razliko umetno in lažnjivo, s ponarejanjem zgodovine ustvarjati tisti, ki so jim najprej Vaške straže, in pozneje Slovensko domobranstvo, reševale glave, da so lahko kovali prazne in sebične osebne in strankarske račune. To so ljudje, ki so maja 1945 za domobranskim ščitom ušli v svobodo, se domo-branstvu odpovedali, ga žrtvovali rablju in ga potem dosledno za-molčevali ter obrekovali. To so tisti, ki so še pred kratkim preprečili izid resničnega prikaza vetrinjske žaloigre in krivde zanjo. To so ljudje, ki prisegajo na Velesrba in, po njihovih lastnih merilih, kvizlinga Mihajlo-viča, ko so njihovi vodilni somišljeniki povzročili izročitec slovenskega vojskovodje Rupnika krvniku.
Da je tako, priča uvodnik, ki ga je 27. januarja letos napisal v "Ameriško domovino" Vili (njen urednik Vinko Lipovec), eden vodilnih članav te pogorele politične skupine. V članku izreka zadovoljstvo, da so komunisti dali posmrtno zadoščenje škofu Rožmanu, pač pa nasprotuje takemu zasluženemu, celo z glavo zasluženemu, zadoščenju za generala Rupnika. Še več: tega, ki zdaj o njem celo njegovi morilci kolikor toliko pravično govore, pisec obmetava z očitkom, "kvizlinštva", čeprav so pokojnega generala še slovenski komunisti tega madeža uradno oprali.
Tudi v našem, sicer pogosto tako poniglavem političnem boju smo se doslej držali starega in občnega človeškega načela: o mrtvih govori le dobro. Tako smo ravnali tu, v svobodnem svetu, zlasti pripadniki slovenske državne misli. Tega načela smo se držali tudi pri ljudeh, ki so za življenja bili naši idejni in človeški nasprotniki, dostikrat tudi narodni škodljivci, ki v boju proti nam niso izbirali sredstev. Omenjeni uvodničar v "A-meriški domovini" je zdaj prvič žalostno prelomil obveznost tega načela, ki pogosto sicer res škoduje dognanju zgodovinske resnice. Prelomil pa ga je ne za to, da bi zgodovinski resnici pomagal do veljave, temveč, da bi s ponarejanjem zgodovine pljunil na mrtvega slovenskega vojaka, ki njemu in njegovim ni po volji niti zdaj, ko je svojo vero in svojo morebitno zmoto plačal z glavo.
"Vili" trdi o pokojnem generalu Rupniku najprej, da je "slovenski javnosti doma in v svetu najbolj znan kot vodja Slovenskega domobranstva". Biti kaj takega, je piscu in njegovim očitno še danes greh, če ne hudodelstvo, čeprav slovenski narod doma in za mejo sodi o tem docela drugače. To pisanje dokazuje dalje, koliko so vredne krokodilje solze, ki jih točijo ti ljudje ob raznih spominskih slovesnostih za izdanimi in pobitimi domobranci, kadar se je treba prikupiti temu narodu.
Vrh tega ni res, da je Rupnik bil "vodja" Slovenskega domobranstva. Nemci mu tega niso zaupali; po čigavi zaslugi, danes tudi ni več skrivnost. Prvo uradno funkcijo v slovenski domobranski vojski je general dobil šele septembra leta 1944 ko je bil imenovan ne za njenega poveljnika, pač pa za generalnega inšpektorja. To je ostal do konca. Dejanski slovenski poveljnik domobranstva je bil polkovnik Krenner, zaupnik Narodnega odbora. Ta je za ceno generalskega naslova, ki so mu ga dali Nemci — Rupniku ga je dala Jugoslavija — besedilo znane domobranske prisege spremenil tako, da je to vrglo edino šibko politično senco na domobranstvo kot tako. Vplivni "Vilijevi" so-
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELE IZ CHICAGA
Družina Lojze in Vera Gregorič
Družina Martin Pecharič
Družina Janko in Marija
Tajčman Družina Otmar in Anica Tašner
Družina Jože in Gizela Ocepek Družina Frank in Marinka Bilban
Družina Metod in Ivanka
Zerdin Družina Frank Martinčič
Družina Anton in Julka Guštin Družina dr. Jože in Claudia
Planinšič Družina dr. Frank in Dana
Kimovec Družina Jože Kostelec Dr. Jože Goršič Prof. Bogdan Novak Družina dr. Ludvik in Corine
Leskovar Družina Ludvik in Mara
Jelene Frank Mikec Karel Kosi
Slovenska Narodna Zveča v Ameriki želi vsem prijateljem slo-verskega državnega gibanja Veselo veliko noč ter prosi vse prijatelje, da vstrajajo v delu za slovenski narodni praznik — Svobodna Slovenska Država!
Vsem svojim cenjenih odjemalcem želi veselo
VELIKO NOČ
SLOVENIA MEAT AND DELICATESSEN
2409 Dundas St. West
Toronto
LE. 5-8946
mišljeniki so Krennerja v plačilo za to rešili v Argentino, Rupniku, bivšemu kraljevskemu generalu, pa so pomagali do izročitve v rdeče roke....
Uvodničar v "Ameriški domovini" dalje piše:
"Gen. Leon Rupnik je bil brez dvoma tekom cele vojne in zasedbe Slovenije edini med vidnejšimi domačini pripravljen iskreno tesnejše sodelovati s tujimi oblastniki, ki so kot jastrebi padli na slovensko zemljo aprila leta 1941, posebno z Nemci...."
To je zgodovinska laž.
Aprila leta 1941 so prvaki vseh slovenskih političnih strank, vodilni zastopniki bivše oblasti z banom na čelu in ljubljanski škof uradno, četudi prisiljeno, pozdravili italijanskega okupatorja. General Rupnik je tedaj bil v vojnem ujetništvu, ne glede na to, da politično kot vojak v Sloveniji ni pomenil nič.
Mesec dni po zasedbi Slovenije je fašistovski visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, Grazio-li, imenoval svoj slovenski posvetovalni organ, takozvano "Consulto". Prvi v njej je bil bivši ban in prvak SLS, pokojni dr Marko Natlačen. Poleg mlajših in starejših znanih JRZ-arjev je v tej ustanovi bil viden član dr. Joža Basaj, vodilni katoliški gospodarstvenik, poznejši predsednik Narodnega odbora in operetne jugoslovenarske tret-jemajske "vlade". Ljubljanski župan je pod Italijani dolgo bil dr. Jure Adlešič, bivši poslanec in član glavnega odbora JRZ. To seveda niso bili "vidnejši ljudje" iz vrst "Vilijevih" somišljenikov.... "Viliju" tudi ni več znano, da je med njegovimi tedanjimi uglednimi somišljeniki divjala prava tekma, kdo bo prišel v razne okupatorske ustanove. O-čitno je tudi pozabil na tedanje trditve, da vso "kolaboracijo" in "kvizlinštvo" zganjajo po navodilih dr. Kreka iz tujine. Rupnika med temi tekmeci in prejemnikih" voditeljevih" navodil ni bilo. Bil je prvi, ki so komunisti poskušali atentat nanj, najbrž zaradi kolaboracije....
"Posebno z Nemci", piše "Vili" ubitemu generalu Rupniku v posmrtno breme....
Ko je Lev Rupnik jeseni 1943 prevzel predsedstvo Ljubljanske pokrajine in s tem Slovence rešil druge množične in zatrdno usodne selitve v hitlerjevske lagerje, je vprašal prvake vseh slovenskih bivših strank, JRZ, JNS in socialistov in škofa če naj to stori. Ti mu niso tega samo svetovali, marveč ga rotili, naj mesto prevzame. Vodilni člani JRZ so tudi pod menško zasedbo sodelovali pri upravi' Ljubljanske pokrajine. Navedli bomo samo enega, dr. Ludvika Puša,, zdaj tajnika slovenskega dela JRZ (včasih SLS, včasih Slovenske Krščanske Demokracije, kakor pač kaže) v zamejstvu. Ta je bil vse do junija 1944 načelnik propagandnega oddelka pri Pokrajinski upravi in delal pod neposrednim nemškim nadzorstvom in po nemških navodilih v tako važni panogi, kakor je propaganda. Mar dr. Puš ni bi tedaj, in ni zdaj "vidnejši Slovenec"?
Ko je tretjemajska operetna "vlada" 5. maja 1945, nekaj ur pred begom na Koroško, prevzemala v ljubljanski kazini oblast od SS-generala Roesenerja, se je njen tajnik, pokojni dr. šmajd, temu javno opravičil, da ni mogel vedno tako sodelovati z Nemci, kakor bi bil rad. Dva očividca, eden v Kanadi, drugi v Argentini, sta za pričevanje o tem "kvizlinštvu" v poslednjem trenutku, na razpolago.
V tej žalostni razpravi o slovenskem "kolaboracionizmu" in o dvojni, nekrščanski morali pri njegovem ocenjevanju ne bomo pisali o pokojnem škofu Rožmanu, čeprav dela "Vili" v zvezi z njegovo, rehabilitacijo po slovenskih komunistih tako podlo krivico Levu Rupniku. Tudi njegovi nastopi so večkrat po nepo-trebem — on ni bil uradnik, temveč cerkveni knez — vzbujali videz neumestnega sodelovanja s tujo, dasi po mednarodnem pravu zakonito oblastjo. Kakor je za marsikatero Rupnikovo dejanja odgovorna njegova okoli-
LAHKO SPODNJE PERILO
Drži vam drago obleko svežo ves čas —pomaga vam, da ostanete hladni in prijetni. Dobite ga v i vseh popularnih oblikah.
f/etunanA
Spodnje hlače— majice — "T"-za moške
Športne majice brez rokavov, spodnje hlače z elastičnim pasom.
T"-majicc imaio podložene ovratnike i/, nvlona. Odlično spodnje perilo,, najboljše dolge spodnje hlače z elastičnim pasom.
"T" MAJICE
Navadne in sporne nogavice.
Nogavice za delo
DRUGI
IZDELKI
Merino "95" spodnje perilo., Merino "71" spodnje perilo; spodnje perilo s podlago; Penma-nove potne srajce; Penmanove rokavice brez prstov; Penmanove jopice.
GP-1-1A
EDEN SESTAVKOV O USLUŽNOSTIH ONTARIJSKE VLADE
Sem od pionirskih dni nam je beseda SOSED pomenila nekaj posebnega: prijateljstvo sodelovanje in pomoč v slučaju potrebe. V Podeželjskih krajih pomeni še danes nekaj več kot biti sosednji. Automobili so razširili sosesko in kmet je upal, da bo vsak, ki stopi na njegovo zemljo tudi njegov dober sosed. On ne zahteva ničesar več, on ne pričakuje manj.
Sreča za športnika, da je tako lahko biLi dober sosed. Soseski ribolovec ali lovec pazi, da ne prestraši živine, da ne- pohodi pridelka ali poškoduje lastnine. On dokaže, da je dober sosed s tem, da gotovo zapre vrata ograje, spleza preko ograje na mestu, kjer je močnejša, da tako ne stegne žic ograje. Nekaj samoposebi umevnega je, da se iz vljudnosti oglasi pri kmečki hiši ter se predstavi ter zaprosi za dovoljenje, da sme "zmočiti" ribolovno vrvico, ali izstreliti strel. Na ta način se mu ni treba bati ca je stopil na lastnino tujca. Zaveda se lahko tako, da lovi in ribari na zemlji prijateljev.
Nesreča za športika pa je U, ker so bili mnogi kmetje neprijetno dTrnjeni z nerazumevanjem in vanclalizmon mnogih, ki so samo "slučajno" šli mimo s puško ali ribolovno opremo. Taki nemarneži so pustili
HON. J. W. SPOONER
ograjna vrata odprta,, tako da je živina poškodovala pridelke, se razkropila po javnih cestah; nadalje so polomili ograje in poškodovali poslopja; uničili so deželne pridelke in polomili drevje, ponesnažili so prostore za taborenja ter niso ugasnili ognjev, ko so odšli naprej; najslabše pa je bilo to, da so ranili domačo živino in spravili v nevarnost tudi človeška življenja", ko so neprevidno ravnali s svojim lovskim orožjem.
Po vseh teh zadnjih letih stalnih razočaranj, so zagrenjeni kmetje postavili napise, ki lovcem in ribičem prepovedujejo prehod, ker ti pač niso razumeli, da je uporaga privatne lastnine privilegij, ne pa pravica. Dobromisleči špotnik se je znašel nenadoma
gred napisi, ki mu prepovedujejo vstop, oji se, da bo kmalu VSA privatna lastnina zabranjena za prehode lovcem in ribičem. Ribiči in lovci, ki žele še v naprej uživati to njihovo športno življenje slede ljudskim vodilom, ki jih razlagajo organizacije, ki vam le dobro žele in ta so:
(1)	Obnašaj se prijateljsko na privatni zemlji;
(2)	Bodite previdni s strelnim orožjem;
(3)	Držite se pravil očuvanja narave.
Ontario Department of Lands and Forests
HON/J. W. SPOONER, Minister	F. A. MacDOUGAl, Depu»y Minister
ONTARIO
1. APRIL, 1961
"3** Tuar-ai
'SLOVENSKA DRŽAVA"
iw j
UM
Toronlo
•	Novi odbor Hranilnice in
posojilnice Janeza E. Kreka. Na prvi seji po občnem zboru so ravnatelji izvolili naslednje osebe kot funkcionarje zadruge: predsednik g. Viktor Trček, podpredsednik g. Emil Grmek, tajnik g. Franček Pliberšek, blagajnik g. Janez Senica. Ker je slasti ob nedeljah veliko prometa, je odbor sklenil, da se bo pisarna razširila še na sosednjo sobo, ki je služila doslej kot stanovanje.
•	Občni zbor Ontarijske lige kreditnih zvez v Royal York Hotelu je zopet posekal vse de-sedanje rekorde glede števila udeležencev. Sprejeta je bila resolucija, da se ustanovi posebni Stabilizacijski fond za pomoč kreditnim zvezam, ki zaidejo ne po lastni krivdi v težave z izplačili vlog (n. pr. če podjetje preneha poslovati ali pdb.) Za Miss Ontario Credit Union je bila izvoljena gdč. Arlene Fournier od Lakehead Provincial Civil Ser-vants Credit Union.
•	V torontski centralni javni knjišnici je razstavljal v prvi polovici marca g. Telesforas Va-lius (rojen 1914 v Rigj, Latvija, študiral v Kaunas, Litva) svoja grafična dela.
• Na sestanku kulturnega krožka
sta poročala Franček Pliberšek o knjigi Christopher Dawson, Understanding Europe in Rudolf Čuješ o knjigi John K. Galbraith, The Affluent Society. Prihodnji sestanek bo 9. aprila ob 3 uri popoldne v prostorih International Institute na 709 College St. Predaval bo g. profesor J.D. Man-tuani o predkrščanski filozofiji. Vsi Slovenci dobrodošli in iskreno vabljeni.
•	Južnoameriški dan. Dekliška katoliška srednja šola St. Jo-seph—Morrow Park je priredila 12. marca južnoameriški dan, ki so se ga udeležili delegati več katoliških srednjih šol iz To-ronta in okolice. Šolska telovadnica je bila primerno okrašena. Govorilo je deset deklet o problemih Južne Amerike, med njimi dve, ki izhajata iz teh dežel. Med govornicami je bila tudi Marjetka Čuješ, ki je govorila o naših dolžnosti do problemov Južne Amerike, ki izvirajo iz dejstva, da smo člani Kristusovega mističnega telesa. Govorom je sledila živahna debata s sklepom, da bodo organizirali podobne sestanke mesečno vsakikrat v drugi šoli.
•	Jezuiti so se preselili iz razpadajočega starega poslopja na 403 VVellington Street v novo poslopje na Bayview Avenue v Willowdale, blizu novega samostana in šole sester sv. Jožefa. V bližnji bodočnosti bo nadškofija zgradila v bližini srednjo šolo za fante, ki jo bodo vodili jezuitje.
•	Novi torontski pomožni nadškof P.F. Pocock je prispel na Jošefovo v Toronto. Na letališču ga je sprejel kardinal McGuigan.
• župnijski šoli v župniji sv.
Edvarda v Willowdale, kjer žup-nikuje torontski pomožni škof Francis Marocco, bosta uvedli jeseni kreditno zadrugo za učence.	^ £
SUDBURV
• V okviru tukajšnje univerze
je predavala 22. marca Slovenka Jerica Hernik-Srensen o Tragiki slovenskega naroda.
(hicago
•	Postani član Mohorjeve družbe. Pred vojno je bilo. Skoro 100 tisoč Slovencev je prejemalo knjižni dar Mohorjeve družbe. Dolge zimske večere so krajšale knjige Mohorjeve družbe v pouk in zabavo. Iz Brazilije poroča rojak o akciji za Mohorjevo družbo. Kljub silni razdalji in kljub maloštevilnosti tam naseljenih slovenskih rojakov je število Mo-horjanov narastlo na sto naročnikov. Kaj pa Chicago? Gledam po imeniku. Kako borno število! Toliko slovenskih družin v Chi-cagu in izven Chicaga nima smisla za slovensko knjigo.... Ni časa....? Ne! Je pomanjkanje slovenske zavednosti in dokaz velike duševne lenobe. še je čas! Vsaka slovenska družina, vsak posameznik naj bi si štel v dolžnost, podpreti Mohorjevo družbo in imeti Mohorjeve knjige na častnem mestu. Da si Slovenec, pokaži v dejanju z ozi-rom na Mohorjevo družbo.
•	Valentinov večer—ki je vpadel letos ravno v predpostni teden, je pod sponzorstvom agilne plesne skupine S.R.A.C. prav izvrstno uspel. Prireditelji so pokazali odlične organizacijske sposobnosti in napravili prijaten družabni večer, ki ga je poživila godba Romana Possedija.
•	Iz duhovnega poročila slovenske "fare- sv. Štefana za leto 1960 posnemamo: Sv. obhajil je bilo 48.500, krstov 79, smrti 37, porok 19, spreobrnjenj 19. — Dohodkov je bilo 83, 610.44, izdatkov pa 81,717,32. Na dolgu je še $28,-000.00.
•	Slovenska radijska ura je
spremenila postajo. Prvič smo jo slišali na novi oddaji ob 4.30 (eno uro pozneje kot preje) ma VV.E.D.C. v soboto 4. marca na 1240 valovni dolžini. Tokrat je odpadel takozvani "Polka Time".
•	že danes opozarjamo slovenske organizacije, da bo imela SNZ Martinovanje v Tomazinovi dvorani v soboto 11. novembra.
•	Kulturna prireditev se nam obeta kmalu po Veliki noči. Pod okriljem Lige. Kaj nam bodo dali na oder, še nismo zvedeli. Vendar pa nas veseli, da bo spet kaj in je prav, da prireditev obiščemo.
•	"Nova tlaka slovenskega naroda" — je knjiga, ki jo mora prebrati vsak zaveden Slovenec. Toliko izčrpnega materiala o iz-žemanju Slovencev od strani Beograda je v tej knjigi dokumenta-rično dokazanega, da bo vsak
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na
„„vega s,ovenča „dveln,k«	BamsU^ Nota^PubHc
ta "0UlrJ"'	Telefon: LE. 1-0715
Slovenec resno premislil, kaj se pravi biti v jarmu Jugoslavije— take ali take. Res traka, ki pije Slovencem mozeg in kri.... Cena knjigi je $2.00. Naročite jo sedaj lahko pri Mr. Mirko Geratič, 2737 W. I6th Str. Chicago 8, lit— Pohitite, zaloga je zelo majhna.
Cleveland
• Predavanje o ameriški državljanski vojski
V soboto 4. marca zvečer je klub Krog priredil predavanje g. Pavla Borštnika o temi: Ameriška državljanska vojna. Letos obhajamo stoletnico začetka in nadaljnih dogodkov v letu 1861. te za Združene države in ves svet tako pomombne vojne. G. Borštnik je v svojem temeljitem in načrtno izdelanem predavanju tekom ene ure in pol prikazal verigo dogodkov od povoda za vojno pa do njenega zaključka in jih osvetlil z notranje-politič-ne, zunanje-politične, vojaške, gospodarske, tehnične in social-
Veselo veliko noč 1961
želita Glavni odbor
in
Svet Slov, drž, gibanja.
postaj o Jezusovem poslanstvu pod naslovom: "V času obiskan-ja". Da je ta pasjonska igra med našimi ljudmi zelo priljubljena, je zopet dokazala polna dvorana. Pri igri je sodelovalo preko šestdeset ljudi. Režiral je zopet g. Milko Pust in zasedba vlog je bila, razen malih izjem, ista kot lani. Nasplošno je letošnja izvedba prekosila lansko. Jezusa je zopet igral g. Jože Likozar in ustvaril isti nepozabni lik. Zelo lepo so podali svoje vloge tudi ga. Milka Novak (mati Marija), g. Jernej Slak (Simon Peter) in g. Božo Pust (Juda iz Karije). Predstava je bila velik dogodek za slovenski živelj v Clevelandu.
• Naročnina.
Ponovno opozarjamo, da morete v Clevelandu poravnati naročnino pri: Bled Travel Service, 6113 St. Clair Ave. (Cleveland 3, Ohio.)
Veselo veliko noč 1961
žele
somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA
Veselo veliko noč želi GOSTfLNA
ERŠTE
Domača in importirana kapljica vseh vrst.
6802 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND 3, OHIO — TEL. HE. 1—3344 Lastnika: Hinko in Berta Lobe
Veselo veliko noč želi VSEM SLOVENCEM
BLED TRAVEL SERVICE
6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Tel. EX. 1—8787
ZASTOPSTVO VSEH LETALSKIH IN LADIJSKIH DRUŽB
Posebnost: skupinska potovanja. Lastnik: Jože Suhadolnik
no-kulturne strani. V. uvodu je nakazal razloge, ob zaključku predavanja pa neposredne posledice in učinke na ameriško življenje. Predavanje so ponazarjali zemljevid in ilustracije. Predavanje se je vršilo v Baragovem domu.
•	Koncert Glasbane Matice
V nedeljo 5. marca popoldan je v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju priredila Glasbena Matica svoj spomladanski koncert ob sodelovanju srbskega zbora "Njegoš" pod naslovom: Glasbeni sprehod po Jugoslaviji. Program je obsegal štiri dele: Slovenija, Hrvatska, Srbija, Slovenija. Slovenske in hrvatske pesmi je pel zbor Matice, srbske pa zbor "Njegoš". Večina pesmi je bila umetnih. Pesmi so bile izbrane v duhu posameznih narodov, tako da bi se prikazala njih pesem. Zbora sta program zelo Tepo izvajala. Oba zbora vodi dirigent g. Anton Šubel.
•	"V času obiskanja".
Popoldan na tiho nedeljo, 19.
marca je v šentviški veliki dvorani Slovenski oder letos zopet podal Edvarda Gregorina osem
BRAZILIJA
•	V Campinasu pri Sao Paulu
sta se poročila g. Janko Regali, doma iz Kamnika, in gdč. An tonia A. Salles Nogueira. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje iskreno želimo vse dobro in mnogo zadovoljstva. G. Janku, zvestemu naročniku in borcu za Slovenske Državo, pa še posebno izražamo željo, da bi tudi v novem stanu neumorno nadaljeval za zmago slovenske državne misli.
•	V S. Paulu glavnem mestu
istoimenske države, kjer živi največ Slovencev, so začeli rojaki izdajati svoj, torej nov slovenski list NAŠA VEZ. Kot že sam naslov pove, ima list namen, da poveže vse Slovence in njihove družine širom Brazilije. List ni političen in je predvsem informativnega značaju. Uvodni članek v 1. št. se zaključuje z sle-
, NE DA BI
Informacije in literatura sta Vam BREZPLAČNO na razpolago, ako pišete na:
THE ASSOCIATED LIVESTOCK GROVVERS OF ONTARIO
481 Eglinton Ave., West., Toronto
\r
■■■Hfe' > v v— -
v \ -i-* • ^ i
■■S®	IV *;
NAPRAVI SEDAJ s pomočjo TORONTO-DOMINION BANKE
S POSOJILOM ZA POPRAVILO DOMA i J
> ff /
LASTNIKI HIŠ—Dvignite vrednost vašega doma s propravili njegove notranjosti in zunanjosti sedaj, ko sta materjal in delovna sila na razpolago. To lahko storite s po vladi odobrenim posojilom za po pravilo domov v Toronto-Dominion Banki. Banka vam posodi do $4000. z nizko obrestno mero in lahko odplačljivimi obroki.
KMETJE Povprašajte vašega lokalnega poslovodja Toronto-Dominion Banke o posojilu za popravo kmetije, ki je lahko odobreno do $7.500.— z odplačljivimi obroki raztegnjenimi preko dobe dese'tih let.
ZA NADALNJE INFORMACIJE—obiščite krajevno podružnico Toronto-Dominion Banke ter se porazgovorite o vašem problemu s poslovodjem. On vam bo dal rad na razpolago vse podrobne informacije ter vam bo pokazali, kako lahko se dobi posojilo za popravilo doma. Pridite in obiščite ga sedaj. Ugajala vam bo vljudna postrežba in uslužnost.
NAPRAVI SEDAJ! Naložile denar v vaš dom preko
0
TORONTO-DOMINION
THE BANK THAT LOOKS A H E A D
Naša podružnica je v vaši soseščini
dečimi misli: Nikdar pa ne bomo opustili braniti interese slovenskega naroda, prav tako ne bomo nehali opozarjati na škodo, ki ogroža ali ki bi ogrožala vitalne interese slovenskega naroda ali celo njegov obstoj".
•	C. g. Ludvik Ceglar, ki se je pred dobrim letom preselil v bližino S. Paula, se je z vsem srcem zavzel za pridobivanje novih naročnikov za knjižne izdaja Mohorjeve Družbe v Celovcu. Dosegel je izredno lep uspeh in pridobil preko 100 novih naročnikov. Njegova akcija, je res vse hvalevredna, prav tako tudi številen odziv med starimi in novimi slovenskimi naseljenci. Prav zadel je nekdo, ki je dejal: Pomagati moramo koroškim Slovencem, to so naši zamorčki, tem velja vsa naša skrb!
•	Poverjenik Mohorjeve Družbe in naš naročnik g. Mestnik Jože je povabil na svoj gostoljuben dom vse slov. duhovnike, ki živijo na ozemlju Brazilije. Prav tako tudi nekatere agilne kultur-
ne delavce. Sicer duhovnikov ni veliko tukaj, vsi tudi niso utegnili priti—razdalje so prevelike. Kljub temu se je zbrala prijetna družba duhovnih gospodov in laikov. Prav počatil pa je z svojim obiskom vso družbo č.g. kanonik Janez Ambrož, ki je rojen v Braziliji in ima danes že 68 let. Ni pozabil jezika slovenske matere, čeprav ni slišal slovenske besede drugje kot v oz-
kem krogu njihovega doma. še več. Lepo piše in bere slovensko : Lastna volja in ljubezen do materine besede sta bili gonilni sili učenja slovenskega jezika.
Popoldan je vsem hitro minil v prejetnem >ragovoru in petjem slov. narodnih pesmi. Sklenili so so nadaljevati periodično s temi koristnimi sestanki in sicer vsakokrat na domu drugega.
CARL VIPAVEC
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
POZOR!	Prenočišče, hrana, ogled
POTUJETE v RIM - ITALIJO? Seč/te'se bosKbS
na:
Hotel - Penzion BLED
Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 - Roma
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in p
LEVSTIK prospekte!
/
NOVICE
•	Kljub politični in gospodarski napetosti med ZDA in Kubo so Amerikanci poslali cepivo proti ohromelosti bolnišnicam v Guantanamo City, ki so porabile svoje zaloge.
•	Kenncdyjeva uprava bo uvedla posebne znamke, ki bodo omogočale osebam, ki bodo spoznane kot podpore potrebne, kupovati živila v trgovinah.
•	ZDA so poenostavile postopek za izdanje vize za obisk ZDA.
•	Višji uradniki državne uprave morajo izročiti vse honorarje za govore in članke dobrodelnim ustanovam.
•	Razmerje med pisarniškimi
in produkcijskimi delavci se spreminja. V razbobju od 1. 1900 do 1960 se je v ZDA povečalo število pisarniških delavcev od 5.2 milijona na 28.5 milijona ali za 453%.V isti dobi se je povečalo število produkcijskih delavcev od 10.4 milijona na 24.3 milijona ali za 133%. Številke se nanašajo na industrijo z izključitvijo poljedelstva.
•	Litvanci v Toronto so slavili sredi februarja 43 letnico razglasitve svoje neodvisnosti z mašo v obeh katoliških cerkvah in s civilno proslavo.
•	Cerkev sv. Patricka v Toron-tu je slavila 100 letnico obstoja. Pri tej cerkvi se zbirajo zlasti katoličani nemškega izvora. Prvotna cerkev je zgorela 1. 1865, sedanjo gotsko cerkev pa so zgradili v letih 1869-1870. Ko so zgradili novo cerkev na McCaul St., ki je romanskega sloga, služi prvotna crkev na St. Patrick St. kot italijanska cerkev Karmelske Matere božje, v kateri je bila nekoč tudi služba božja za Slovence.
•	V semestru, ki se je začel oktobra 1960, predavajo na pa-peški Gregorijanski univerzi v Rimu štirje slovenski profesorji: p. Vladimir K. Truhlar S.J., imetnik stolice za dohuvno teologijo, poleg kolegija duhovne teologije obravnava v seminarju teologijo dela, v doktorandskem tečaju pa duhovno teologijo laištva in redovnitšva; p. Ivan N. Zore S.J. predava o Izbranih vprašanjih iz novejše teologije Srca Jezusovega in o Marijinem sodelovanju pri odrešenju v luči mariolo-škega kongresa v Lurdu 1958; p. Maksimilijan Žitnik SJ. ima tečaj o krščanski eksistenci pri vzhodnih očetih, predmet njegovega seminarja pa je: Krščansko bivanje v Janezu Krizostomu; profesor papeškega Vzhodnega instiuta, p. Pavel Leskovec S.J. v sklopu ekumenskega kurza razpravlja o Cerkvi in papeštvu pri ruskih teologih.
•	Rdeči križ v Kanadi potrebuje na leto nad pol milijona steklenic krvi, da more preskrbeti vse bolnišnice. Od 1. 1947, ko je Rdeči križjivedel to službo, je dobilo okoli 1,700.000 oseb v Kanadi brezplačno transfuzijo krvi.
•	Za svetovni marijanski
kongres, ki bo prihodnje leto v Kanadi, so izdali posebne zasebne spominske znamke. Izkupiček je namenjen za kritje stroškov dograditve bazilike Roženven-ske Marije v Cap de la Madelai-ne, Ouebec.
VESELO ALELUJO
želi vsem Slovencem, prijateljem, znancem in strankam
RUDI KUS
Plastering Contractor
Toronto — Ontario 114 Nairn Ave. LE. 5-1435
Hranilnica in posojilnica
JANEZA E. KREKA
V. TORONTU
VOŠČI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Uradne ure vsak torek zvečer od 7.30 do 9 in ob nedeljah po pozni maši
646 Euclid Ave. Telefon. LE. 2-4746
•	The Canadian Register je
dodal novo krajevno izdajo za severni Ontario.
•	Vrhovno sodišče v ZDA je
odločilo, da je po ustavi dovoljeno otrokom zasebnih in farnih šol uporabljati šolska vozila, ki so vzdrževana z denarjem federalne vlade.
•	51 letni občni zbor Zveze katoliškega tiska za ZDA in Kanado bo v maju tega leta v Van-couveru. Na banketu bo govoril kanadski ministerski predsednik John Diefenbaker.
• Papež Janez XXIII. je sprejel skupino slepcev nekaj ur po popolnem sončnem mrku. Primerjal je slepoto mrku, ki pomeni oviro, toda ne odvzame soncu središčnega prostora. Čeprav slepci ne uživajo vida, more njih duh žareti v polnem sijaju in to je vir prave sreče.
VESELO ALELUJO 1961. ŽELI
VIKTOR TRČEK
Popravljalnica čevljev. 115 RONCESVALLES AVE.
TORONTO

m
-KEV/JE.
i
p
ŠOPEK TRNJA"
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI IN SE PRIPOROČA RESTAVRACIJA
iroler
- HOUSE
na 1115 Bay Str., Toronto (pod Bloorom)
RAZGOVORI O EVROPSKI POLITIČNI POVEZAVI
V smislu sklepov lanskih razgovorov evropskih državnikov se je letos 10. in 11. februarja vršil v Parizu sestanek vrhovnih vladnih predstavnikov šestih za-padno-evropski držav povezanih v treh skupnostih. Razgovarjali so se o vprašanju kako priti do tesnejše politične povezave. Sklenili so postaviti poseben komite, ki naj sestavi konkretne predloge v tem smislu. Komite mora izdelati svoje predloge do 19. maja t.l., ko se bodo vrhovni vladni predstavniki zopet sestali in razpravljali o predloženih predlogih.
Uradno poročilo o februarskih razgovorih v Parizu se glasi:
"Državni poglavarji, predsedniki vlad in zunanji ministri Zvezne republike Nemčije, Belgije, Fancije, Italije, Lukseribur-ga in Nizozemske so se setali v Parizu 10. in 11. februarja 1961.
Posebne vezi še vežejo šest držav na gospodarski ravni. Le-te bodo postale še močnejše z izpo-( polnitvijo pariških in rimskih ' pogodb. Šest vlad stremi-v duhu dobre volje in prijateljstva-za tem, da bi pogodbe razvile in vzdrževale trgovino in izmenjavo ako z ostalimi evropskimi drža-ami-še posebej z Veliko Brita--li jo-kot z drugimi deželami sveta Prizadevale se bodo, v istem duhu, da najdejo rešitev vprašo njem, ki so nastali zaradi obstoj; dveh gospodarskih grup v Evropi
Namen konference je bil, dr išče pota, po katerih bi se dale organizirati tesnejše politično sodelovanje. Vezi na drugih pod -očjih so se ustvarjale z name nom, da se položi osnova za zve '.o, ki naj bi se razvijala pošto loma. Možno bo, da se ta zveza, renotno omejena na članice Evropske gospodarske skupnosti, kasneje razširi.
Očitno je, da predstavlja ustvaritev nove vrste odnošajev v Evropi, osnovanih na razvijanju enotnega trga ob odpravljanju carinske zaščite ter ob vskla-danju gospodarstev in na političnem sodelovanju v duhu prijateljstva, zaupanja ter enakosti, enega pomembnejših dogodkov našega časa. Sredi kriz in prevratov, ki teže svet, postaja zapad-na Evropa, pred nedavnim sama pustošena zaradi nacionalnih ko-sani in sporov, prostor razumevanja, svobode in napredka. Na ta način bodo posegi Evrope dobili več teže v svetu v korist vseh
Težko se je lotiti kritike dela tako razgledane in izobražene avtorice kot je to dr. Julija Pajma-nova.
Njen "Šopek trnja" odkriva prisrčno zbirko omembe vrednih spominov, ki so res, kakor meni sama, nekak venec materi na grob ob stoletnici. Delo je silno zanimivo in je nekaka avtobio-grafija .pestra in polna njenih direktnih in indirektnih srečanj z uglednimi osebnostmi in tvorci kulture.
Delo ima kot uvod zgodovinske izsledke nekoč zelo uglednega mesta Celja, nato pa slede spomini vse od najnežnejše dobe, preko dobe obeh svetovnih vojn in vse do 1960. leta.
Izredni talent in znanje jezikov je dr. Pajmanovo usposobilo za iskano guvernanto v dobi prve svetovne vojne, kar ji je prineslo odlično priliko, da se je seznanila (na univerzah v Švici in Belgiji) s kulturnimi tokovi, ki so takrat dajali Evropi novo lice,
Posledicam drage svetovne vojne je pripisati, da žal dr. Pajmanova ni mogla nabavljenega intelektualnega bogastva uporabiti v korist Sloveniji, zlasti z nameravano katoliško socialno šolo v Ljubljani. Pač pa njena požrtvovalna in nesebična ljubezen, ki jo je spremljala vse življenja, še nadalje rodi bogate duhovne sadove, ki jih vceplja skupno z intelektualnimi v dušah mladih ljudi v Argentini.
Knjiga je izšla v Argentini v samozaložbi in jo toplo priporočamo. Stane 1.50.	M.C.
Slovenski akademiki v s Severni Ameriki so izdali 2. številko letošnjega letnika svojega glasila Vestni k Save. Poleg peroni prinaša članek Jožeta Odarja ) atomskih delcih in prispevek idija Gobca Slovenske knjige prodirajo v svet.
Current Socialogical Research
(Nevv York, 1961, 116 strani) prinaša zgoščen pregled najvažnejših raziskovanj ameriških sociologov in socialnih psihologov.
svobodnih dežel in še posebej v korist razvijanja tesnejšega sodelovanja z Združenimi državami.
Sklenjeno je bilo, da se poveri komiteju, ki ga sestavljajo predstavniki šestih vlad, naloga, da predloži do naslednje seje konkretne predloge za sestanke državnih poglavarjev, predsednikov vlad in zunanjih ministrov, kakor tudi za kakršnekoli druge sestanke, ki bi bili zaželjeni. Komite naj študira tudi druga vprašanja, ki zadevajo evropsko sodelovanje, posebno ta, ki se nanašajo na razvoj skupnosti.
Sklenjeno je bilo, da se bo vršil drugi sestanek v Bonnu 19. maja 1961".
Raziskovanja so prikazana pod 25 zaglavji, ki predstavljajo 25 glavnih področij moderne sociologije. Letos smo najbrž prvič tudi Slovenci zastopani in sicer po svojem mlajšem sociologu Ediju Gobcu, ki se uveljavlja kar na treh področjih: (1) Race and Ethnic Relations (project "Americans from Slovenia"); (2) Social Psychology ih (3) So-cial Theory and History of Ideas. Iz zadnjega področja pripravlja naš slovenski rojak obširno originalno delo "Theorists and Theo-ries", kjer riakaže elemente v osebnosti socialnega teorista kot činitelje v smeri in razvoju njegove teorije. Doslej je analiziral osebnosti in teorije 60 vodilnih ameriških teoristov, vendar namerava S temi raziskovanji še nadaljevati.
VSEBINA MEDDORJA VI., 1|2.
Prvi zvezek šestega letnika Meddobja prinaša:
Karel Vladimir Truhlar, KR-STNIK, pesmi; Zorko Simčič, DOGODEK NA ULICI P1EDAD, novela; St. Janežič, NAUŽIJ SE SONCA, pesem; Pavel Krajnik, MISLI O KRŠČANSTVU V ROMANU "DOKTOR ZIVAGO", esej; Vinko Beličič, V MEGLI POJE KOS, novela; Milena Šou-kal, ODSEVI IZ NERAZISKANEGA SVETA,, pesem; Ruda Jurčec, 9999, pravljica iz velikega Bue-nos Airesa; Nikolaj Pregelj, ČAKAM, pesem; Rafko Vodeb, OBISK PRI ALEKSI IVANCEVI, esej; Nikolaj Pregelj, MOJA BALADA, pesem; CAS NA TRIBUNI; DAVICO, FINCI IN KRKLEC ALI NOV PRIPETLJAJ V TISOČLETNI BURKI, France Dolinar; ČRTA IN PROSTOR: POVOJNA SLOVENSKEKA GRAFIKA V DOMOVINI, Božo Kra-molc; KNJIGE: SLOVENCI V HERDERJEVEM LEKSIKONU SODOBNE SVETOVNE LITERATURE, F. Dolinar; KLEINE SLAVVISCHE BIOGRAPHIE, F. Dolinar; DER ZEHNTE BRU-DER (Josef Jurčič), Marijan Marolt; ZAPISKI: Smrt dr. Ivana Ahčina; Ob smrti pesnika Viktorja Vide; Prireditve Slovenske kulturne akcije v letu 1960.
NEKAJ ŠTEVILK IZ POSLOVANJA HRANILNICE IN POSOLJILNICE
JANEZA E. KREKA V TORONTU
Ko smo pred sedmini leti ustanavljali to našo denarno ustanovo, ni nihče računal,, niti mislil na to, do bo v kratkih letih postala tako pomembna v gospodarkem življenju Slovencev v Torontu in okolici. Računali smo le na nekaj desetin tisočakov, s katerimi bi pomagali reševati gospodarske in denarne probleme članov pri nakupu pohištva, hiš, pri plačilih dragih operacij, pri študiju in podobno.
Kmalu so ljudje spoznali, da je stvar res dobra in koristna. Prvotnim članom na ustanovnem občnem zboru se pridruži vsak mesec nekaj novih zlanov, tako da j a število vpisov narastlo že na 776. Pomagali smo pri nakupu, oziroma pri izplačilih hipoteke (mortgage) preko sto hiš, dali že stotine manjših posojil za najraz-novrstnejše potrebe.
Da boste videli, kako je krožil denar navajamo le nekaj številk, ki zgovorno kažejo, da naša hranilnica in posojilnica živahno deluje, čeprav ne zvonimo vsak teden na veliki zvon.
Prometa je bilo v vsej dobi poslovaja preko 4Vi
miljona dolarjev, ali če hočete natačno ........................$4,620,733.35
Člani so vločili v hranilnico ........................................................ 1,384,185.87
Sposodili smo si pri zadružni zvezi (in vse vrnili) ................ 185,000.00
Člani so dvignili lastnega denarja ............................................ 973,602.88
Posodili smo članom ...................................................................... 953,857.16
Vrnili so posojila .............................................................................. 621,811.93
Posojeno članom še ........................................................................ 332,045.33
Vloge članov koncem januarja 1961 ........................................ 410,582.99
SLOVENEC PREDAVA V BELGIJI
Član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in vseučiliški profesor dr. France Štele je bil povabljen na vrsto predavanj v Belgijo. Kot prva ga je povabila univerza v Louvainu, kjer je imel na Inštitutu za arheologijo in umetnostno zgodovino dve predavanji. V prvem je opisal cister-cijansko arhitekturo na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške, predvsem spomenike v Stični in Kostanjevici ter njeno mesto v splošni cistercijanski arhitekturi in v srednjeevropskem kulturnem območju. Posebno zanimivo in bogato pa je bilo predavanje o slovenskem srednjeveškem slikarstvu, ki ga je prof. Štele začel pred več kot petdesetimi leti prvi znanstveno raziskovati. Precej pozornosti je vzbudila predava-teljeva teorija o subalpinskem zemljepisnem in kulturnem pasu, ki se razteza od Genovskega zaliva preko Piemonta, južne
Razdelili med člane (obresti in rebate) čistega dobička........ 68,935.13 ( Švice, Tirolskega, Karnije, Fur-
Investiranega denarja v hiši in drugih denarnih ustanovah 80,400.00
LOVENSKEGA
TlSJKAL
Avstralske MISLI prinašajo v februarski številki pod poglavjem "Kaj pravite?" odlomek zasebnega pisma, ki ga je pisal slovenski študent prijatelju v Avstralijo. Pismo se nanaša na vprašanje sloventsva v Sloveniji in ga ponatiskujemo, v kolikor je bilo objavljeno v Mislih (str. 60):
"....v zadnjih letih sem se precej izoblikoval v to (slovensko) smer, tako da sem danes navdušen Slovenec in predvsem Slovenec. Tolažljivo je to v tem, da nisem sam, temveč nas je precej kolegov na fakulteti ali na univerzi, ki tako slovensko mislimo. Bodisi, da je to reakcija na jugoslovanstvo in vse, kar ga spremlja — moram reči, da se v zadnjih letih "južni bratje" v precejšnji meri naseljujejo v Sloveniji ali kot študentje, saj je ena petina študentov v Ljubljani iz juga in le-ti v največji meri po končanem šolanju ostanejo v Sloveniji in se nočejo vrniti domov; po drugi strani prihajajo tudi delavci, ki jih industrija rabi, zlasti sezonski delavci so vsi do zadnjega iz juga— bodisi, da je to (naše navdušenje za slovenstvo) reakcija na nemško in italijansko opasnost, ki, čeprav ni neposredna, pa ven-
dar preži nekje v ozadju"
"POSEBNE GLAVE"
Pod tem naslovom je priobčil v Amerikanskem Slovencu z dne 8. marca, ti. preč g. Jurij Trunk iz San Francisco Cal., sledeče vrstice: "Ukrajinci so take posebne glave. Že stari Avstriji so delali "Rutenci" parlamentarcem preglavice| Ukrajina je domovina vseh slovanskih plemen. Neki Ukrajinci bi radi imeli vse le ukrajinsko, pa je Ukrajina le na papirju, ker države Ukrajine ni, Sovjetska republika Ukrajina je le del Rusije ali Sovjetov.
Srčne bolečine za neke Ukrajince. Po so "Ukrajinci" prinesli te dni državno zastavo v San Francisco v mestno hišo, in tam je plapolala.
V glavah Slovanov je vse še zmedeno"....
Komentar: V glavi pisca je tudi precej zmedeno. Bolje bi bilo, da bi list kot je "Ameriški Slovenec" takih le otročarij ne objavljal. Ukrajinci so narod z svojo zgodovino in svojo kulturno dasiravno so jo skušali Poljaki v marsičem izmaličiti. Narod— 45 miljonski — se ne bo dal pod-
lanije, Koroške, Brd, Krasa in Istre do" Kvarnerskega zaliva ter ima kljub velikim etničnim razlikam mnogo skupnih potez. Prof. Štele je lepo utemeljil, da zasluži v tem okviru naše sicer skromno in na prvi pogled nevaž-no srednjeveško slikarstvo zanimanje mednarodnega umetnost-nozgodovinskega foruma; subal-pinskemu kulturnemu pasu moremo namreč pripisati vlogo nekakšnega kulturno-zemljepisnega odbijača med vodilnimi področji severne in južne evropske umetnosti, kjer se v obeh smereh pretakajo vplivi, se tu križajo in ustvarjajo poljudno, preprosto,-an vendar zanimivo in prisrčno umetnost. Prof. Štele je predavanje o stenskem slikarstvu ponovil še na univerzi v Gandu, kjer bo izšlo v letnem zborniku tamkajšnjega inštituta za umetnostno zgodovino.
(po Glasu)
POMOČ GOSPODARSKO ZAOSTALIM DEŽELAM
Gospodarsko zaostale dežele so bile deležne znatne pomoči. Celotna pomoč v najrazličnejših oblikah je znašala v letih 1956 do 1959 (obe leti vključno) $28.619 milijonov.
Poedine države so darovale, posodile ali investirale naslednje vsote: (vse v milijonih dolar-
rediti niti Rusom, niti Poljakom,. jev) ZDA $14.602, Francija
Njemu pripada svoboda v lastni Ukrajinski državi.	—M.G.
tiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiEJiiiiiiifiiiicjifiiiiiiiiiicjiifiiiriiiiicaiiiiriiiiiiiMiiiiifiiiiiieaiiiHiitfiiicaiiiiiiiiiiiiejtiiiiiiiiiHcaiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiMiiii
Veselo Alelujo želi "SLOVENSKA NARODNA ZVEZA"
v Kanadi
iimmiiiMiiimiiiiiiaimiiiiiinnniiiimii^^^
. Vsem prijateljem m znancem
• število spolnih bolezni v
ZDA je naraslo od 1. 1957 za 192%, v New Yorku samem pa za 300.% Porast pripisujejo v prvi vrsti znižanju moralnega standarda.
•	35 državnih uslužbencev v
Pentagonu so aretirali v zvezi z odkritim kockanjem.
•	17. marca je krožilo po
svetovju 20 satelitev, ki so jih izstrelile ZDA in eden, ki so ga izstrelili Sovjeti.
•	Profesor J. Kenth Galbraith,
avtor zelo čitanih knjig The Aff-luent Society in The Liberal Hour, zagovornik povečanja državnih izdatkov, je bil imenovan za ambasadorja ZDA v Indiji.
Veselo veliko noč 1961
želi prva slovenska potniška pisarna
AVGUST K0LLANDER C0.
v poslopju Slov. Nar. doma na 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio — Tel. HE. 1—4148
Pridružite se skupinskim izletom v Slovenijo in Evrope z jet letali 27, 29 maja, 1, 2, 3, 16, 17, 28 junija in 15 julija, katere bo vodil osebno August Kollander
Avtoriziran zastopnik za vse parobrodne družbe in letalske linije.
sirom sveta pošiljam iskrene velikonočne pozdrave! Združimo se čim tesneje vo delu za slovensko velikonočno jutro!
Mirko Geratič
$4.921, Velika Britanija $3.149, apadna Nemčija 2.328, Nizozemska 860, Japonska 588, Italija 552, Kanada 464, Belgija 394, Švica 393, Portugalska 183, Švedska 111.
Sovjetska zveza in komunistična Kitajska sta v istem obdobju obljubile pomoči v znesku 2.3 milijarde, toda dejansko sta izdale samo 560 milijonov dolarjev.
ZAHTEVAJTE!
Z NYLONON OKREPLJENE PETE IN PRSTI
NOGAVICE ZA DELO
TRPEŽNEJŠE KOT KATERE KOLI DRUGE
PENMANSOVE NOGAVICE ZA DELO Vam nudijo posebno trpežnost posebno ugodje posebno vrednost. Slog in debelina za vsako delo— Vaš najboljši kup za vsako ceno.
TUDI SPON JE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868
VVS-9-4