IZ OBCINSKE SKUPSČINE Zelena luč za stanovanja Dober srednjeročni program stanovanjske graditve - Višje stanarine - Večjl odslotek za raziirjeno reprodukcijo in družbeno pomoč Spričo izredno težavnega položaja na področju stanovanjskega gospodarstva so moščanski odbor-niki na zadnji seji razpravljali samo o eni točki dnevnega reda, in to kako zagovotivi kar najboljše pogoje za prfliodnjo ureditev stanovanjskega gospodarstva ne samo v občini, ampak na območju cde Ljubljane. Na podlagi zakona o programiranju in financiranju stanovanjskega gospdarstva so mnoge delovne organizacije z veliko prizadevnostjo načrtovale nadaljnje stanovanjske potrebe svojih članov. Tako je v moščanski občini 65 odstotkov delovnih organizacij, ki zaposlujejo 85 odstotkov delovnih ljudi, izdelaio srednjeročne programe stanovanjske graditve Precej delovnih organizacij pa se izdelave teb programov še ni lotilo ali pa so jih izdelale z veliko zamudo; zato v občinskem programu tudi niso vključene. Že površna oceha programa zado- " danjih finančnih možnostih in zme- malno stanovanjsko gradnjo v raz- stuje, da lahko očitamo mnogim de- raj višjfli cenah za stanovanjski kva- drobljenosti gradbenih podjetij, v lovnim organizacijam neresnost pri dratni meter. neurejeni zemljiški politiki, ne- njihovem sestavljanju. Dvomim, da Kaj pravzaprav preprečuje nehnem spreminjanju urbanistidnih vsa leta nazaj stanovanjskih pio- hitrejšo gradnjo stanovanj? Že vrsto načrtov, premalo koncentrirani blemov niso reševale, je precej upra- let ugotavljajo mnogi strokovnjaki s gradnji in ne nazadnje tudi v nad- vičen. Tako bo stanovanjski pri- stanovanjskega področja, da je po- poprečnem dviganju cen gradbenih manikliaj ob koncu 1976. leta zna- trebno iskati temeljne probleme, ki . šal prek 1700 stanovanj - ob se- zavirajo oziroma onemogodajo nor- (Nadaljevan/e na 2. Strani) Zelena luč za stanovanja (Nadaljevanje s 1. stranij materialov. Tako samo v Ljubljani manjka kar 13 tisoč stanovanj. Prav tako so moščanski odborniici po-hvalili predloženi občinski sred-njeročni program, ki je vsaj po-nekod močno razgibal dclovneljudi in jili pritegnil k sodelovanju pri re- • ševanju stanovanjskih problcmov. KAKO ODPBAVITI STANOVANJSKI PRIMANJKUAJ? Najbrž je treba najprej doseči, da delovne organizacije več prispevajo. Od dosedanjili štitili odstotkov naj se prispcvek cxl bruto osebnili do-hodkov povcča na šest odstotkov, ki bodo namenjeni izključno stano-vanjski gradnji. Urcditi je treba tudi problem stanarin. Nesprejemljivo je, da premožnejši občani prejemajo družbeno subvcncijo. Z novimi sta-narinami bodo piidobili vsi, četudi bodo nekateri plačevali več. S sred-stvi od zvišanih stanarin bomo lahko gradili nova stanovanja, česar do zdaj nismo mogli pa tudi hišni sveti bodo lahko z več sredstvi bolje skrbeli za vzdrževanje obstoječih objektov. Tistim občanom z nižjimi osebninii prejemki bo pa vsako leto družba zagotavljala ustrezno druž-beno pomoč, tako da z višjimi sta-narinami ne bodo prizadeti. Množična javna razprava v de-lovnih organizacijah je pokazala, da se večina delovnih ljudi zaveda res-nosti problematike v stanovanjski graditvi. Zato so domala vsi podprli piedlog o izločanju višjega odstotka sredstev v ta namen. Soglašajo, da je treba zagotoviti čimveč srcdstcv no voustanovljenemu solidaniostnemu skladu v Ljubljani, ki naj skrbi za mlade, ostarele in socialno ogrožene občane. ¦ Člani delovnih organizacij so po- l kazali precej nezaupanja v izločanje sredstev novoustanovljeni podiuž-nici ljubljanske banke za kredi-tiranje stanovnjske ureditve. Da je temu res tako, je potrdila burna raz-prava odbornikov na zadnji scji. Nc-kateri med njimi so povscm odkrito izrazili nczaupanje do poslovne banke, češ da bo ta sredstva, vezana na dobo 25 let, obračala tudi v dru-ge namene. Moščanski predsednik Polde Maček je predlagal, naj skup-ščina sprejmc priporočflo, na pod-lagi katerega bi morala Ijubljanska banka natančno obrazložiti, kakšna je bila njena dosedanja vloga pri ob-likovanju stanovanjske graditve, ven-dar tako, da bo takšno poročilo n> zumel sleherni občan. V priliodnje naj bi se povečani prispevek delovnih organizacij delil takole: 30odstotkovnaj bi dobfl so- lidarnostni sklad, 25 odstotkov naj bi delovne organizacije vezale pri L poslovni banki, 45 odstotkov sred- f stev pa bi ostalo še naprej v delovnih organizacijah in z njimi bi le-te pro- sto razpolagale. USMERJENfl STANOVANISKI GRADNJfl Ce hočemo v prihodnje posto-poma odpravljati velik stanovanjski fprimanjkljaj, je prav gotovo eno osnovnih vodil čimbolj koncen-trirati stanovanjsko gradnjo. Že do-sedanje izkušnje pri programiranju prve, tako imenovane demonstra-.cijskc soscske v Stepanji vasi so po kazale, da se da z veliko prizadev-nostjo združiti vrsto najrazličnejših dejavnikov - od gradbenih podjetij prek bank do družbenopolitičnih skupnosti. Taka gradnja zagotavlja ustaljene cene za kvadratni metcr stanovanjske površine. S tem od-pade vrsta objektivnih in subjektiv-nih vplivov na ceno; ki (kot je ncki moščanski odbornik povedal na seji) včasih poraste od sklcnitve pogodbe do vsclitvc v stanovanje kar za pet-deset ali vcč odstotkov. Skratka, za-vzemati se moiamo za usmcrjeno stanovanjsko gradnjo. Delovhc organizacije so do scdaj zelo podpirale individualno,gradnjo ali svojim članom omogočale nakup stanovanj v etažni lastnini. Delovnc organizacije bi morale počasi spre-mcniti svojo politiko in kupovati več najemniških stanovanj. Po obširni kritični razpravi o pro-blemih stanovanjskega gospodarstva so odborniki glasovali o posamičnih predlogih odlokov in družbenih spo-razumov, na podlagi katerih naj bi v prihodnje začeli sistematično urejati stanovanjsko problematiko. 2^nimiv pa je predlog odloka o družbeni pomoči predvsem zato, ker natančno opredeljuje, kateri občani niso upravičeni do nado-mcstila stanarine. Če ima nosilec stanovanjske pravice ali drug član skupnega gospodinjstva počitniško hišico ali je lastnik avtomobila, mu prav gotovo ne gre družbena po-moč. Vzdrževanje avtomobila je po mnenju razgretcga odbornika dražje, poleg tega pa avto tudi ni življenjska nujnost, kot je to stanarina. Škoda, da odborniki niso delali razlike med fičkom in mercedesom ter počit-nisko hišico in vilo na morju; ukvar-jali sc niso tudi s tem, kakšna je oprema z ncpremičninami oziroma premičninami. Ni namreč vseeno, ali je med štirimi zidovi barvni tele-vizor pod dragocenimi umetniškimi slikami na baročni mizici, po greznjeni v perzianer, ali so to zgolj Itiii diletantsko pobeljene stene. ODLOKI, POOBLASTILA Tisti, ki bodo upiavičeni do na-domestila stanarine, bodo morali v začetku vsakega leta uveljavljati upravičenost pri mestnem solidar-nostnem stanovanjskem skladu. Predložiti bo treba potrdilo o let-nem dohodku, o številu družinskih članov, veljavno stanovanjsko po-godbo tn zapisnik o ocenitvi sta-novanja. Mlade diužine, ki se bodo vselile v družbena stanovanja, bodo morale v petih letfli, morda pa tudi kasneje (rok je resda kratek) zagotoviti ustrezna sredstva za nakup novega stanovanja. To bo tudi ena od oblik, s katerimi se bo dosedanji pičli sta-novanjski fond ohranjal pri sred-stvih. Dvojno plačevanje najemnine zaradi ločencga življenja pri mladih zakoncih brez stanovanja njihov družinski proračun močno obre-menjuje; štednja bo ob sedanjih obetanih pogojih gotovo uspcšnejša. V predlogu odloka o obvezncm financiranju solidarnostnega sklada je določeno, da bodo delovne orga-nizacije prispevale 30 odstotkov od določcnji fcstih odstotkov sredstev, ki boUo namenjcna za razširjeno sta-novanjsko reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospo-darstvu. Sredstva za solidarnostni sklad vplačujejo tiste občine, kjcr delavci ali občani stalno prebivajo. Uporabljali jih bodo za krcditiranjc gradnje najemniških stanovanj za že omcnjene kategorijc občanov, za pomoč pri plačevanju stanarin in premiranje varčevalnili vlog za na-kup stanovanj ali gradnjo. V Ljubljani namoravamo tako zbrati blizu sedemdeset milijonov dinarjev. Glede nameravanega zdru-ževanja sredstev pri ljubljanski po-slovni banki za kreditiranje $ta-novanjske gradnje so po pred-loženem odloku delovnc orga-nizacije dolžne prispevati 25 od-stotkov sredstev od naprej do-govorjenega odstotka in jih vezati pri banki za dobo 25 let. Banka ta sredstva obrestuje z dvema do šti-rimi odstotki. Pii ljubljanski banki so ustanovili posebno organizacijo temeljnega združenega dela, katere edina naloga je pospeševanje stanovanjske grad-nje. O dosedanjem načinu kre-ditiranja jc doslcj odločala zgolj peščica vlagateljev, ^o novem pa je odločitev v rokah vecine vlagateljev, ki bodo sestavljali tako imenovano samoupravno interesno skupnost. S tem bodo odpadli očitki. da občani, ki sredstva vlagajo, sploh nimajo besede, kadar gie za obra-čanje le-teh. LJUBURNA: ENOTNfl MERILJi Predlagane aktc, na podlagi kate-rih bomo pričeli sistematično ure-jati problcme stanovanjske gradnje, so odborniki z nekateiimi dopolnili v celoti sprejeli. Hkrati so poobla-stili mestno skupščino, da tudi za območje občine Moste-Polje do-kondno sprejme predložcne splošne akte. Povedati je namreč trcba, dajc za stanovanjsko gospodaistvo v Ljubljani pristojna mestna skup-ščina. Mestna skupščina bo to spre-jcla predvidoma še pred koncem tega leta; tako bodo za Ljubljano ve-ljala entona merila. Na koncu bodimo še malce oseb-ni,-saj smo do sedaj zgolj opisovali in citirali burjo z zadnje moščanske seje. Po dolgih temačnih letih, ki so občani s skromnimi prejemki in brez podedovanih parcei lahko samo sanjali o skromnem, za bobek ve-likem dom:; in so se študentski ^aii po abortusih, ali dveh zagrenjeno odlofial za otročad, ki bo dicxlila v dragi pbdnajemniški sobici, upo-kojenci so sc pa tako in tako brez upanja v dan spravili z življenjem no, po teh temačnih letih se obeta sw>tlo okence. Če sodimo po raz-greti razpravi odbornikov, ni zgolj v tolažbo narisano. Skozenj b4 menda le videti dlje kot prek dosedanje, iz paragrafov sestavljene ograje. Če ne, bomo pa kričali: ,J)ol s scx;ialno diferenciacjjo." MARINA PRAŠČlČ