^»vieliii franke « drUtvl SNS;
63* Stev.
:haja fssen p©««2a3Sik® <fnew p o praxnlkg *»«k d a «8 opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, FrančiSkanska ulica St. 6/1,, Učiteljska tiskarna.
Bopieo frankirati in poo-pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrač*.
Oglasi: Ecostoipna petit-vrstica K 1’80, oamrtnioe in sabvale po K 8'—, razglasi in poslano vrstica po
K2‘50; večkrat, objave po dogovora primeren popust.
H UufelM, v sredo 17. marca i9?0
Leto IV.
HiasSio iugoslov. socUalno - demokratiCese strank«.
PosatHouna Stav. stane — M vinarjev. —«
Naročnina: Pb poiti ali x dostavljanjem na dom za celo leto K 120, za pol leta K 60. za četrt leta K 80, ra mesec K 10. Za Nemčijo celo leto K 13S, sa ostalo tujino in Ameriko E 140, — Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravniitvo ;a v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 L,
Učiteljska tiskarna.
TftieioRsfca st. 312.
Duh in naloge dobe.
Oz sPrcJeiarca«.)
Kdor hoče doseči v življenju uspeh, mora poznati duha svojega časa. Predvsem veha to za vsako delo socijalnega značaja. Filozof nam bo sicer dela!, da te duh časa vedno eden: Duh večnosti, duli sveta, ki ga hrepenenje človeštva še vedno išče. a ki mu je še vedno skrivnosten in se njegovim očem včasi navidezno tem beli oddaljuje, čim bolj misli človek, da se mu ie približa!. Goethe pravi v Faustu: »Was ihr den Geist der Zeiten nennt. das ist. der Herren eJgner Oeist«. (Kar imenujete guba časov, ie gospodov last ni duh). - • Filozof Goethe, ki Je sam nedvomno eden naivejčjih modrijanov vseh časov, Imata gotovo prav. Večnost ie ena in naše časovne mere so le naša iznaidba. naš oripomo-k. brez katere?;?, sl ne bi mogli
ček.
pomagati, kakor ne brez merila v prostoru, kakor ne brez besede. Vse to fe relativno. »Včeraj* bi pomenilo na Jupitru vse kal drugega, kakor na zemlji, stoletje Neptuna Ie povsem neenako našemu. Toda mi potrebujemo svoj včerai in jutri, svoje leto in stoletje, svoje minute in sekunde. Relativni smo tudi sami In povsod moramo računati z relativnostmi. »Naš čas« ie relativen pojm. toda za nas le fakt in vooštevati ga moramo Naj ie smisel večnosti kakršenkoli, v svojem življenju opažamo razlike med dnevom in dnevom, med letom Jn letom, med epoho in epoho. Vsa cast filozofiji, toda za naše praktične potrebe je važnejše poznati smisel svojega dneva, kakor duha večnosti Za otroka ie boli potrebno, da se nauči abecede, kakor da stika po naj-globokounmejših knjigah, katerih nc more čitali.
Naš čas! — Z našega — recimo nižjega stališča — ie ta čas zelo določena doba, ki se v bistvenih in za naše življenje važnih rečeh razlikuje od preteklih dni »n let. in če nočemo v tem svolem času ostati tulci, ga moramo poznati in gledati, da ga razumemo. Otroci tega časa smo, in če ie resnično, da spada med najres neiše. četudi najtežje naloge spozna vati samega sebe. ie spoznavanje časa. v katerem živimo, ki nas te porodil ali ki vpliva na nas in nas —• uspešno ali neuspešno — vzgaja, enako važna in resna naloga. Plavati proti struji ie enako nehvaležno. Kakor bikov poizkus, da zaustavi
o!? * s Ae,n’ se zaleti oroti njemu, postavljati se po robu »vsemu svetu« izgleda zelo junaško, toda Junaštvo samo na sebi še ni modro, ampak postane v gotovih razmerah lahko smešno. Pihati nroti vetru in se pri tem prehladiti, ni niti tragično, temveč je
neumno.
i*±‘L
Naš čas preveva veter, ki nosi serae v gotovo smer in obenem odstranjuje vsakovrstne trhline in s--sutfrie. Pred našimi očmi so razpadle mogočne države, o katerih so trdili, da so bile zgrajene za večnost.
V	prah so se podrli troni. s katerih so mogotci ukazovali mnogomilijon-skim narodom Jn nameravali ukazovali svetu. Velike industrije, ogromne trgovine so kratkomalo izginile. Iz revežev so postali bogataši. Mesta, nekdaj polna razkošja in sijaja, so danes torišča nepopisna revščine in obupne bede. Cele dežele prihajajo v zastavnico tuiih, dotlej komaj Do imenu znanih denarnih magnatov. Nepregledne knjižnice, napisane in natisnjene pred kratkimi leti so že tako brezpomembne in odtulene življenju. kakor da so nilh avtorji živelj v dobi mamuta. Boji. ki so včasi razburjali tisočere irmove. ne izzovejo nikjer več odmeva, na vseh koncih in krajih pa bruhaio na dan problemi, predvčeranjem šc neznatni ali pa neznani.
Vojna je šla čez svet. Sla je s silo strašnega orkana, 2 brezobzirnostjo natumega fenomena, z neusmiljenostjo uničevanja, z neprizanesljivostjo smrti... ali kjer je umiranje, tam je tudi porajanje. Ves svet !c ogromen grob, ves svet Je ogromna zibelka — ohole obenem. Kaj leži v tej zibelki: Kako se je porodilo? Kakšno lastnosti ima? Koflfro in kako moremo vplivati na to. kar ie nastalo hi kar se hoče razvijali? Kako moramo vpHvati. da me bo vse delo setev na pečini?
Vojna !c šla čez svet In ga ie iz-premenila. Niti naizagrizenelši konservativec ne tali te preočitne resnice. Ali mnogo jih ie tako preobloženih s predsodki, da se krčevito branijo pogledati ped skorjo, pa opažajo zaradi tega le površne iznremembe in Jih merijo z vatlom preteklosti, s katerim ni mogoče premeriti novih dhnenzii. Izpremembe. ki jih vidijo njih oči so nebistvene, svet oa se le izpremenil bistveno. Nove meic na zemljevidu opažate, nove državne konstitucije čitaio. propadanje starih in ustanavljanje novih tvrdk jemljejo na znanje, na mislijo da so videli vse. Kdor jih upozaria, da Je oral plug volne veliko boli globoko. Jim ie pre-kucuh. sovražnik reda. razdiralec družbe in grobofcon vsakovrstnih svetinj. In drugi so. k! bi radi videli do temelja, na so sJ izvrtali luknjo Jn gledajo skoz njo. pozabljajoči, da ie svet tudi širok. Zazrli so se v vulkan in prezrli krate drugačnega značaja. kjer učinkujejo še druge site. Kdor priporoča tudi širši razgled, jim ie nazadnjak, cokiia na vozu napred-
mmn  .............
*«r/E®.osES33aiBSBS£2ss:5!
fca in izdaialec druge vrste svetosti,
Vohia le šla čez svet. Fometala ]e strahovito, ali ni ga ugonobila. Ni ga nit! razdejala v prvotne dele. iz katerih bi se mogel sestavljati popolnoma nov svef. Napravila ie mnogo mnogo razvalin, pomendrala !e mnogo živega in napol živega, ostalo pa Je še mnogo temeljev, dovoli trdnih, da Kljubujejo razdejanju. Kai ie treba, da spoznamo, je resnica. Pri delu. ki vodi do tega cilja, so naše simpatije in antipatije slabi pomočniki: dajejo nam pobarvane naočnike, in namesto tega, kar bi morah videti, gledamo to, kar bi radi videli.
Dobo izza vojne smemo imenovati novo. Učinki vojne so tako veliki. da te z njo čete poglavie zgodovine zaključeno. Kadar izrekamo to deistvo. se pa ne smemo tako spozabiti, da bi rabili izraz »novo« v takem smislu. kakor da ie napravljen križ čez vse. kar le bilo. kakor da Je porušeno vse včerajšnje hi se gradi danes vse absolutno od temelja novo. Nikjer in nikdar ni bilo take revolucije in nemogoča le Vsa zgodovina ima svojo kontinuiteto, Vse sc razvila, tudi če so koraki evolneite včasi hitrejši in trši. V razvoju sc vedno meša novo s starim. Množina ostajajočega starega in vstajajočega novega ni vedno enaka, vedno pa se držita preteklost in bodočnost za roko.
Kar je vojna uničila, ie moralo biti uničeno, kar Je posejala. Je moralo biti posejano, kar je oživela, ic-moralo biti oživljeno. Kdor presoja take pojave s tesnega stališča svojih želja
tii stremljenj, mora zabresti v zmote Obvaroval pa si Jih bo. če spozna vzroke dogodkov. Tudi volna ie imela vzroke. Nič nam ne pomaga modrovati, kako bi se bila preprečila, če bi se bilo zgodilo to ali ono ali pa če se to ali ono ne bi bilo zgodilo, če bi bil ta stord to. drugi pa ne onega. Vsa ta filozofija ima lahko vrednost kot nauk za bodočnost, loda vsa nešteta ugibanja, vsi »Če« In sako« niso bila nikakršna dejstva, resnično pa so obstajali vsi vzroki, zaradi katerih ie morala nastati vojna, A tudi razmere, v katerih se ie potem vojna vodila, sb bile faktične. In v njih so btTi vzroki vseh posledic, nastalih iz vojne. In ustvarjajočih nove vzroke za nove posledice.
Kdor bi poznal vse tiste razmere do zadnjih podrobnosti, bi natančno razumel vse, kar se Je godilo med volno in kar se godi sedai. in jasno H mu bilo, da se le nrav vse moralo prav tako zgoditi in nikakor drugače ne. Le malo truda bi pa bilo potem še treba, da bi lahko kar prerokoval, kaj da sa zgodi jutri in Doiutršnjem in morda tudi še nekoliko dni potem.
Tako dovršeno znanje 5e preveč za smrtnika. AU če ne moreni popolnoma doseči cilja, bi bilo nespametno. da se mn ne bi skušal približati kolikor mogoče. Spoznanje vseh de-taliev ie nreveč za posameznega človeka: ni pa pretežka spoznati glavne obrise, ločiti bistveno od nebistvenega, dognati značaj reči in sl na ta način ustvariti vernosljkodobe.
(Konec prih.)
J. B.:
LISTEK, li Hill
!!t 01 p
(Poslovenil Fran P o g & č n :Jr.)
Večni Mršavec.
(Dalje.)
Carjevič Ivan je imel na ruki zlat prstan, ki mu ga le podarila Valisisa Kirbitjevna. Vasilisa Kirbltievna pa le imela kozo »n se ie z njenim mlekom zjutraj in zvečer umivala. Pritekla ic deklica z lončkom, pomolzla kozo In odnesla mleko. Bo dač pa je vzel carjevičev prstan hi ga vrgel v lonček.
»Ej, golobčki, postali ste predrzni!« nravi deklica.
Nato gre k Vasiilsi Kirbitjevni in M Potoži: »Sedai sc žo pastirji iz nas norčujejo, vrgli so v mleko prstan.«
Vasilisa odvrne: .»Pusti mleko, Precedim sama?«
Precedi mleko, zagiedH »voj prstan iti pošlje po pastirja.
Pastiria pridirjata: »Zdravstvu}, Vasilisa Kirbitievna«. nravi Bodač.
»Zdravstvu}. Bodač! Zdravstvu!, carjevič! Kako sta zašla sem?«
»Prišla sva za teboj, Vasilisa Kirbitjevna! Pred nama se.ne skriješ! Na dnu morja te poiščeva!«
Posadi ju za mizo in pogosti z vsakovrstnimi jedili Jn vini.
Bodač ji pravi: »Ko se Mršavec vrne z lova. ga vprašaj, kje je njegova smrt! A sedaj bi bilo prav, da se skrijeva!«
Jedva sta se gosta skriia. prileti Večni Mršavec: »Fu, ful Poprej ruskega duha	ni	bilo videti,	ni	slišati,
I sedai pa sc	pojavila	ruski	duh pred
! očmi i:i sili v usta!«
Va ilisa Kirbitjevna mu odgovo-| ri: »Ničetal	si	se po	Rusiji	in	nabral
j niškega duha,	da ga	še sedaj	čutiš.*
Mršavec poobedule in leže spat.
; Tedaj pristopi k njemu Vasilisa, se skloni k njegovemu licu, ga miiule in poljubule ter govori: »Mili moj drug’ Težko sem te pričakovala! Mislila sem. da te ne vidim več živega, da so te požrle divje zveri!".
Mršavec se zasmeje: »Nespametna ženska! Dolgi lasie. kratka pamet! Ali me morejo dlvie zveri požreti?«
Po Časopisju so potihnile tožbe za stanovanji. Ne moremo pa zaradi tega misliti, da (e stanovanjska beda kaj manjša. Nasprotno: veča se od dne do dne. Samo izredno mili zimi se moramo zahvaliti, da ni prišlo v tem oziru do katastrof. Veliko ljudi sc le vdalo v svoio usodo, da morajo živeti po brlogih, vagonih, šnpafc, kleteh itd., ki so Drava vališča bak-cilov kužnih bolezni, telesnih in moralnih. Narod si gotovo ni na jasnem, kakšne posledice ima neprimerno stanovanje za otroka, družino. Dognana resnica ie: v dostojnem stanovanju se človek dviga, neprimerno stanovanic pa ga ubija telesno in duševno. Aii naj postanejo naša mesta res ognjišča telesnega in duševnega struna, ki naj nam še boli razje naš rod?
Vlada in občine bi morale kdaj že izprevideti to nevarnost stanovanjske bede. Gotovo Je stanovanjska beda neniala muka za vsakogar, ki ne more dobiti primernega stanovanja, ki ogroža neposredno njegovo zdravic, delavnost, a še veliko straš-mmemm
Stanovanjska beda.
s A kje ie tvoja smrt?«
»Moja smrt se vaiia v metli pod pragom.«
Jedva le Mršavec odletel, hiti Vasilisa k carjeviču Ivanu.
Bodač io vpraša:,»No, kj€ ie Mr-šavčeva sinrt?«
»V metli pod pragom se valja.«
»Ne, nalašč se je zlagal! Treba ga ie vprašati bolj zvito!«
Vasilisa Kirbitievna si takoj Izmisli tole: Vzame metlo, io pozlati, okrasi z raznimi trakovi in položi na mizo. Ko prileti Večni Mršavec, zagleda na mizi pozlačeno metlo ?n vpraša, čemu je to narejeno.
Vasilisa mu odvrne: »Kako naj pustim, da se vaiia tvoiu smrt pod pragom! Naj leži rajši na mizi!«
»Ha, ha, ha! Nespametno ženšče! Dolgi lasje, kratka pamet! Misliš, .da ic tu moja smrt?"
*A. kje ie?«
»Moja smrt tiči v kozlu.«
Komaj Ic odše! Mršavec na lov,
in
nclša le stanovanjska beda v svojih posledicah. Zanemarjena stanovanja, življenje na kupu. nam bo prineslo nezdrav rod. k! bo širil jetiko in škro-lutozo. prineslo nam bo pa tudi številne moralne propalice. kl bodo ku-žile rod tudi v moralnem ozrru. Ali bodo tj krivi temu? To bodo pač žrtve razmer, oziroma žrtve nesposobnosti. ravnodušnosti vseh odgovornih faktorjev, ki pač čuielo dan na dan o stiski za stanovanju, prereše-tavalo načrte, kako tel stiski odpo-moči, se povsuneJo včasih celo do navidezno prav radikalnih odredb, katere pa ostanejo le na papirju alt lih pa izvaiaio tako. da lih čuti le mali človek.
Prerekati sc, kako omiliti stanovanjsko bedo. je gotovo nesmisel; vsakdo mora videti, da ie tu inogoč le en izhod. t. j. z i d a t i j e treba. Bliža se stavbena sezfja. Človek bi mislil, da se na vseh koncih pripravlja z delom. Pa to. kar se pripravlja, Je bore malo. Ljubljanska občina le sklenila zgradbo treh hiš iesene konstrukcije (nroračunana vsota 3 mili-
MBgBSffCUTfiiGE prjRiggaMBM
foni). Np vem dobro, kakšna naj ba ta, mislim sl pač, najbrže več lesa nego opeke. Ali ni opeke? Ali ni opeka cenejša od lesa? Pa nisem strokovnjak, odločali so o tem strokovnjaki. ki že gotovo poznajo razpolož« Jiivi materiial in današnji poležat. O! tem. kako nal se zida. prepuščam zato popolno besedo strokovnjakom« Za nas nestrokovnjake je bolj važno vprašanje, kdo nai zida. kako priue-mo sploh do hiš (lesenih, zidanih, betonskih, vseeno — samo do hiš ma-ramo prit., če se pa že zida. naj s« zida pač solidno, pa zato imamo strokovnjake).
Tu pa stojimo pred zelo, zelo kislim jabolkom. Danes zidati hišo ni malenkost. Materiial. delavci, vse se nam zdi »strašno« drago, in res niso izdatki za novo hišo danes v nobenem pravem razmerju z dohodki, kl iih lahko stanovanjska hiša prinaša. Davčna politika oobere .1 do 2 tretjini kosmate najemnine (po raznih občinah različno). Ni čuda. Če nima nihče veselja zazidavati svojih milijonov. Mislimo ua. da bi se daslo s pa* metno politiko v marsikom oživiti veselic do zidanja. Citali smo pač že*
o	načrtu zakona, ki bi določil n. pr., da mora vsak bogatin bivati v svoji hiši. ki ie pa ne sme šele kupiti, ampak zidati. To Je težko izvedljivo. Podlaga mora biti poois imetja, v ta ie pa treba priprav, ki pa imalo zopet le res pomeu. če bi se t a k o) nato izvršila oddata imetia; tudi J« zelo težko potegniti pravo črto. kdo le danes bogatin. Tak zakon zato ne more imeti hitrega praktičnega uspeha. Hitrejši uspeh bi imel pa že n. pr. sledeči: vsi denarni zavodi, ki hnaio gotovo vsoto rezervnega zaklada. moralo biti nastanleni v lastnem poslopju, če ga nimalo. ga na smejo kupiti, ampak sezidati v
I.	1920. ali: vsi denarni zavodi, ki imaio recimo milijon kron rezervne« ga zaklada, moralo do 31. decembra 1920 sezidati vsem svojim uslužbencem stanovanja hi natura, če ga še nitnaio. To bi bilo izvedljivo in nekaj bi pomagalo, še večji uspeh si pa obetamo od sledečega:
Danes more zidati privatnik le, če je milijonar. Vemo, da pride do oddale imetja. Davki ne zadostujejo niti za tekoče potrebščine, o amortizaciji dolgov se nam še sanjati no sme. Če noče država financijelno propasti, bo morala izvesti prav izdatno oddalo imetja. Naj se gotovi krogi še tako temu upiralo, prei ali slej pride do tega: tudi država neče in ne sme propasti. Ta moment »greni« živiienie in veselje nad »pridobljenimi« milijoni tudi našim bogatašem. Ali ne bi bilo mogoče, da bi država v splošnem Interesu pustila tem Hudem za gotovo dobo zasigu-rati gotove dohodke, če tudi oni ta-
s tr,
okrasi Vasilisa kozla _ .........
kraguljčki in mu pozlati roge
Mršavec se vrne, to zagleda in se zakrohota: »th, neumna ženščina! Dolgi lasje, kratka pamet! Mola smrt
ie daleč! Na morju, na oceanu je otok, na tem otoku stoji hrast, pod hrastom Je zakopana skrinjica, v skrinjici ie skrit zajec, v zaicu račka, v rački jaice — a v jajcu mota smrt!«
To reče in odleti.
Vasilisa Kirbitjevna pove vse to carjeviču in Bodaču. Ta dva vzameta s seboj brašna in se napotita Iskat Mrlavčevo smrt.«
Dolgo sta hodila, pojedla vse bra-šno in jel ju je lomiti glad. Naletita na psico s ščeneti.
»Ubijem jo,« pravi Bodač. »Ničesar več nimava lesti!«
Psica ga zaprosi: »Ne ubijat me ne osiroti mojih mladih! Pridem ti še prav!«
"No, bog s teboj!«
Gresta daljo in zagledata na hrastu orlico i orliči.
Bodač pravi: »Ubijem orlico.«
Orlica odvrne: »Ne ubijaj me, ne osiroti mojih mladih! Pridem tl še prav!«
»Torej ostani zdravi«
Prideta do širokega morja —• oceana. Po obali leze rak. BodaČ re če; » Tega ubijem!«
Rak odgovori: »Ne ubijaj me. dobri človek t Od mene nimaš dosti koristi! Četudi me sneš, ne boš sit! Pride pa čas. ko ti bom v pomoč!«
»No, lezi z bogom dalie.« pravi Bodač. se ozre na morje, zagleda ribiča v čolnu fn zakliče: »Priveslaj k bregu!«
Ribič pritira čoln k bregu, carjevič Ivan in Bodač sedeta vanj in krenili so proti otoku.
Ko dospč do otoka. Izstopijo Jn so napotijo k hrastu. Bodač objame hrast s silnimi rokami in ca s koreninami vred izpuli. Nato izvleče iznod hrasta skrinjico in jo odpre. Tu skoči iz skrinjice zareč in jo ubere kakor strela.
»Ah,« vzdihne carjevič Ivan, »da bi bil sedai tu pes. ulel bi zaica!«
Glej. že privleče pes zajca.
Bodač ga zgrabi in razpara, kar zleti iz niega račka in se dvigne visoko proti nebu.
Carjevič Ivan šepne: »Ah, da Je sedaj tu orel. uiel bi račko!«
Jedva izreče te besede, že Je tu orel z račko.
(Konec prib.)
Rol neka! žrtvulejo za občo blaginjo? Narediti bi se dalo n. pr. na sledeči načtn: potom zakona bi se garantiralo vsakemu državljanu. recimo do njegove smrti, da se pri oddaji imetja nc bo upoštevalo tistega dela' niegovega iiuetla. ki ga bo v 1. 1920. zavidal v stanovanjske hiše (z malimi stanovanji do 3 sob!) Hiše ostanek) recimo 30 let brez davka (izvzemši seveda najemnino’)
Mislimo, da bo marsikateri oprezni bogatin zasigural dobršen del svoiega bogastva s tem. da bo hitel staviti hiše. (Kdor ltna danes, recimo 10 milijonov kron. bo, če Je kaj previdnosti v njem. najmanj četrtino tega izkušal zasigurati v stanovanjskih hišah, kjer pač ne bo neslo 10 do 20% ampak recimo 1 do 2%, a ta bodeta sigurna. S tem sl bo tudi znižal odstotek pri oddaji Imetja. Davek bo gotovo progresiven, (čim večje imetje bo obdavčeno, večji bo odstotek!) Pridobi tako tudi njegov dedič: po smrti graditelja bi nasto-* pila oddaja imetja od vrednosti stanovanjskih hiš, ki bi bile sezidane v
1.	1920.; seveda tudi progresivno, — tako bi dosegel — ker ie imetje razdelil na dva dela. ki bi bila ločeno obdavčena, da bo pri vsakem delu odstotek manjši. Vsota, ki io pridobi na ta način, bo gotovo odtehtala ifc-gubo pri znižanem obrestovaniu stanovanjskih hiš. Država izgubi vsekakor lepo vsoto s tem. a ta vsota za skupnost fll Izgubljena: stanovati iska beda in ujene grozne posledice za narod bi bile gotovo izdatno zmanjšane.
Podoben zakon bi gotovo respek-tirai tudi vsak prevrat (če že moramo tudi s tem računati.) Zakon naj bi veljal za celo državo, seveda le za kraje, kjer je stiska za stanovanja, torej za kraie. kjer je uveljavljena naredba o posegi stanovanj.)
Občine kakor vlada bJ morale seveda zidani e na vso moč podpirati, jiitra, nebirokratska odobritev načrtov l posebno le pa važna dobava materiiala. Glede matetiiala obstoja gotovo velika stiska. Mislimo pa, da bi se dal dobiti tudi materiial. posebno če bi se to delo koncentriralo. Naše nazore o podržavlienju podjetij poznate, vendar to zahteva časa. Mogla bi pa država vsekakor izposlovati. da gotove opekarne začno z delom, da dobimo stekla, da gotovi obrati začno izdelovati »standart« ključavničarsko blago, kar se ga pri HIŠI potrebuje i. dr. da sploh z eno besedo sprav! v našo Industrijo »sistem«. da bodo tovarne dobile naravnost naročilo, katero blago, kak-Ino In koliko nai izdelujejo. Podjetniki. ki bi bili voljni zidati, bi naznaniti stavbenemu urada pri vladi do gotovega termina svole potrebščine, posvetovanje industrijalcev z vlado bi določilo razdelitev izvršitve, ta v Kotovem roku bi bil materiial na razpolago. (Važno bi bilo to seveda predvsem za večje kraje, Ljubljano, Zagreb. Maribor. Celje itd.)
Še eno vprašanje: delavci. Strokovnih delavcev ob zadostni mezdi ne bo manikalo. druga ie s pomožnimi delavci, podalači itd., teh bo težko dobiti v zadostnem številu. Pa tudi temu bi se dalo odpomočf. Dokler delavnih sil v resnici manjka ter ie treba Izvršiti gotova dela v obči blagor, tudi ne bi škodovala če se pritegne k temu delu — vojaštvo. Smo proti vojaški dolžnosti že zaradi izdatkov in Da ker voJaška služba človeka odtegne produktivnemu delu (drugih ugovorov tu niti ne na-vafam). a če Jo že imamo, odvrnemo ravno tl dve zli oosJedid. 6e ustva-
rimo vojaške delavske čete: za začetek samo iz prostovoljcev. Podjetnik bi #ih moral seveda pri osemurnem delavniku plačati kakor civiliste; polovico bi dobila država za obleko In prehrano, polovico pa vo-lak-delavec.
Narodno predstavništvo sedaj zaseda! Sedaj Je čas. pokažite, da vam ie pri srcu obči blagor, mi vas bomo pri tem nodpirali. (Op. ured.: Organizacija dela le stvar delavstva in podjetništva. O obliki porabe delavstva civilnega ta vojaškega, bi se morala tore! zediniti ta dva faktorja v prvi vrsti. Ker Je stvar nujna, bi se dosegel sporazum.)
Izredna požrtovalnost amerikanskega delavstva.
Amerikansko slovensko in jugo' slovansko delavstvo popolnoma razumeva težavni položal delavstva v Sloveniji. Nailepši dokaz temu Je darilo. ki ga ie naklonilo naši stranki ter sta ga izročila te dni stranki ss. dr. Perič In Svetek. Darilo znaša skoro
poldragi milijon kron
In je namenjeno v prvi vrsti naši gospodarski podlagi, na kateri naj se naše ljudstvo dvigne sociialno in kulturno. Akcija, ki k) je ameriška organizacija pod vodstvom s. Etbina Kristana (Jngoslov. republičansko udruženjc) izvedla. Je plemenita Ja ves slovenski proletarilat je hvaležen za čin. ki mu Je zlasti v teh mi-zernih časih dobrodošel,
V prid siromašnih sirot v Sloveniji le napravilo posebno blagotvorno akcijo Slovensko dramatično društvo Ivan Cankar v Clevelandu O. Amerika. To društvo le zaenkrat poslalo po sodrugu Svetku nad 30.000 kron na sodruga Prepeluha, da po svojem preudartcu podpre naJslromašneje sirote. Imenovano društvo namerava zbirati darove še dalje, da s tem olalša kar največ gorja v stari domovini.
Kako plemenito srce imajo naši amerikansk! rolakl nam dokazujeta obe akciji kar najjasneje. Dve veliki akciji tu, poleg tega pa bodo izvedli Se večjo akcijo za dobavo blaga, zdravil Itd. kakor smo poročaH že
VČČTftl
ProSetarilat v Slovenili se Vam
naisrčneje zahvaljuje za pomoč in ceni Vaio bratsko solidarnost v polni meri.
razuma. Parlamentarna tajednlca
pristaja torej na vse pogoje g. dr. Sntodiake.
MISIIA DR. SMODLAKE.
LDU. Belgrad. 14. »Politika« piše: Predsednik udruženla poslancev zima! strank dr. Smodlaka le prejel včeraj pismeni odgovor ministrskega predsednika Protiča na svoj poziv glede pogalanl za koncentracijsko vlado. V tem pismu sprejema parlamentarna zalednlca v Klavnem dr. Sraodlakove pogoje ter se bodo pogaJania danes nadaljevala. Včerajšnja ostra razprava, ki so io viadne stranke smatrale za obstrukcijo ne samo proti vladi, temveč proti parlamentu. Je povzročila v njihovih vrstah precejšnje nezaupanle v pogajanja. Danes pa le upanje večle. da se bo dosegel uspeh. Odgovor gosp. Protiča se giasl: Načelniki strank parlamentarne zalednice so sklenili, da se predlog g. doktorla spreim«. Ministrski predsednik Protič se po oblašča. da obvesti dr. Smodlako tn da zahteva obvestitev pokrajinskih vlad. Tako le g. Protič napisal pismo, v katerem se z dr. Smodlako strinja v načelu In metodi za dosego spo
BOCIJALISTIČNl POKRAJINSKI KONGRES JULIJSKE BENEČIJE.
Trst. 15. (Izvirno poročilo. Kakor smo že poročali, sc v dneh 11. in 12. aprila t. 1. sestane pokrajinski kongres socialističnih organizacij Julijske Benečije. Za ta kongres je v vseh organizacijah veliko zant-manje. Na ta kongres so vabljeni člani strankinega vodstva. Splošna delavska organizacija, parlamentarna skupina. »Lavoratore«. vse pokrajinske organizacije Jufijske Benečije, daije mladinske in ženske organizacije. zastopniki Delavskih zbornic In bolniških blagajn ter zastopniki kon-sumnih zadrug. Na dnevnem redu so vprašanja načelne važnosti, tako odstranitev volaškega režima, vzpostavitev svobodnega ustavnega življenja. stališče Julllske Benečije k anek-rflskemii problemu, avtonomija občin tn pokrajin, valutno vprašanje, razvoj trgovine In Industrije, zunanje politični odnošaji. socijalno zavarovanje, obnova, socijdna skrb za voi-ne vdove, sirote in pohabllence. Pričakujejo. da se tega kongresa udeleže vse poHtične Jn gospodarske organizacije. — Od slovenskih sodru-gov poročata J. Regent in dr.
H.	Tuma.
DEMISUA NITTUEVEGA KABINETA.
Trst. 15. (Izvirno poročilo.) Ofl-cllelno obiavHalo listi, da so vsi člani sedanjega kabineta Nltd podali svolo demlsljo.
STAVKOVNO GIBANJE
ITALIJANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Trst. 15. (Izvirno poročilo.) V Bologni so bile te dni dolgotrajne konference zastopnikov socialističnih železničarskih organizacij. BIH so tudi številni shodi, katerih so se udeleževali tudi zastopniki železničarjev Juliiske Benečije. Zastopniki Zveze železničarjev so vladi predložili obširno spomenico. Vlada je na njo odgovorila negativno. V kratkem grozi izbruhniti nova splošna stavka železničarjev po vsej ltaliii. Temu gibanju se pridružujejo tudi katoliške železničarske organizacije, ta-kozvanl »beli slndfkat«.
Velik prehranjevalni škandal ▼ Rimu.
Trst. 15. (Izvirno poročilo.) »H Lavoratore« poroča o velikem škandalu. katereea so odkrili v prehranjevalnem ministrstvu. Volni dobičkar. tvrdka M. Benedetti v Rimu sl le na goljufiv način znala pridobiti ix vojaških skladišč velikanske množine riža. Pravočasno so tem poštenim in spoštovanim tnrovcem prišli na sled. Tvrdka Benedetti le sicer znala pravočasno skriti riž. večje množine ga Je poslala v Trst. Tržaška policila Je začela zadevo zasledovati ki ie slednjič Izsledila v skladiščih špediciiske tvrdke i ran -cesco P a r I s I velikanske množine riža. Zaplenili so 436 stotov riža v vrednosti 90-000 lir. Pravilo, da Je milijonar Parisj »spoštovan in pošten trgovec«.
MIROVNA POGAJANJA MED RUSIJO IN RUMUNIJO.
LDU. Belgrad. 14. »Politika« lavlla iz Bukarešte: Ker ie rumun-ska vlada pristala na predlog^ ruske sovjetske vlade, da začne mirovna pogaianla. ie poverlenik za zunanje j posle Cičerin poslal predsedniku ru- ’
mumfte vlade Vafdi brezžično bržola vko. v kateri predlaga Harkov za mesto, kjer naj se vrše pogajanja. Člčerfa je naglafial, da se mora pogajanj udeleževati tudi ukrajinska sovjetska republika kot tretla stranka. ker brez te države, ki meH na Rumunijo In Rusijo, ni mogoče rešiti niti teritoriJalnih, niti drugih važnih vprašanj. Poleg tega naglaša. da se ukrajinska vlada popolnoma strinja z moskovsko vlado. Verjetno Je, da bo rumunska vlada pristala na te predloge In da se te dni začno pogajanja.
ŠIRJENJE REAKCIJONARNE
REVOLUCIJE V NEMČIJI.
LDU. Berlin, 14. (DunKU.) Woif-fov urad javlja: Kakor doznavamo, so tudi južnonemški polki stopili na stran nove viade. Dosedanji poveljnik Je pobegnil. V Draždanlh se ie tudi generai Meiker izrekel za novo vlado, nakar so voditelji prejšnje vlade Ebert, Noske ta Bauer zapustili Draždane In odpotovali dalje proti Jugu. Dospeli so baje v Stuttgart.
LDU. Vratlslava. 14. (DunKU.) Wolffov urad poroča: Poveljujoči general VI. armadnega voja von Friedburg je odstopil, ker le uvidel, da pristopajo čete in častniki na stran nove vlade.
Antanta podpira novo vlado.
LDU. Berlin. 14. (DunKU.) Med zastopniki nove vlade in antantnimi komisijami v Berlinu so bili poraz-govori, ki so fmeH dober uspeh Antantne komisije so baje izjavile, da se strinjalo, z novo vlado. Organlza-cila za tehnično pomoč v slH zopet dehiie v polnem obsegu; tudi vodovod zopet deluje,
Politične stranke ta nova nemška vlada.
LDU. Berlin, 14. (DunKU.) Pogajanja med vlado in političnimi strankami so se razbila. Mesto zunanjega ministra so ponudili generalu Wln-terfeldu In von Rademltzu. Oba sta odklonila ponudbo. Sedaj se baje vrše pogajanja s Helfferichom zaradi prevzetla tega ministrstva.
LDU. Berlin. 14. (DunKU. -Wolff.) Po vladul Izjavi sta oba stranki desnice, ne da bi se indenti-ficiraU z vlado, pripravljeni, podpirati novo vlado.
Položal nove vlade.
• LDU. Berlin, 14. (DunKU. — Wolff.) Državni kancelar dr. Katt je imel danes pred zastopniki časopisja govor, v katerem le izjavil, da meni vlada, da le republika delstvo. katero mora Nemčija priznati. Vlada da ie uverjemu da le hitri povratek k ustavnemu stanju omogoča mirno nadaljevanje dela. Zato hoče vlada, da se volitve Izvedelo kar nalorei-
LDU. Berlin, 14. (DunKU.) Kakor se poroča, se vsled koraka strank desnice namerava od merodajne strani, da se izvedelo volitve za državni zbor v prihodnjih 60 dneh.
LDU. Berlin. 14. (DunKU.) Wolf-fov urad poroča: Višli predsednik Vzhodne Prusiie Winnig in poveljnik obrambnega okrožnega poveljstva št. I general von Essdorf sta državnemu kancelarlu Kattu poslala brzojavko. kler se veH, da se ie breobraz-ba vlade dosedal Izvršila brez krvo-litja. V Berlinu in po vsem Pruskem le mir. Priznavamo novo vlado kot imetnico resnične moči In Io bomo podpirali v izvedbi njenega objavljenega programa,
Nasaryk.~
(Dal*.)
II. Masaryk - p o H11 k. Kai* Je učil teoretično v znastvu, to je izvrševal v politiki praktično. Politika mora izhajati Iz kulturnih temeljev. Drobno delo v smislu humanitete rešijo narod in človeštvo. Tudi politika se mora naslanjati na nravna načela. S tega stališča je brezobzirno vedno in povsod pobijal krivico ta laž, sleparstvo ta nasilje.
Masaryk Je vzbujal s peresom ta z besedo socialni čut. N* to noben slučaj, da je ravno na češkem med intelektualci toliko zanimanja za so-cijalno vprašanje. Masaryk je zavračal načelno fllozofične in soclologi-čne temelje maVxlzma, a dejansko j® branil delavstvo v njegovih upravičenih pravih in ciljih že takrat, ko jo b& drugim socijalizem strah in trepet. Zato je nastopal za osemurni delavnik, za splošno in enako volilno pravico; pobijal Šovinizem In so-cijalui materijalizem. Bil le sousta* povitelj »Delavske Akademije« v Pragi. Za dnevnik »Pržvo Lldu« }e zbral ob njegovi ustanovitvi 1000 gkt. Leta 1911. edino proti njemu
češko socljalna demokracija ni postavila protikandidata, ampak je direktno glasovala zanj. kar se Je zgodilo prvikrat v zgodovini stranke. Kot predsednik republike zagovarja Masaryk postopno socializacijo.
Ker Je globoko verska natura, zato tem bolj čuti vse zlo, ki prihaja odtod, da se dela moralna ta gmotna kupčija z vestjo. Zato se bojuje odločno, a vendar stvarno za ločitev cerkve od države, ne da uniči verstvo in nravnost, ampak da Ju osvobodi materialnosti. Nasprotniki so e& leta 1906. tožili motenja vere, njega, ki zida vse na verstvu In nravnosti, a ki Je slep In gluh za nedo-statke ta napake oficijelnlh cerkva in njih hierarhije. Tud! je nekad sto katehetov uprizorilo prott njemu monstre-pmces. V obeh slučajih Je zmagal. Znan je njegov nastop v t. zv. VVahrmundovl aferi. Stal je vedno ln povsod v prvi vrsti, kadar Jn kler Je šlo za svobodo vesti ta prepričanja.
Masarvkovo kulturno in politično delo se označuje z besedo realizem, s katerim nastopa proti pretiranemu hlstorizmu. proti nekritičnemu, sa-njarskemu precenjevanju samega se-
be. proti romantizmu in radikalizmu praznih besed. Realizem pomenja smer. metodo mišljenja in čustvovanja. Ne sentimentalno navdušenje ne golo besedičenje, ampak nravnost in izobrazba, stvarnost in delavnost. Politika mora biti demokratična. ljudska, zato kulturna in go-spodarsko-soctjalna.
V	smislu realizma Je nastopa! Masarvk proti tedanjemu staroče-stvu in mladočestvu. ki sta se potegovala za Češko državo, na temelju zgodovinskega prava. Masaryk je poudarjal v prvi vrsti prirodno pravo In ž njim utemeljeval pavico do politične samostojnosti. Zato Je tudi skušal pridobiti Čehe ta Nemce za skupen nastop v znamenju demokracije In napredka, da pretvorijo Avstrijo v moderno državo. Zato ie zahteva! 'asno In odkrito politiko dom<l In na Dunaju ter je nasprotoval dr-žavnopravnemu radikalizmu velikih gest hi otročjih groženj s slovanskim stricem v Rusiji. Zato je zagovarjal enojeričnost v upravi, Id odgovarja primdnemu t. J. narodnemu pravu Skratka: vodil Je boj za realno delo v smislu kulturnega ln gospodarskega napredka, ki Šele omogoči, da s® ustvari nova Avstrija, v kateri naj-
Proglasitev neodvisnost! Sirije.
LDU. London, 13. marca (Dun-KU-Brezžično.) Po poročilih h Bejruta Je arabski kongres v Damaski oklica! neodvisnost Sirije in dne 8, marca kronal Emirja Feisula za sirskega kraiia. Sirsko kraljestvo bo obsegak) Sirijo. Palestino, Libanon ta severno Mezopotamik),
Iz Črne gore.
Poprava mostov In cest v Črni gori
Okupacijske armade so ob umi« ku Iz Črne gore porušile vse najvaž« neiše prometne objekte. Ministrstvi , javnih del le pričelo z njihovo obnovo In vzlic temu, da so prometna; sredstva v Črni gori zelo pomanj-klfiva. Je vseeno uspelo zgraditi ta izročit! prometu naslednje mostove* most čez reko »Sitnice * na poti v Cetinje - Podgorica. »Sokolovič* most« čez reko Sijevno na poti Pod-gorica-Tuzi-Skader. V najkrajšem časa bodo zgraleni še naslednji mostovi : >» Vezi rov most« čez reko Mo-« račo pri »Smokovcl*! in most na Bilaču, oba na poti Podgorica-Kolašin, Pri zadnjih dveh mostovih se grade tudi začasni prehodi, Id bodo stati nad 20 000 dinarjev, da se čimpreje vzpostavi promet. Železni most na Bilaču izdela švicarska tovarna Bux v Baziu in bo v najkrajšem Ča* su odposlan v Črno goro. Poleg teh mostov, ki leže na glavnih cestah. 3e grade tudi drugi mostovi na manj važnih potih. Za obnovitev teh mostov je ministrstvo izdalo uad milijon dinarjev. Ravnotako se tudi grade ta študirajo nova pota na važnih prometnih krajih v črni gori. Sedai, ko Je ureieno gradbeno ravnateljstvo v Dubrovniku. bodo ta dela gradbene stroka stopila v fazo čim hitrejše zgotovitve. Sklenjeno Je na odgovornem mestu, da se vzpostavi v Črni gori bollše stanje, nego Je bilo pred svetovno vojno. — Radovedni smo. v koliko bo izbolišan prometni položai Črne gore. kalti. če bo samo »boljši« iu ne znatno boliš! kot pred vojno, ne bo prebivalstvu Črn* gore dosti pomasano. ker ie bila do-sedaj Črna gora v tem oziru nalboll zaostala dežela na Balkanu razun Turčije. Ekskrall Nikita Ie samo iz-žemal uboee Črnogorce in si nakopičil oseromno premožente. za izboli-Šunie sociialnega in gospodarskega položaja Črnogorcev pa ni storil ničesar.
Novice.
deio tudi Čehi primerno stališče.
Tako Je delal kot mladočeški poslanec obeRem * svojima tedanjima somišljenikoma praL Kaizlom ln publicistom Kramafem od leta l»»u. do 1*93. leta, ko je odložil mandat, ker politična javnost Še ni bila zrela za njegove Ideje. Iz te dobe Je nj gov govor o upravi Bosne ln Hercegovine v avstrijski delegaciji rvi terueliiti obračun z Avstro-Ogrsko. Nato je ustanovil leta 1900. svojo lastno stranko in bil od leta 1907. do svetovne vojne zopet poslanec. V ta Čas spada njegov nr stop proti Av-stro-oerrski diplomaciji v t. zv. vele-izdajniškem procesu v Zagrebu in Friedjungovem procesu na Dunaju, kJ v svojih vzrokih In posledicah pometata začetek konca Avstro-O grške — drugi Masarykov obračun z nasllnlcc slovanskih in romanskih narodov. Ako je poprej v smislu Psu iackega še upal na preporod Avstrije, je prlhalaJ v tej drugi dob! <!o prepričanja, da to ni več mogoče, ker Je njen temelj nemoralen. In ko Je Izbruhnila svetovna vojna, je Masaryk z nadčloveško silo zadal Avstro-Ogrrid treti ta to smrtni udarec.
(Dalje poih.)
— Občinske volitve na Hrvat-' skem. Izid volitev v Osijeku: Glasovalo je 4131 volilcev, in sicer: za listo hišnih posestnikov 62 glasov (1 mandat dem.) za klerikalce 336 (3 mandati) radikalce 416 (4 mandate), trgovsfKo-obrtnlško listo 343 (3 mandate dem.) demokrate 184 (2 mandata) in za zalednlčare 680 (7 mandatov) in za komuniste 2018 (.20 mandatov). Ker sociialno-demokra-tična stranka ni pravočasno prijavila svoje liste, so nieni pristaši, kolih Je — kar celo sama »Hrv. obrana od 5. t. m. priznava — v zadnjem času radi razkola pri komunistih zelo mnogo, glasovali za komuniste. V šidskein okraju so dobiH sociialni demokrati preceišnio zmaco. Kolikor smo dosedaj dobili poročil je Izid volitev v šidskem okraju naslednji: Gl-barac (7 dem., 5 sociialni demokrati), Bapska (11 sociJalnih dem.. 1 dem.), Hača (12 soc. dem.). Tovarni’« (7 soc. dem.. 5 dem.). MoroviČ (9 dem.. 2 soc. dem.. 1 klerikalec). Mala VaSica (8 dem., 4 soc. dem.). Bačinci (10 dem.. 1 soc. dem.. 1 rad.). Jamena (12 soc. dem.). Kukujevci (12 dem.), Barkasovo (7 dem., 5 rad.). Iiaševcl (12 dem.) Po tem Je izvoljenih 54 so-cijai^Ui ^mokratov.
— Občinske volitve v Sisku. Izid občinskih volitev v Sisku ie bil naslednji:	Sociialno - demokratična stranka Je dobila 440 glasov. (7 ob-činsklh svetnikov), demokrati 409 (7) komunisti 170 (3). zaiedničarf 419 (7).
— Ruski konzulat v Zagrebu l Za
konzula v Zagrebu je imenovalo rusko ministrstvo za zunanje stvar! (Kolčak - DJenfKinova vlada.''!) g. Ferkmana. V področje tega konzulata nai bi. kak« izvemo spadala Slovenila. Hrvatska ki Slavonija Izvzemši sremsko županijo.
— Policija le zaplenila na mariborskem kolodvoru 2 vagona moke, ki Je bila posiana Iz Zagreba v Avstrijo. Izvoznice m potne listine, 80 bile potvorjene. Moko dobi mariborsko mesto. Zaplenili so nadalle 1 vagon slanine in 1 vagon prekajenega mesa in klobas.
— V ormoškem okraju se je čutu v noč! 10. marca ob 22.45 enkratni kratek potret, čuki se Je bobnenje.
68)
KAPRI«.
{Tresle so se hISe, postelje so se ribale. lonci se prevrgli In v oknih žvenketale šipe.
— Tatvine v Zagreba. .V noči od 9. do 10. t. m. so vlomili neznani storilci v skladišče tooničarske vojašnice v Zagrebu v llfci in odnesli na Škodo vojnega er ar la raznega blaga in obutev v vrednosti 8000 K V noči Od 10. do 11. t. m. so m. neznani storilci vlomili v usnjarsko skladišče brata Bautn v Jurišičev! ulici v Zagrebu in odnesli raznega usnja v vrednosti 65.000 K.
— Velik agrarni Strafk v Italiji Laški Usti poročata o velikem agrarnem štralku pr! Ferrari. Socialistična »Camera del Lavoro« vodi to gibanje. Kmetijsko delavstvo strelni po agrarni reformi in bliža se čas, «o se bo morala laška vlada pričeti baviti ž njo. Število Stralkujočega kmetiiskeea delavstva je narastlo Se na 60 tisoč.
— Sneg v Palestini Angleški listi poročata, da Je zapade! v Palestini sredi februarja 1.1. velik sneg, v Jeruzalemu n. pr. 1 meter visoko. Iz-vanreden slučaj!
~ »MilJonarski dom« so sklenili postaviti niuiorški milijonarji ln sicer krasno palačo za 800.000 funtov Šter-Ifngov. Na najlepšem prostoru mesta so Kupifj \ mljišče za več milijonov ooiariev. . usamezna stanovanja bo-
po 30 do 30 sob in 8 do 20 *opeK. Za vsako damo le določenih ao 5 sob. 1 ake-Ie mHIJonarske reve
“e,vedo’ hi iz dolgega časa Počele l
Dnevne vesti.
Klerikalci podpirajo draginjo!
Ministrski svet je dne 9. t. m. uravnaval izvoz in je pri tem sklenil, cia izda izvoznice za 150 vagonov Jajc. 50 vagonov sira fkačkavalf). 50 vagonov masla in 100 vagonov fižola! Vlada torej, ki ji je steber klerikalec Korošec, ki nas je svoičas že oblasrodaril s »svobodno« draginjo in »svobodnimi« verižniki, nadaliule svoie delo za zvišanje draginje l Moka bo dražja, ker klerikalci zvišujejo mlevnino od 12 K za 100 kg na 60 K ravnotako pa se draži slanina, meso in vsa živila kakor tudi obleka in
čcS' KAf? SC bodo mč Z0Det Prl-
“	2 izvoznicami, kakor že
svoičas», si mislijo klerikalci. 5in dokler smo na vladi ie treba hiteti — Polniti svoie lastne žepe«. Zakaj se vendar izvoza ne monopolizira to se uvaja zopet one famozne izvoz, nice. o katerih vemo. kakšne goljufije so se ž njimi godile? Zato, ker klerikalci vedo, kie nese ...
Z ljubljanske univerze. Dne 15. t.
m. se ie zaključil zimski semester. Semestralne počitnice traiaio 14 dni, na kar se pričiio velikonočne. Letni semester se prične dne 6. aprila t. 1. z uiskripciio. ki traja od 5.—17. apri-
C?lie !?' Da ^ DF'čn° redna predavanja. V zimskem semestru ie bilo vpisanih 695 slušateljev, med temi «3 izrednih. Z letnim semestrom so otvori tudi popolna juridlčna fakulteta.
Zatiranje nemoralne trgovine.
De/elna vlada za Slovenijo poziva vso favnost da podpira v niegovem Pos.ovaniu urad zoper naviialce cen. v-eri/nike in tihotapce, ki ie usta-da ”*• zatira nemoialne ooiave v na*em narodnem gospodarstvu. Vsaka n™ vrtanje cen. veriženie in tihotapstvo nai se s podatki in takoj naznani temu uradu, ki ima iako težavno de!o In obsežno poslovanje v prid celega ljudstva Omenjeni urad ie izrekel v času od 2. Januarja 1920 do danes v Uubliani že 65 pravomočnih razsodb. zaplenil goveje živine, konj. prašičev, več usnia. čevljev, manufakture. vina Itd. Globe, ki jih oa-aaia v prid ubožnim slojem v Sloveniji. znašajo do sedaj 203.610 K. iz sRupička za zaplenjeno blago se bo ooscirla še večja vsota, ki je gre nad Polovico v isti namen. Več oseb se Je izročilo radi prestookov. zločino* goljufije zlorabe uradne oblasti itd., sodišču. Urad ie zaplenil večle množine demobilizaciiskega blaga, zlasti električne žice. Po kavarnah in gostilnah se vrše večkrat pogoni in Pregledujeta se prenočišča ter hote« **• Zasačeni verižniki. ki niso pristoj-® v Ljubljano, se izganjajo. LJud-®*vo. ki ie ves čas zelo aktivno so-jjeiovalo pri poizvedbah, nai prijavila tudi nadalie vsak, slučai s podat-imenovanemu uradu. Le tedaj. Če _ . .0<?,°. brezobzirno odkrivali dra-Roletniki, verižniki in tihotapci, bo mogoče iztrebiti te nezdrave pri-****«. Uradu zoper verižnike bo v*ada njegov delokrog 5e razširila ™ ustanovila ekspoziture ob meji. V Korist vseh slojev bo. čc s« bo Jav-
nost vladinemu pozivu v najizdat' nejšl meri odzvala.
Pomoč revnim dilafcom visoko* tolčem v Inozemstva! »Slov. dijaška zadruga« v Pragi }e poslala deželni vladi za Slovenita pismo, kjer opi-suie nad vse žalosten položaj siromašnih visokošolcev v Pragi, ki bolehajo in stradalo. V pisma se poživlja vlado, da revnim ta bolnim dijakom vsaj za dobo počitnic Izposluje brezplačno zdravljenje v domačih zdraviliščih, kar bo vlada menda upoštevala in ukrenila, kar se da.
Nasiine rekvJzfcIJe v radgonskem okraju. Deželna vlada štajerska Jč sporočila deželni vladi za Slovenijo in okrajnemu glavarstvu v Mariboru. da se bodo vršile prihodnje dni z žandarmerljsko asistenco nasilne rekvizlcije žita in živine v političnem okraju radgonskem, tudi v bližini Jugoslovanske meje. Ker ni izključena vporaba orožja, se Jugoslovansko ljudstvo ob meji opozarja na to, da se ve ravnati.
StarišI in šolska mladina. V zadnjem času Je policijska oblast opazila, da se člmpogosteie množe prestopki zoper pol cestni red in kaljenje nočnega miru. Mnogo Je med temi tudi dijakov srednjih šol pa tudi učencev ljudskih šol Policija bo odslej dalje vsakega takega mladega nebogllenca strogo kaznovala od 40 do 500 K.
Zaplenitev' moke. Na jtažnem kolodvoru so verlžnikom zaplenili en vagon moke In en vagon žita. Verižniki so nameravali pomanjkanje mo-
i	v	svo*«	*rde	verižniške
kupčije.
Obsoiena mlekarica. Marija Tomšič iz Brezovice te bila obsoiena na 1000 K globe in 14 dni zapora, ker je prodajala dne 13. t m. v Šolskem drevoredu mleko po 5 K liter.
Vlomljeno ie Mio v sobo krojaškega delovodja v belgijski vojašnici; Vlomilci so odnesli vojaške obleke in podloge v vrednosti 6000 do 7000 kron.
Vlom na pogtf v St. Vidu pri Stični.
V	noč! 10. na 11. t. m. so dosedal neznani vlomilci skozi okno v poštni urad v St. Vid, Vlomilci so dobili le 6 K v gotovini. Lotili so se blagajne, ali bili so prepodeal
Pocestni rop. Dva moška sta v soboto dopoldne v Stritarjevi ulici v Ljubljani, sunila gospo Marito Mode-covo. Ko se jt* gospa zavedla, je videla. da H te bila ukradena listnica, v kameri je Imela 5000 K.
Predsednik deželne vlade za Slo. venilo dr. Brejc sprejema stranke do nadaljnjega vsak četrtek od desetih predpoldne naprej.
KonJereicl! Vhod v žrebčarno in žrebetišče na Selu pri Ljubljani, Je p r o s t za vsakega konjereiea. ki se priiavi na žrebčarni pri straži pri podčastniku in rd torei resnična govorica. da ie vhod zabranien.
Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanJo mestne občine ljubljanske od 29. februarja do 6. marca 1.1. Rodilo se ie 32 otrok, umrlo 40 oseb (14 tujcev), med njimi ze otročico 1 (tujka). za jetiko 9 (3 tujci), vsled mrt-vouda 1, samomora I. za pljučnico 4, za različnimi boleznimi 25. Za in-fekcijoznimJ boleznimi so oboleli: za otročico 1. za Škrlatico 3 za grižo 12.
Zahteve učiteljskih vpokojencev.
... učitelj — vpokojenec! Služil si 40 let in oral ledino na šolskem polju, Imel si. kakor le bilo svojedob-no običajno, maihno plačo, pa si vse eno izhajal, kaiti živelo se ie razmeroma po ceni. Dovršivši 40-letno tru-dapolno učiteljevanje, si stopil v pokoj in preiel si pokoiuino 260 K mesečno. NI bila sicer velika, ali dalo se je živeti. A prišla Je nesrečna vojna z vsemi svojimi groznimi posledicami. Večina učiteljstva Je morata v vojake, življenje je postajalo vedno slabše. Končno pa ie učitelj moral celo bežati v begunstvo.
Sklenil se Je začasni mir in povi šale so se plače aktivnemu učiteljstvu. za vpokojene učitelje pa se ni nihče pobrigal. VpokoJenci ne zavi-dajo aktivnim učiteljem, radi pa bi bili njim enaki, do č*?sar imata vsekakor pravico. AH tega se nJ uvaže-valo. Dali so vpokoJeticem manjše pokojnine in draginjske doklade, nego mlajšim aktivnim učiteljem. In to je krivica!
Pa Še ai zadostL še drugo brco so dobili tl vpokojenci pri izmenjevanju kron v dinarje. Plačali so namreč vpokoience v dinatUh in aktivne učitelje v kronah. Ako je Imel vpokojenec 800 K mesečne pokojnine, je prejel 200 dinarjev. Če pa Je imel aktiven učitelj 1000 K mesečne plače, Je prejel 1. marca preko 4000 K.
Prejel Je tedaj 4-krat toliko. nego Je Imel prej, — Pravijo, da se Je to zgodilo z ozirom na zakon z dne 23. julija 1919 (Urad. 1, 144). Vpokojend aktivnim učiteljem tega ne zavidajo, mnenja pa smo, da bi se moralo tudi vpokojencem meriti z enako mero. med tem ko se jih je dejansko težko oškodovalo. Dne 1. marca — ob izmenjevanju *— ie dobila mlada sa-plentinja ali suplent. neimaioča še usposobljenostnega izpita, torej »novinka« z maturo, 1400 K mesečno, kar bi izdalo 350 dinarjev, dočim Je dobil učitelj — penzijoaist, ki Je dovršil 40 letno službovanje, borih 80$ K. t. j, 200 dinarjev. Tako so plačali
-	- začetnike. Se boljše so pa plačali učitelje in učiteljice, ki služijo več let. Učitelj — ne vodja — službujoč 8 let Je prejel 1. marca 1700 K plače, in tako so dobili drugi, Id še več let ačiteljujejo, še več. — Na neki šoli službujeta šolski voditelj in njegova soproga — učiteljica. On ima 22 službenih let. ona pa 15. — Oba skopaj — mož ln žena — sta pa »potegnila« 1. marca 8000 K! Da vsem dobro teknilo- Močno pa nas žalosti, da se nas, vpokojence, naravnost prezira! AH !e pravično, da dobi učiteli — vpokojenec po 40 letnem mukepoi-nem delovanju 800 K = 200 dinarjev mesečno, dočim dobi učitelj — novi nec 1400 K — 350 dinarjev?
Zakaj se naže zaslužno vpokojeoo učiteljstvo tako prezira? Ti slabotni starčki — učiteljski veterani — morajo ob pičH pokojnini na stara leta stradati in se potikati kot »begunci« po raznih krajih Jugoslavije. Kako naj to vpokojeno učiteljstvo živi ob znani gorostasni draginji, ki vsaki dan narašča, ob pokojnini 400 K mesečno, 210 K drag. doklade ter 90 K mesečno za ženo in vsakega otroka ? Ali ie mogoče Izhajati? In ti zaslužni vpojcojenci. Iti so odgoJIM sedanji na-
t_« v starosti radi pičlih po-kojnin! • •..
Zahteva, da se vpokojencem pokojnine zvišajo, je očividno upravičena. Naj se jim tedaj ugodi!
Vpokojeno učiteljstvo ne zahteve več. nego ima sedaj aktivno učiteljstvo. Njih dohodki naj ne bodo manjši od onih. ki služijo zadnja leta predno stopijo v pokoj. To je pravično in kaj več se ne zahteva. ,
V	»Slov. Narodu« z dne 5. marca
1.1. Čitamo, da prosita tudi vpoko-jenl uradniki za povišanje svojih po-kojnin. Tem slojem se tud! mi prištevamo in zahtevamo njim enake pokojnine.
Od naše nove vlade zahtevamo, da se vpokojencem čim prej povišajo pokojnine. — Aktivnim učiteljem se Je za marec Izplačal lep denar. Ta se le računU po uradnem kurzu za december 1919. po 3V£, a od 1. januarja 1920. dalje pa po 4 K dinar. Ceto suplentom so izplačali plačo vnaprej in dobili 1. marca prelemke za februar in marec. — To ie sicer lepo ln hvalevredno, a kar se dale mladim, naj se tudi starim vpokoiencem ne odreka.	Vpokojenec.
Kultura.
Iz gledališke pisarne. V torek, dna 16. marca se vprizori v opernem gledališču delavska predstava »Hoffmanove pripovedke« za izven abonementa. Vstopnice s« dobivajo v predprodaji v pisarni Prosvetnega društva »Svobode«.
Repertolr kraljevskesa slovenskega gledališča v l jublteni. Opera: 16. marca, torek. »Hoffmanove pripovedke«. Delavska predstava izven abonementa. 17. marca, sreda, zaprto. 18. marca, četrtek. »Ksenija-Pagliacci«. Abon. A. 19. marca, petek, »Netopir«. Izven abon. 20. marca. sobota, »Ksenija - Pagflacci«. Abon. B. — Drama.- 16. marca, torek, zaprto. 17. marca, sreda, »Beneški gtrovec« (Osipovič). Abon. B.
18.	marca, četrtek. »Beneški trgovec«. Uradniška predstava izven abon. 19. marca. Pej®'K- Popoldne »Beneški trgovec« (Danilo), Izven abon. Zvečer »Nora«. Izven abon.
20. marca, sobota, »vrag«. Abon. E.
21. marca, nedelia. popoldne »Beneški trgovec« (Danilo), izven abon. Zvečer »Vrag«. Izven abon.
»Glasbena Matica«. Koncert ruskih opernih pevcev se bo vršil dn« 17. t m. ob pol 8. uri zvečer v »Unionu« (velika dvorana). Spored obsega sledeče ruske izvirne klasične skladbe: L del: 1. a) Glinka. »Noe-noj srnotr«. fantazija; b) Borodin: Spev iz opere »Speča knležnia«, poje basist Marijašec. 2. a) Orečanji-nov: »Steplu idu ia imiioju« (Hodim po žaJostni stepi); b) Rahmaniinov: »Sirenj«. romanca; c) Rinskij-Kor-zakov: »Burnoie morie«. romanca, poje sopranistinja Tatjana Rozova. 3. a) Musorgski: Arlla Šaklovita Iz opere »Hovanščina«; b) Rahmani-
nov; »Ja ne prorofc«. romanca, poje baritonist Andrej Se!kov. 4. a) Giln-ka: »Prosti«; b) Rubinsteln: »Pjela, pjela ptašečka«, dvosp„ pojeta Rozova in MarllaSec. — II. del: 3. a) Caikovskij: Arija Roberta Iz opere »Jolanta«: b) Napzavnik serenada iz opere Don Juan, pole baritonist Andrej Selkov. 6. a) Arenskij: »V poiu-snje«, romanca; b) CajkovskiJ; >Za-bid tak skoro«. poje sopraulstlnja Tatjana Rozova. 7. a) Caikovskij; Romanca; b) Rubinstein: »šelanije«, romanca, poje basist Evgenij Marijašec. 8. a) Glinka: »Ne iskušaj menja bez nuždi«; b) Dargomižskij: »vanjka 1 Tanjka«, dvospeva, pojeta Rozova in Marijašec. 9 a) Dimitrijev: »N sieverie dikom«; b) Dargomižskij: »Nočevala Tučka«, trospe-vl, oojo Rozova, Selkov in Marijašec.	k.
Iz stranke.
DELAVSKA OPERNA PREDSTAVA.
V torek. 16. t m. ob pol 8. uri zvečer bo operna deiavska predstava »Hoffmanove pripovedke«. —* Vstopnice se dobe v tajništvu »Svobode«, Selenburgova trtica 6.
Knjižnica »Svobode« v Ljubljani, Seleuburgova ulica 6 JI. nadstropje Je odprta vsak pondeijek. četrtek In soboto od 6. do pol 8. ure zvečer.
»Svoboda«, družinski list Je že tiskana hi jo dobe člani »Svobode« in naročniki še ta teden.
Sela osrednjega društva kovinarjev se bo vršila v sredo zvečer v društvenih prostorih takoj po delu.
Vsi člani (odborniki) okrožne strokovne komisije Celie se tem potom vabita na selo. ki se bo vršila dne 19. marca t. 1. (Jožefovo) ob 2. ari popoldne v pisarni talnStva, Prešernova ulica 6, I. nadstropje. Zavoljo velevažne razprave se Pričakuje polnoštevilna udeležba. — Martinčič Ivan, t. č. predsednik.
iiei
PODPORA ZA BELGRAJSKO VSE-UCELIŠKO KNJIŽNICO.
LDU Belgrad, 14. Včeraj Je prejela uprava belgrajskega vseučilišča brzojavko, da je Camegijev fond odredil 4 in pol milijonov dinarjev za knjižnico belgrajskega vseučilišča. Od vsote se bo porabil del za zgradbo velike biblioteke, ostanek pa za nabavo knjig in oprave,
STAVKOVNO GIBANJE V TRSTU.
-.Trst 15. (Izv.) V stavko so vsto-PiU vsi Industrijski tehniški uradniki. Idcstrijd odklanjajo njih zahteve po zboIKaniu nlih gmotneea po-ložaia. Orgnaiziranl težaki so delodajalcem predložil! svoje zahteve po povišanju mezde. Poleg doneskov za bolniško blagajno zahtevajo dnevno 23 lir za lesne in 22 lir za ostale težake. Delodajalci ponujajo 18 do 20 lir dnevno. Težaki so zagrozili s stavko.
NOVO ITALIJANSKO MINISTRSTVO.
LDU Rim, 14. (DunKU.) Agenzfa Stefani poroča: Kralj le sprejel ostavko ministrov Rossi. Tedesco, Albrisd, Pantano, De Vitto, Vlsoc-chi. Schanzer, Chimienti in Nava -n imenoval ministrskega predsednika Nittila interiminlstičnimministrom za kolonije. Schanzerja za finance, Luz-zattija ministrom zaklada. Bonoml vojnim ministrom, Torreja naučnim ministrom. Novo ministrom za javna dela in promet, Falcionlja ministrom za poljedeljstvo, Alessia za pošto in Reimorija ministrom za osvobojene pokrajine. To ministrstvo }e položilo prisego kralju.
SPLOSNA STAVKA V NEMČIJI.
LDU. Muenchen, 15. (DunKU.) Tu ie izbruhnila splošna stavka. Cestna čeleznica stoji. Podietla. ki se bavijo s preskrbovaniem živil, bodo najbrže naprej delovala. Državna bramba !• strogo pripravljena.
LDU. Barmstadt. 15. (DunKU.) Tukajšnja državna bramba se ie postavila loialno na stran obstoječega reda.
LDU. Goerlitz 15. (DunKU.) Tukaj le stavka splošna. Tudi trgovine so večinoma zaprte.
LDU. Berlin. 15. (DunKU.) Glavna stavka je započela. Delavci se oborožujejo. V Erfurtu ln Duessel-dersu je bila proglašena splošna stavka
LDU. Leipzig. 15. (DunKU.) Wolffov urad Javlja: Splošna stavka se tu dosledno Izvaja Železniški promet po vsel Saksonski popolnoma počiva .Pri včerajšnjih spopadih
Je bfJo mnogo veS osel) žrtev, kakot! Je bik) naznanjeno.
IzgretH v Klela,
LDU Kiel 15. (DunKU.) Tu H Prišlo do krvavih izgredov. Delavci
po ladjedelnicah so *e dvignili in »4 uprli državni brambi. Vojaki so vefl Meb s streH usmrtHi in mnogo ranili Kiel se nahafa v rokah državne lil varnostne brambe. Mornarji, ki s* se nahajali kot posadka v Klelu, s<t se uklonili novi vladi,
Sklicanje nemške skupščine,
LDU. Dresden, 15. (DunKU.)' Wolffov urad javlja- Narodna skup-šična je v nasprotju s prvotnim skle» pom sklicana za sredo ob štirih popoldne.
Pogajanja med staro ht novo nemško vlado.
LDU. Berlin. 15, (DunKU. — Wolff.) Vlada razglaša: Na željd prejšnje Ebertov« vlade so se začel* z Isto pogaianla. SestavH se bo kabinet na splošni podlagi, sestoleč ministrov strokovnjakov. V istem se bodo nahaiali tudi ministri strokovnjaki prejšnie vlade. V dveh mesecih' se bodo vršile volitve v državna zbornico in v pruski dežeini zbor. M zvezi s tem se bodo vršile nove volitve državnega predsednika s strani fjudstva
PLEBISCIT V ŠLEZVIGU.
Hamburg, 15. (DunKU.-Wolf.) NemšJtl odbor za veliko Vojvodino Slezviško poroča, da je dal začasni rezultat pri glasovanju t dragi severošlezviškl zoni 6/7 večino z* Nemčijo. V okrožju Flens-burg }e glasovalo za Nemčijo 6751. za Dansko 1421. V Flensburg« samem je znašalo Število glasov oddanih za Nemčijo 27.058, za » ^r.ska 8935.
Prireditve.
Meritciaceu! Poživljam vse tovariše. da se po možnosti udeleže dne 17. t. m. ob 10. uri razgovora v universltetnl avli. Predmet: Ustanovitev Jugoslovanske matice. Predsednik D J M. med. Ivo Peršuh, k.
Društvo zasebnega uredništva Slovenile v Ljubljani sklieuie: I. na due 11. aprila ob pol 10. v »Mestni dom« občni zbor kraievue skupine
1	lubliana. Dnevni red' 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti. — II. Dne 18. aprila ob pol 9. dopoldne v verandi hotela »Union« III. redni občni zbor celokupne organizacije. Dnevni red: t, ČitanJe zaplsnfka. 2. PoročHo osred-. njega odbora. 3. Poročilo preglednikov. 4. Poročilo zastopnikov krajevnih skupin. 5. Poročilo o podpornem in odpornem skladu. 6. Volitve preglednikov. 7. Spremembe poslovni-* ka. 8. Sklepanie o članarini. 9. Raznoterosti. § 19, <11. odstavek). O predlogih, ki niso v zvezi z oblavljc-nim dnevnim rodom, se sme sklepati le, ako so bil! sporočeni osrednjemu odboru vsai osem dni pred občnim zborom, ali ako se iim na občnem zbotu pripozna nujnost z dvstretjinsko večino glasov.	k.
»Glasbena Matica« ? Mariboru. Na novo ustanovljeni društveni or-: kester. ki ima nad 50 sviračev. prire« di dne 20. t m. ob 20. urJ zvečer v Gfltzovl dvorani s sodelovanjem koncertne pevke, sonranistinje ge. Lovšetove pod vodstvom svojega mojstrskega dirigenta, ravnatelja ^Matice« g. Topiča svoj prvi koncert z naiizbranejšim sporedom. ■— Vstopnice (od 25 do 3 K) se dobe pri g. Zlati Brišnik v Slovenski ulici In pri g. Hofer v šolski ulici. Garderoba se nahala za balkonom na balkonu. Začetek ob 20. uri.
Redni občni zbor maturantskega društva poštnih, prometnih in čekovnih uradnikov se bo vršil 18. marca ob 20. uri pri Mraku.
Šport. Dne 12. ton. se le na zborovanju delegatov Hublianskih športnih klubov, ki mu ie prisostvoval tu^ di g. prof. dr. Bučar, predsednik ju-goslov. olimpiiskega odbora v Zagrebu. sklenila ustanovitev splošne športne zveze in sestava pododbora lu^oslov. olimpiiskega odbora za okrožle Ljubllana. ki bo obsegalo Slovenita. Prekmurje in Reško ozemlje Pravila za športno zvezo in poslovnik olimpijskega pododbora za Ljubljano so srotova. Ustanovitev omenjenih športnih inštitucll se izvr-> šl 10. hi H. aprila v Ljubljani v zvezi z večjimi prireditvami. vsa športna društva nal takol naznanijo svoj naslov na g. dr. Cirila Žižek. Ljubljana. Čopova ulica 19. II. nadstropje, da se Iim dopošllejo pravila in pro-grami.
Vozni red.
LDU. Ljubljana, 13. marca. Na vseh progah območja inšpektorata drž. želez. Ljubljana stopi ob 24. uri
V	noči od 19. na 20. marca 1.1. novi vozni Ted v veljavo. Dnevno redno vozilo sledeči vlaki:
Proga Vetrinle (čuvajnica 14)~ Jesenice vlaki št. 13, 17; odhod iz iVetrlnj 6.16. 16.28. prihod v Jesenice
8.00.	18.30, v nasprotni smeri vlak St, 12 in 18; odhod iz Jesenic 9.20, 21 30, prihod v Vetrinle 11.00. 23.07, z zve--to iz oziroma v Borovlje; odhod iz Borovelj 6.13, 16.41, prihod v Borovlje 10.58, 23.07.
Proga Bače-Podrožčica vlaki št. 713, 717; odhod iz Bač 7.01. 17.33, prihod v Podrožčico 7.26, 17.56 ter Vlak št. 712 in 718. odhod Iz Podrož-čice 10,00. 22.09. prihod v Bače 10.23,
22.32. Razven teea vozi med Bačami In Borovliami v vsaki smeri po en direktni vlak. odhod iz Bač 7 01, prihod v Borovlje 8.47, odhod iz Bo* roveli 12.54, prihod v Bače 14.11.
Prosra Jesenice -Bistrica Boh. je-»ero. oziroma Podbrdo vlaki št. 13 in
19,	odhod iz Jesenic 9-22, 21.35, prihod v Bistrico B. 1. 10.15, 22.28, ozi-
roma V Podbido 11.00 ter vlaka št. 12 in 16, odhod iz Bistrice B 3. 6.52,
17.22,	oziroma Iz Podbrda 16.41, prihod v Jesenice 7.57, 18.26.
Proga Trbi2-4,jubllana gl. kol. vlak št. 1791/1717, odhod Iz Trbiža
16.08,	prihod v Jesenice 18.24, odhod iz Jesenic 18.50, prihod v Liubtjano {d. kol. 21.00; v nasprotni smeri pa vlak št. 1712^1712a, odhod \z Ljubljane «1. kol. 6.38, prihod v Jesenice
8.56,	odhod iz Jesenic 9.24. prihod v Trbiž 11.15. Dalje vozita med Planico in Ljubljano vlak št 1713, odhod iz Planice ob 7.08, prihod v Jesenice 7.55, odhod iz Jesenic 8.22, prihod v Ljubljano gl. kol. 10.28; v nasprotni smeri pa vlak št. 1718, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 18.51, prihod velese-nice ob 21.09, odhod iz Jesenic ob 21.34, prihod v Planico ob 22.24. Razven tega vozi med Jesenicami in Ljubljano gl. kol. vlak št. 1711. 1714. odhod iz Jesenic 5-07. prihod v Ljubljano gl. kol. 7.10. odhod iz Liubljan'e gl. kol. 11.50, prihod v Jesenice 14.06.
Proga Kranj — Tržič vlaki št. 2553, 2555 in 2557, odhod iz Kranja
7.40, 13.00, 20.10, Prihod v Tržič 8.25, 13.55, 21.04 ter vlak št. 2554, 2556 in 2558, odhod Iz Tržiča 5.13,
8.40, 18.38, prihod v Kranj 6.00. 9,21 in 19.25.
Proga Ljubljana drž. kol.—Kamnik vlaki št. 2151. 2156 in 2167, odhod iz Ljubljane drž. kol. 8.00 in 18.10, prihod v Kamnik 9.10. 15.12 in 19.21 ter vlaki št. 2152, 2156 in 2158, odhod iz Kamnika 5.19, 12.02 in 16.10, prihod v Ljubljano drž. kol. 6.30, 13.12 in 17.21.
Proga Ljubljana gl. kol.—Novd mesto—Karlovec vlaki št. 2213, 2217. odhod iz Ljubljane gl. kol. 7.53, 19.00, prihod v Grosuplje 8 41, 19.48. prihod, v Novo mesto 10.43. 21.52. prihod v Karlovac 7.30, 14.55; v nasprotni smeri vlaki št. 2212 iti 2218, odhod iz Karlovca 2.07, 14.20. nrihod v Novo mesto 5.47, 17.39. prihod v Grosuplje 7.55. 19.45, nrihod v Ljubljano gl. kol. 8.51, 20.44. Razven tega med
Trebnjem in Novim mestom vlak št. 2219 in 2222, odhod iz Trebnia 6.40, prihod v Noyo mesto 7.13* odhod iz Novega mesta 9.15, prihod v Trebnje 9.49.
Proga Grosuplje—Kočevje vlaki št. 23} 3 in 2317, odhod iz Grosuplja
9.00,	20.10, prihod v Kočevte 11.01, 22.12, ter vlaki št. 2312 in 2318, odhod iz Kočevja 5.50, 17.45. prihod v Grosuplje 7.49, 19.40.
Proga Trehnie—Št. Janž na Doi.. vlaki št. 2651, 2659, odhod iz Trebnja
10.21,21.29,	prihod v Št. Janž na Dol.
11.20, 22.32 ter vlaki št. 2652 In 2656a, odhod iz št. Janža na Dol.
5,22,	16,53, prihod v Trebnje 6.25,
17.56.
Proga Novo mesto—Straža—Toplice vlaki Št. 2411, 2415, 2417 !n 2421, odhod h Novega mesta 4.55,
11.04, 15.50 in 22.16, ter vlaki štev. 2410, 2414. 2416 in 2420, odhod iz Straže-TopHc S.23, 11.50, 16.57 in 22.43, prahod v Novo mesto 5.41,
12.08,	17.15 in 23,01. Proga Labod-
Ceiie viaki št. 1813 in 1815. odhod iz Laboda 6.40, 32.52, odhod iz Dra-vograda-Meže 7.50, 14.30. odhod is Velenja 10.00, 16.50, prihod v eClje
11.29,	18.16 ter vlaki kt. 1812 in 1814, odhod iz Celja 9.00, 13.20, odhod it Velenja 1040, 15.04, odhod iz Dravo-grada-Meže 12.18. 16.50. prihod Vj Labod 12.38. 17.10. Poleg tega vozijo še med Labodom in SiovenjinJ Gradcem vlaki št. 1817 in 1822, odhod iz Laboda 17.20, prihod v Slovenji Gradec 18.13, odhod iz Slove* njega Gradca 5.30, prihod v Labod 6.19, med Velenjem in Sloveriiim Gradcem mešani vlaki št. 1852. odhod iz Velenja 6.30. prihod v Slove-jni Gradec 8.03. ter med Velenjem irt Celjem vlaka št. 1811 in 1818, odhod iz Velenja 5.39, prihod v Celje 6.58. odhod iz Celja 19.08, prihod v, Vel en le 20.43.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani;
GB&vnEca i 200,000^00 kron.
Res&rve okrog 150,000.000 kren.
e i	•
MIM
Prešernova ulica 56 w lastnem posiopiu.
l>?©cfafa {n na k v p vrecfnosfitito pep&rjtefj fc««E8 ra? c£Ua; spreieirc in cskefcr. ctepsicv a vesi«© revlillo žrefcafnEfc	gamo«
sferembe (Safe*C@poslis) pc«3 testnim zakkpctR strtRk; fcrecUti Ir prctUsiroi vse k© vrste; inksse in eskent-ffietiic; isakasila in iz-#Hta€iia na vsa mesta tis- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog ne kesjižice in 'ieko££ račun, itd.
Mašinist
x dolgoletno prakso v obratu z raznimi parnimi stroji, vežč električne inštalacije in z znanjem v to stroko spadajoča popravil« livrievati, se sprejme a 1. aprilom 1920. Stanovanje, kurjava in razsvetljava pvoeta. Ponudbe opremljene s prepisi izpričeval in navedbo plače na Ravnateljstvo tovarne eementa Zidanmost,
Mi ii pinaiti
vsakovrstnega Jesa se išče. Pouudbe pod
»Lesno industrijsko društvo"
na upravo Naprej.	»na
Za spremljevanje transportov
celih vlakov leaa iz Slovenije do Trata in nazal
ge sprejme
yel vpokojenib železničarjev. Prednost imajo oni, ki 80 »možni laščine. Oglasijo naj se pri Zvezi industrijcev ▼ Ljubljani, Šelenburgova ulica it. 7/II.	m
Pi! Ji, mii
Spodnja Slika it. 22
priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. To*n» postrežb* in zmerne cene.
I. Hi;. i\Mi iailta
A. Fuchs, Ljubljana,
Priporoča se
avto-delavnlca Fr. Puh,
Ljubljana, Karlovška cesta 10,
kt
,AIXO’
tMpioa Ha. Ma z m i
Ljubljana (Kolizej). Teitfon tat««*. isi
Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinjevca, ruma, konjaka ia likerjev po najniž. cenah. mr Pri odjemu celih vagonov Izjemne cene. Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo.
Selenburgova ulica t. 6.
Kupujem slaro zlato, srebro, kakor tudi briljante, deiri&nte po na j višji h dnevnih cenah. Priporočam veliko zaiogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nOva dela se šujcio v lastni delavnici točno m solidno.
Hlode
(krije)
deske, trame, kostanjev ies, gozdove in oglje
iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino
reffistrovane zadrup z .omefeito
sprejema llffiflSin® Vloge vsak delavnih od 8. do 13. ure
in iil». obrestuje po brstih
, a * > .t J ‘ ?
Rentni davek plača društvo is, svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posoflli daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
S Edini, res delavski denarni zavod. =
Krekov trg 10»
,Ulili
špedicijMso in komisijskopedjetje Selesbvrgova nlica it 4.
Veletrgovina
s premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materijalom. Na tiebolo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ul. 12.
Zmerne cene!
Iščemo mladega, Inteligentnega, prvovrstnega
lesnega strokovnjaka,
kateri želi pGstati samostojen in bi bil zmožen voditi vežjo tovarno za lesno Industrijo. Z delom bi bilo treba požeti takoj, ker so vsi potrebni stroji na razpolago. Interesenti, ki bi znali to podjetje organizirati naj pošljejo svoj natančni življenjepis In reference poti naslovom „Stajerska“ na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3./I.
d. d. v LJuMJau*
naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Izvršuje:
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od uajfiuejše do ::	najpreprostejše vrste. ::
Vse lieno in po zna e v ni h cenah.
Konsnmns društva, modi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru.
92
Podružnica
*****
iiodna ulica Stev. 1,
Delniška glavnica hi rezervni zakladi nad 284 milijonov kron.
Lotui dohodki na premijah in obrestih, ki jih družba prejema iz skoro vseh
držav Evrope.............................nad	210 milijonov kron.
Glavnice in rente na človeško življenje po najmodernejših kombinacijah pod izredno ugodnimi pogoji.
Podružnica
sramu iral jfilir i
'it »38$
Sodna ulica štev. 1.
Delniška glavnica in rezervni zakladi nad 47 milijonov kron
Letni dohodki na premijah in obrestih, ki jih družba prejema iz skoro vseh
držav Evrope....................milijonov kron
Zavaruj® s
Ji
proti vsakovrstnim požar, škodam; 2.) proti ubitju stekla insip; proti tatvini in tatinskemu vlomu; 4.) kavcije do poljubne vi sme.
____________________________ —	iTTmmT	n	rrnniiTr	iTifliTIir' ""