Poštnina plačana » gotovi«!.
NaroCnina
«■aia letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
ttesamasM ite«. 1 Din
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Sit», rač. poštne hran. 12.549
{xhala vsako nedeljo
III. LETO
Murska Sobota, 16. septembra 1934.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 50fl Din, pol strani 300 Din. — Cena malim »glasom do 30 besed 10 Dia, vsaka beseda več 1 Din. — Med
tekstom vsaki oglas 15% draiji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vratalo ŠTEV. 38
O zaščiti kmetov.
V smislu nove uredbe o zaščiti kmetov, ki je stopila v veljavo z 27. avgustom t. 1., bodo kmetje odplačevali zaščitene dolgove na sledeči način:
K glavnici kolikor je je na dan 27. avgusta 1934. se pripišejo obresti za čas do 20. aprila 1932. v višini, kot so bile dogovorjene med strankama, in v kolikor še niso zastarane. (Obresti zastarajo v treh letih ; zastaranje pa se pretrga bodisi z izrecnim ali tihim priznanjem, s plačilom delnega zneska na račun obresti, ali pa z vložitvijo tožbe. Od dneva, ko se kaj takega primeri, začne teči nova triletna zastaralna doba). Nato se pripiše glavnici še obresti za čas od 20. aprila 1932. do 23. novembra 1-933. v izmeri po 6%. če je bila terjatev vtoževana in po 10%, če terjatev ni bila vtoževana. Končno se pripiše glavnici še morebitne pravo-močno prisojene pravdne in izvršilne stroške narasle do 23. 11. 1933, kakor tudi vse ono, kar je upnik mesto dolžnika dejanski plačal, kot zavarovalne premije, takse predznambe ali vknjižbe zastavne pravice in drugo. Odbije pa se od glavnice ono, kar je dolžnik po 20. aprilu 1932 plačal več kot 6 oziroma 10% obresti.
Tako ugotovljeni celotni znesek odplačuje kmet drugače, če ga dolguje denarnemu zavodu kot, če ga dolguje drugim osebam. Če ga dolguje denarnemu zavodu, plača predvsem od tega zneska 6% obresti za čas od 23. novembra 1933. do 15. novembra 1934. Za čas od 15. nov. 1934 dalje pa odplača še na gornji način ugotovljen znesek v 12 letnih obrokih, od katerih zapade prvi v plačilo najkasneje 15. nov. 1935, ostalih enajst obrokov pa najkasneje 15. novembra vsakega leta.
Dolžnik more izračunati vsakoletni obrok po sledečem planu, ki je naveden v uredbi, in ki se nanaša na vsakih 100 Din na gornji način ugotovljenega zneska.
w J
1 2
3
4
5
6
7
8
9
10 11 12
glavnica
Din
100 99
96 94 93-76 89-39 82-75 75-71 66-25 56-22 43-59 30*21 16-02
obrok
Din
7
8 9
10 12 12 14 14 16 16 16 17
e»/,
obr.
Din
6
5-94 5-82 563 5-36 4-96 4-54 3-97 3-37 2-62 181 -•98
na glavn odplač.
Din
1-t 2-06 318 4 37 664 704 9-46 1003 12 63 13-38 1419 16-02
ostanek dolga
Din
99--96-94 93*76 89-39 82-75 75-71 66-25 56-22 43-59 30-21 16-02
Ta načrt je razumeti tako, da kmet plača — poleg že omenjenih 6% obresti za čas do 15. novembra 1934 — od vsakih 100 Din na gori omenjeni način dobljenega dolžnega zneska prvo leto in sicer dne 15. nov. 1935 znesek Din 7 —, od katerega odpade 6 Din na obresti za čas od 15. 11. 1934 do 15. 11. 1935, in 1 Din na odplačilo glavnice tako, da ostane na dan 15. nov. 1935 še 99 Din dolga. Drugo leto in sicer 15. nov. 1936 plača od vsakih sto dinarjev prvotnega dolga Din 8, od katerega zneska odpade na obresti Din 5*94 in na odplačilo dolga Din 2*06, tako da ostane na dan 15. 11. 1936 na glavnici še Din 96 94 (Din 99 manj 2*06) i. t. d. Za del dolga, ki ne doseže Din 100, se pa izračuna in plača letni obrok sorazmerno. Če iznaša dolg na 23. 11.1933 n. pr. Din 3050, znaša prvi letni obrok Din 210 (za vsakih 100 obrok 70 Din) več Din 3 50 za ostanek Din 50.
Če kmet dolguje drugim osebam in ne denarnim zavodom, pa odplača dolg tako, da plača najprej in najkasneje do 15. nov. 1934 obresti po 3'5% za čas od 23. nov. 1933 do 15 11.1934 od na gori omenjeni način ugotovljenega dolga, potem pa v 12 letnih obrokih (anuitetah) vsakega 15. nov. počenši s 15. nov. 1935 po sledečem načrtu za vsakih 100 Din dolga:
glavnica
Din
1 2
3
4
5
6
7
8 9
10 11 12
100
97-50
93-91
8919
83-31
76-28
68-90
59-31
49-39
3912
27'49
14-45
letni obr.
Din
6
7
8 9
10 10 12 12 12
13
14
15
3-5% obr.
Din
3-50 3-41 3-28 312 292 2-67 2-41 2-08 1-73 1-37 ■96 •55
odplač na dolgu
Din
2-50
3-59
4-72
5-88 7-08 7-33 959 9-92
10-27 11.63 1304 14-45
ostanek dolga
Din
97-50 93-91 89-19 83-31 76-23 68-90 59-31 49-39 39-12 27-49 14-45
So 128— 28— 100—
Če so med dolžnikom in upnikom dogovorjene nižje obresti od 6% oziroma 3 5%, tedaj tak dogovor seveda ostane v veljavi, če pa so dogovorjene obresti višje od 6 oz. 3'5%, pa se morajo znižati na 6 oz. 35% tudi če je dogovorjena daljša kot 12 letna odplačevalna doba, katera daljša doba pa vendar ostane v veljavi.
V obrestni meri 6 oz. 3 5% so že vštete provizije, upravni ali režijski stroški, dogovorjena denarna kazen za slučaj nepravočasnega plačila, in pododno.
Uredba daje kmetu tudi to možnost, da odplača vsakoletne obresti stolpec 4. načrta od navadnih dolgov napram kateremu si bodi upniku, od meničnih dolgov pa le napram upnikom različnim od denarnih zavodov, kadar hoče, le da jih plača do 15. novembra, in sicer naenkrat ali pa v raznih obrokih po njegovi prosti volji, od meničnih dolgov napram denarnim zavodom pa v dveh tro-mesečjih, katera si kmet sam izbere.
Glede meničnih dolgov sploh pa še uredba določa, da mora dolžnik poleg plačila obroka dolga in obresti izstaviti upniku novo menico z istimi ali enakovrednimi podpisi, če istih podpisov ni mogoče preskrbeti. Denarnim zavodom se mora izstaviti take menice s tromesečnim, vsem drugim upnikom pa z enoletnim rokom dospelosti. Ta rok se računa vedno od dospelosti predidoče menice dalje.
Prvo novo menico bo treba po našem mnenju izstaviti denarnemu
zavodu, dne 15. nov. 1934, drugo 15. februarja 1935, tretjo 15 maja 1935. i. t. d. drugim osebam pa prvo, dne 15. 11. 1934, drugo 15. 11. 1935. itd. v vsakem slučaju prvo za oni znesek, katerega se ugotovi na v začetku gori omenjeni način, poznejše pa seveda za znesek po odbitku morebitnih odplačil obresti ali glavnice. (Dalje.)
(^ZGLČD PO S^ETU
So 151-
51.— 100'-
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je dne 10. t. m. otvoril 15. zasedanje skupščine Društva narodov. To zasedanje je posebno važno, ker bo sedaj stopila v zbor narodov tudi Rusija, največja slovanska država.
Italija se je v svoji veliki osa-melosti pričela dobrikati Franciji, nad katero je Še do nedavna klicala ogenj in žveplo. Francija pa dobro ve, koliko je vredna italijanska zvestoba,
radi
zato ni prav nič vzradoščena italijanskega prilizovanja.
Na Atlantskem oceanu se je te dni zgodila prav strašna nesreča. Na ameriškem parniku „Morrocastlu" je nenadoma izbruhnil požar. Po dosedanjih ugotovitvah je v ognju izgubilo življenje 250 ljudi.
Jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtič je bil dne 10. t. m. na obedu pri francoskem zunanjem
ministru Barthouju. Oba državnika prijateljskih in zavezniških držav sta se pogovarjala o tekočih svetovno-političnih zadevah, predvsem o avstrijskem vprašanju in o razmerju do Italije.
Francozi proslavljajo te dni 20 letnico svoje velike zmage nad Nemci ob Marni. Danes lahko trdimo, da je ta francoska zmaga v septembru 1914 I. odločilno vplivala na ves nadaljni potek svetovne vojne.
Sreska kmetijska razstava
združena z vrtnarsko šolsko razstavo bo 13. 14. in 15. oktobra t. 1. v M. Soboti v Sokolskem domu.
Predpriprave so v polnem teku. Prihodnje dni bo seja ožjega odbora, potem pa sestanek širšega odbora z vsemi odseki, da se izdelajo še končna navodila.
Nagrade za najboljši razstavni materijal bodo precejšne. Kmetijsko ministrstvo prispeva 12.450 Din, ban-ska uprava pa 7.50® Din. Te bodo razdeljene deloma v denarju, večinoma pa v gospodarskem in sadjarskem orodju.
Pokroviteljstvo nad to razstavo je prevzel g. ban Dr. Maruili.
V	reprezentacijskem odboru so g. Benko Jožef, narodni poslanec v M. Soboti, g. Kuhar Štefan iz Puco-nec in g. notar Koder Anton v M. Soboti, člana banovinskega sveta, g. Pertot Kristjan, starosta Sokola, g. Hartner Ferdinand, predsednik občine
M. Sobota, g. Titan Janez, predsednik sresk. kmet. odbora, g. Lipovšek Gašpar, sreiki načelnik in g. Velnar J., sreski šolski nadzornik.
V	odseku za poljedelstvo so: Ing. Mikuž Fr. ravnatelj, Rakičan, Po-redoš Štef. šolski upravitelj v Pertoči, Vezér Geza, predsednik občine Martjanci, Titan Janez, predsednik občine Kupšinci, Bako Kari, šolski upravitelj v Strukovcih, Walsch Fridr. upravitelj veleposestva Rakičan, Kuhar Štefan, predsednik kmet. podružnice v M. Soboti, Jud Janez, posestnik v Srdici, Varga Štefan, župnik v Pertoči.
V	odseku za sadjarstvo so:Dular Albin, ekonom, Rakičan, Bačič Franc, Gor. Lendava, Gomboc Jože, Fikšinci, Kelemen Ludvik, Kriievci, Titan Ivan, Kupšinci, Kodila Ivan, Tišina, Koglot lv. Kruplivnik in Faflik J., župnik v Kančovcih.
STARŠI,
ne pozabite na Vaie otroke, kupite lim par novih ievliev, cene so tako nizke, da piagate za nove levile nekaj vei, kakor za popravilo starih. HHHMMi-^Ma^^»-«»«-^ BATA MURSKA SOBOTA.

2.
V	vinarskem odseku so : g. Benko Jos., nar. posi. M. Sobota, Kirbiš Fr. M. Sobota, Bibič Fr. M. Sobota, Berden
Andr., župnik v Martjancih, Kuhar Stefan ml. v Tešanovcih, Faflik Fr. hotelir M. Sobota, Lipaj Vince iz Sela, Kavšek Kari, katast. inšpektor v M. Soboti in Lipovec Janko, kmet. refer. D. Lendava.
V	čebelarskem odseku so: gospa Fafiik Joža v M. Soboti, Titan Joško v Puconcih, Vlaj Viktor in Janža Štefan iz Predanovec.
V	odseku za domačo kmetijsko obrt so gg. šolski upravitelji Filo Blaž v Markovcih, Džuban Jož. v Križevcih, Vértei Aladar v Hodošu in Fram Vilj. v Prosenjakovcih.
V	gozdarskem odseku so: ing. Zupančič v M. Soboti, Walsch Fridr. Rakičan, Vlaj Viktor, Predanovci, Ko-cet Ludvik, Mačkovci, Šumenjak J. predsednik sodišča v M. Soboti in Dolenc, davč. inšpektor v p.
V	kurjerejskem odseku so .Ska-lič Željko, Moravci, Lipovec Janko, kmet. refer. D. Lendava, Dular Albin, ekonom, Rakičan, Žnidarič Jakob,
kmet. refer. Ljutomer in Hribar A. šolski upravitelj v Tešanovc^h.
V tehničnem odseku (ožji razstavni odbor) so : vsi predsedniki odsekov, Hutner Ferd., predsednik občine M. Sobota, Pertot Krist., starosta Sokola, Samec Joža In dr. Šer bec Jože v M. Soboti, ing. E seit Er. kmet. refer. v M. Soboti, arhitekt Novak Fr. v M. Soboti in prof. Zobec Ivo v M. Soboti. (Dalje sledi.)
lavna borza dela - ekspozitura v Murski Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu. Iščejo delo moški : 23 hlapcev in polj. del., 1 vrtnar, 2 kovača, 2 kleparja, 2 stroj, ključav. pom., 9 mizarjev, 1 vrvar, 3 krojači, 2 čevljarja, 1 mlinar, 2 peka, 7 zidar, pom., 1 slikar, 2 tesarja, 1 knjigovodja, 4 trgov, pom., 6 težakov, 3 priv. uradniki, skupaj 72 moških. — 1 polj. delavka, 1 šivilja, 8 služkinj, skupaj 10 ženskih delavk. Delo je na raspolago : 1 hlapcu, 1 kleparju za galanter. delo, 1 služkinji.
DAŠ A KRAJIT7 A
TRurska Sobota :
— Praznovanje rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Dne 6. septembra 1923, tedaj pred 11 leti, so oznanili topovski streli, da se je Nj. Vel. kralju Aleksandru in Nj. Vel. kraljici Mariji rodil kraljevič. Vsaka obletnica prestolonaslednika Petra je naš najljubkejši narodni praznik. Zadovoljivo motrimo krepko in zdravo telo našega prestolonaslednika, ki nam bo nekoč rodilo našo domovino. Ob živem in zdravem, v prestolonasledniku viteškem simbolu našega edinstva in pohoda v bodočnost, je povsem razumljivo, da je prestolonaslednikov rojstni dan postal velik praznik bratske sloge in vzajemnosti. Poleg vojske ga posebno častimo Sokoli, ki nam je prestolonaslednik starešina. So pa še druge organizacije in društva, ki stoje že danes pod njegovim pokroviteljstvom kakor : Aeroklub, Ferijalni savez in Jadranska straža.
Za vojsko, hrbtenico naše države, je s prestolonaslednikom rojstnim dnem zvezan najsvetlejši spomin na 6. september 1930, ko so z lovorom ovenčani polki shranili svoje stare, preizkušane zastave na Oplencu, ob grobu kralja Petra Velikega Osvoboditelja.
Po vseh krajih naše širne domovine so že na predvečer plapolale zastave in dokazovale, da so srca naša, prežeta ljubezni do zvezde vodnice — Karadjordjevičeve dinastije.
V Murski Soboti je bila 6. septembra služba božja ob 9. uri. Vojaška četa se je postrojila pred cerkvijo in oddala pozdrav komandantu mesta, kapetanu g. Lazareviču. Pri svečani maši je pei tercet, sestoječ iz gdč. Herte Gregorčeve, g. Arčona in Joška Gregorca.
—	Koncert „Soče." Dne 5. sept., na predvečer rojstnega dne našega prestolonaslednika, je priredila »Soča" v Sokolskem domu prav ljubek večer, ki je privabil toliko cenjenega občinstva, da je bil Sokolski dom popolnoma zaseden. Radi bolehnosti savez-nega predsednika, je počastil proslavo član direktorija s pomembnim go-gorom, ki bo marsikateremu še dolgo ostal v srcu. Moralen in raaterijalni uspeh je bil izredno dober. Solisti so bili nagrajeni s cvetjem in aplavzom. Najbolj pa je ugajala pesem „Metuljček", ki jo je prednašala gdč. Herta Gregorčeva. Naj bo na tem mestu izrečena zahvala vsem domačinom, ki so pokazali dovolj razumevanja za to prireditev.
—	Predavanje Rdečega križ«. V nedeljo dne 16. septembra ob 11. uri bo predaval v dvorani „Kino Ditt-rich" gospod srezki šolski nadzornik Velnar Jože o pomenu in važnosti dela Rdečega križa; potem bo predaval gospod Dr. Gregore Albin, srezki san: ref. v zvezi z zanimivim zdravstvenim in poučnim filmom. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo.
—	Novi oddelek javne bolnice. Brez vsakih otvoritvenih ceremonij, popolnoma tiho, je začel poslovati novi oddelek tukajšnje javne bolnice, to je trahomski in sicer v dveh bolniških sobah v Zdravstvenem domu. Bolniki so že tu. Za nje se kuha v Zdravstvenem domu. Bolniško postrežbo izvršujejo usmiljene sestre. Oddelek stoji pod upravo Javne bolnice, strokovni šef pa je Dr. Pečan. Bolniiki sobi je blagoslovil g. kanonik Slepec.
—	Občinsko upravo opozarjamo na prostor med otroškim vrtcem in
brezalkoholno gostilno g. Horvata. Prostor leži mnogo nižje od ostale zemljine, zato stoji voda ob deževni dobi in ovira otrokom dostop v šolo. Prizadeti prosimo, da se to popravi,
ker bo drugače v Soboti res preveč kopanja.
—	Ponesrečil se je. Kozle E!ek iz Peskovec je 4. t. m. tolkel po nabiti patroni. Patrona je eksplodirala in ga močno poškodovala po rokah. Zdravi sé v tukajšnjem kirurškem oddelku javne bolnice.
—	Obrambnim druStvam v opozorilo I Schulverein Südmark pravi v svoji okrožnici med drugim tudi, da vzdržuje stalne stike z narodnimi manjšinami v Češkoslovaški republiki, v Madžarski, v Jugoslaviji in Romuniji in da vrši v velikem obsegu s publicistiko poročevalsko službo in odločnim podpiranjem manjšinskih pravic nacijonalno delo, ki bi ga država zaradi svoje politične vezanosti ne mogla vršiti. — Spoštujemo veliko demokta tično načelo : svobodo in enakost vseh narodov! Tam preko meie pa ne poznajo tega načela, zato moramo biti budni in vedno na straži, posebno ob naši meji in pri naših manjšinah. Ponovno kličemo : pozor obrambna društva.
—	V dneh Rdečega križa od 16. do 22. septembra se spominjajte Rdečega križa ! Rdeči križ prvi pomaga v vsaki nesreči. Darujte za Rdeči krtž\
—	V „Službenem Listu" Dravske banovine z dne 1. IX. 1934 se razpisuje javna pismena licitacija na dan 20 septembra 1934 pri tehničnem oddelku Kraljevske banske uprave v Ljubljani za prevzem in izvršitev zidarskih, tesarskih in krovskih del pri gradnji nove kmetijske šole v Rakičanu pri Murski Soboti. Opozarjamo tem potom vse domače gradbene podjetnike, da se v njih lastnem interesu te licitacije gotovo udeležijo. Pojasnila se dobijo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani soba štev. 35. in pri upravi ban. kmetijske šole v Rakičanu.
—	Vsa nacijonalna, obrambna, kulturna, humana, športna društva ter ustanove in združbe opozarjamo, da se vrši proslava petnajstletnice osvobojenja v Dol. Lendavi 22. in 23. sept. Naša sveta dolžnost je, da se proslave udeležimo korporativno.
—	Otvoritev kina. Lastnik zvočnega kina Dittrich, prične dne 16. septembra zopet z lepimi in izbranimi predstavami, katere so abonenti in drugi posetniki že dolgo pogrešali. Letošnji program je posebno lep in bogat na glazbi in senzacijah. Prva predstava je v nedeljo.
—	J. u. u. — sresko druStvo Murska Sobota vabi svoje članstvo, da se v čim častnejšem številu pridruži tov. iz dolnjelendavskega sreza in udeleži narodnih manifestacij, ki bodo ob priliki proslave petnajste obletnice osvobojenja dne 22. in 23. septembra v Dolnji Lendavi. Odbor.
—	Pregled in žigosanje sodov.
Na osnovi po ministrstvu trgovine in industrije, Osrednje uprave za mere in dragocene kovine v Beogradu z dne 7. III. 1934 Štev. 1082 odobrenega delavnega programa za pregled in Žigosanje sodov pri področnih postajah za kontrolo sodov se bode vršilo žigosanje sodov: V Murski Soboti dne 11. in 12. oktobra, 14. novembra in 10. dee. 1.1.
Gornja Lendava ;
—	DruStvo Rdečega križa priredi v nedeljo 16 sept. v gostilni Maršilč vinsko trgatev. Člani in ljubitelji društva so prisrčno vabljeni.
—	Društvo Jadranske straže je s svojim nedeljskim izletom v Kru-plivnik popolnoma uspelo. Kako pa ne bi? Saj je bila tokrat prvič navzoča vsa kruplivniška inteligenca, ki je s svojim vplivom znala pritegniti razen običajnih Stražarjev, iz Lendave tudi nekaj takih Lendavčanov, katerih dosedaj še nismo videli na naših prireditvah.
Strelska družina se zelo lepo razvija. Redne strelske vaje so dobro obiskane, kar je dokaz, da vlada za družino veliko zanimanje. Da zavlada še večje veselje do streljanja, priredi dtužina 23. t. m. ob 14. uri popoldne nagradno streljanje. Omenjenega streljanja se lahko udeležijo le člani domačega društva.
—	V Črnelavcih so uprizorili v nedeljo dne 9. sept. ob priliki gasilskih svečanosti v prostorih g. Titana tudi kmetsko dramo „Teštament", v režiji g. Ülena. Igra je prav dobro izpadla. Veseli nas, ko to pišemo, da je našla naša mladina pravo smer v pomoč prosvetni okrepitvi našega dela.
—	Stavite v loterijo In — za-denete. Kolika radost I In če ne za-denete, kar se največkrat zgodi ? Kaj potem? Razočaranje in jeza. Prihranite si raje srd in ne igrajte se s srečo ! Tudi pri perilu ne. Preizkušeno Zlatorog-ovo milo Vas nikdar ne bo razočaralo. Pri njem je treba, da ostanete. Zlatorog-ovo milo je splošno priljubljeno radi svoje velike čistilne moči in radi svoje izdatnosti. Resnica je, kar trdi ljudski glas: „Le Zlatorog milo da belo perilo!" Priporočamo ga tudi mi !
—	Pertoča. V zadnjem času se širijo pri nas, proti bivšemu županu Partelj Juriju neosnovane in žaljive govorice. Partelj Jurij je pripravljen vsaki čas dati poedincem pojasnila:
1.)	Kako se glasi oporoka g. Rogača.
2.)	Kako je prišel pokojni Vinkovič na posestvo. 3.) Kako se je tedajni občinski odbor poravnal z nasledniki Vojkoviča. 4.) Kako se je odobrila poravnava od Velikega župana bivše mariborske oblasti. Tozadevno postopanje bivšega župana Partelja, je bilo popolnoma v skladu z dolžnostjo, ki jo le tedaj kot župan imel, radi česa so sedajne govorice zlobne in izhajajo le od oseb, ki nimajo čuta do pravice in poštenja.
9
IG. IX. 1934 oh 3. uri vsi na tombolo v Beltince.

RogaSevci. Sokolsko društvo v Rogaševcih priredi v nedeljo, dne 30. leptembra 1934 tombolo, na katero opozarjamo bratska društva in čete. Dobitki bodo v denarju in naturalijah. Srečke dobite pri upravi društva.
Življenja se je naveličal. Mla-lenič Temlin Ivan, sin Jožefa Tendina i Moščanec, star 25 let, se je v ne-leljo dne 9. sept. ob 22. uri obesil ta zvonovo vrv pokopališčnega stolpa. Mi se je nesrečni mladeni naveličal Sivljenja, ali pa ga je gnala v smrt aka srčna bolečina, nam ni znano, 'ravijo, da se je obesil od žalosti, ;er ni mogel iti v Francijo za dekletom. — Bakovci. Med prvimi ratari, ki © pričeli orati ledino v Prekmurju, c bil šolski upravitelj g. Milan Dei-lovič, o katerem poročajo časopisi, la je premeščen v Slivnico. Ni ta jospod v našem Prekmurju nepopisan |ist, in ne bi bilo pošteno, da se ga vse njegovo požrtvovalno delavnost, urodno vzgojo in humanitarnost ne pomnimo vsaj s par besedami. Milan leškovič je bil v svojem okolišu irosvetni organizator. Ustanovil je pstlsko društvo in izpopolnil to delo gasilsko godbo, ki je znana po vsem rezu. V to društvo je vlival ljubezen lo kralja in domovine, ljubezen do vojega bližnjega in vsega človeštva, lešteto truda je bilo v njegovem delovanju, posebno z materjelnimi žrt-|imi, ki jih je kril s pogostimi pred lavami. V vsej dobi petnajstih let fu niso bila pota posuta z rožicami, odpravil je trnje in zoral ledino.
bi svojemu delu vtisnil še trajneši lomenik, je v letošnjem letu ustano-tudi Sokolsko četo. V to bratsko humanitarno delo je združil tudi »podarstvo. Že nekaj let vodi z lličnim uspehom kmečkfe nadaljeval-c tečaje. Prepričani smo, da bo slo-od našega tovariša in narodnega ifitelja zelo težko ! Hvaležni mu osta-emo za njegov trud — v srcih pa o živel še dalje z nami. - Beltinci. Naše sokolsko društvo proslavilo enajstletnico rojstva Nj. Is. Prestolonaslednika Petra, staroste «reza S. K. J. na skromen, vendar
Iren način. V telovadnici se je ob uri zbral del članstva 30 po številu, otvoritvenem pozdravu brata stante Dr. Sesardiča, ki je povdarjal linost tega dne za nas Jugoslovane, prav posebno pa za Sokolstvo, je lepem govoru br. Kajč Milan orisal i momenta: 6. IX. in 12. VIII., ki je Prekmurce posebno važen zgodo-ìski datum. Članstvo je pazno sle-lo izvajanju predavatelja. Po pre-nju se je razvil prijeten družabni ir.
tornja Radgona.
I- Občinske pisarne — selitev.
[ozirom na to, da je z novim zako-o občinah bivša občina Čreš-ivci preimenovana v »Občino oko i Gornja Radgona" s * sedežem v nji Radgoni, je trška občina Gor-
nja Radgona odstopila isti svoj dosedanji pisarniški lokal v pritličju občinske hiše. Trška občina Gornja Radgona pa ima svoje pisarniške
prostore v I. nadstropju, kjer je poprej stanovala stranka Hojs.
—	Sreča v nesreči. V soboto, dne 8. septembra t. 1. zvečer se je vračal šofer Anton Pele, uslužben pri firmi Franc Korošec v Gornji Radgoni s tovornim avtomobilom iz Tišine v Prekmurju, domov. Ko je privozil po ostrem ovinku na most sredi vasi Tišine, je pred njim meril cesto nek nepoznan pijanec, ki se vkljub signalu šoferja, katerega je dal pred prihodom na ovinek, ni hotel izogniti. Šofer Pele je v zadnjem momentu zavrl ter zavozil z avtom na kraj ceste, da se na ta način izogne preteči še hujši nesreči. Ker pa je cesta precej ozka ter oster ovinek tik pred mostom, je s sunkom zavozil ob zid mosta, pri čemur pa si je precej močno poškodoval avto. _
—	PoSten odgovor. .Jutro" je v eni izmed svojih zadojih številk prineslo odgovor beograjskega lista „Vreme" na italjanske žaljivke. Ital-janski časopisi so obdolžili srbsko vojsko strahopetnosti radi poraza na Kosovem in pri Slivnici. Beograjski list odgovarja: „na svetu ni naroda, ki bi v svoji zgodovini mogel zabeležiti same zmage. Mi se ne sramujemo narodne nesreče na Kosovu, niti ne uspeha pri Slivnici, niti našega zloma 1. 1915., ko so nas udarili Avstrijci, Nemci in Bolgari, trije proti enemu. Na svetu pa živi narod, ki v svoji zgodovini ne more zabeležiti niti ene zmage, pač pa neprekinjene vrste strahovitih porazov. To so Ita-Ijani 1 List našteva italjanske poraze pri Kustoci, pri Novari, nato pri Sol-ferinu in izgubljeno bitko pri Visu. Nadalje omenja neuspeli italjanski poskus osvojitve Abesinije, kjer so jih črnci pognali v paničen beg. Najbolj pa karakterizira te junake svetovna vojna, v kateri je Italija izgubila dvanajst soških bitk, med drugimi najznamenitnejšo ono pri Kobaridu. Ta poraz je bil največji in z njim je dala italjanska vojska najzgovornejši primer svoje brezmejne strahopetnosti. Izgubili so v tej bitki 3136 topov, 1732 strojnih pušk, lažjih topov in letalcev, min in 300 000 ujetnikov. Ostali 350.000 vojakov po številu, so v paničnem begu drli v notranjost in si, da bi lažje bežali, spotoma slekli hlače." Odgovor je pač takšen, kakor ga kdo zasluži.
—	Evharistični kongres v Mariboru. V soboto so bili vsi vlaki, ki so vozili v Maribor, nabito polni. Ljudje so prihajali iz vseh krajev naše domovine na evharistični kongres. Računajo, da je bilo na kongresu več kot 30.000 ljudi.
—	Interesanten umor inšeinte-resantnejie odkritje. Ameriškim detektivom se je končno le posrečilo pojasniti skrivnosten umor stare dame. Bila je že dolgo časa hudo bolna in se ni mogla makniti iz postelje.
Nekega dne so jo našli mrtvo, skoro popolnoma ožgano v zadimljeni sobi na svoji postelji. V sosednji hiši je stanoval njen nečak, ki je bil dedič
stirkinega ogromnega premoženja. Pri preiskavi so našli v njegovi sobi montirano veliko zbiralno lečo in daljnogled, s pomočjo katerega je naperil solnčne žarke skozi odprto okno na posteljo svoje tete in jo zažgal.
iz I. 1917.
Leta 1917. so se junaki iz top-liške okolice, kateri je središče Pro-kuplje, uprli krutim Nemcem in jim povzročili dokaj zmede v notranjosti Srbije in v bojni liniji. Ta upor top-liških junakov bi kmalu omajal bojno črto na solunski fronti, vendar so Nemci še v pravem času spoznali nevarnost in pritegnili v Prokupljekar dva polka, ki sta ustajo zadušila. Upornikov niso zajeli mnogo, ker so večinoma padli za domovino. Dne 10. septembra so postavili tem junakom spomenik. Pri odkritju spo-nika je bila navzoča ogromna množica naroda in celo sam kralj Aleksander, ki je v nagovoru izjavil : Ta narodova osvoboditeljska in svobodoljubna težnja, brez katere ni prave požrtvovalnosti in resničnega junaštva in kateri je posvečena tudi ta današnja rodoljubna svečanost, je združila pred vsem novo in staro Srbijo, po-t$m pa tudi vso Jugoslavijo v isto usodo in isto nacijonaino državo.
Smrt v planinah.
Marijan Benedik iz Stražišča pri Kranju, ki je letos maturiral v Ptuju, se je napotil s tovarišem iz Kranja v
planine. Na Jalovcu se mu je na o-polzkem snegu izpodrsnilo. Zdrčal je v globino, kjer je priletel v skalo in si razbil lobanjo.
Bogat mrlič.
V Beogradu je umrla bivša učiteljica Katarina Konstantinov!č in sicer na kliniki profesorja Ignjatijev-skega. Ko so jo nesli uslužbenci iz bolnice v mrtvašnico, so opazili na vratu verižico, na kateri je bila pritrjena mošnjica, podobna denarnici. Ko so to mošnjico natančneje pregledali so opazili, da je v nji zvitih tisoč jurjev.
ANEKDOTA.
Samo vode in medalje . . .
Leta 1925. je prišel naš kralj Aleksander v Črno goro in sicer v Bratonožice. Bil je zelo dobre volje. Razgovarjal se je s črnogorskmi seljaki ter je vsakemu podal roko.
.Ali imate kako posebno željo ali pritožbo," jih vpraša Veličanstvo.
.Nimamo nikake želje. Prav zdravi smo in dobro se počutimo pod Tvojo vlado. Pogrešamo samo vode in po eno medaljo" odgovori eden izmed kmetov.
Kralj zadovoljen, da mora pomagati seljakom, odredi, da se na njegove stroške zgradi cisterna in se vsakemu daruje po eno medaljo.
GASILSTVO:
Mlajtinci. Dne 9. sept. 1934 so se pri nas vršile okrožne gasilske vaje. Točno ob 14. uri je dospel na vež-bališče župni načelnik in narodni poslanec gospod Benko Josip, ki je sprejel od okrožnega inšpektorja Kuhar Štefana, raport in naročil izvajanje vaj po običajnem redu. Po lepem in čistem travniku so se vaje izvajale dovolj precizno in strumno. Po suhih vajah se je preiskusilo brizgalne s streli v tarčo, ki so dosegle sledeči rezultat: Mlajtinci 55, Tešanovci 63 in Moravci 74 sekund. Pri kombiniranem napadu na fingirani požar: Moravci gornji 50, Mlajtinci 60, Tešanovci 68 in Moravci dolnji 75 sekund, dočim je imela brizgalna četa Vučja gomila mali defekt, radi katerega ni prišla do akcije. Po končanih vajah je župni starešina držal na gasilce ognjevit patrijotični govor, v katerem je krepko vzpodbujal gasilce k nesebičnemu človekoljubnemu delu in neomejeni ljubezni do Kralja in domovine. Po govoru so čete zaklicale kralju trikratni: Živijo, a godba je zaigrala državno himno. Na to je sledil strumen mimohod in prav lepa društvena zabava na prijaznem vrtu g. Benka Josipa. Vaj se je udeležil tudi podstarešina župe g. Cvetko Ludvik, blagajnik Lanščak, g. Bac in Rituper,
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
tè
JAN KIEPURA
v velefilmu
PESEM Z NEBA
(Mein Herz ruft nach Dir 1)
Režija Carmine Gallone. V ostalih vlogah : Marta Eggert, Paul Hörbiger in Paul Kemp. Glazba: Robert Stolz.
I
Predstave se vriljo:
V NEDELJO, dne 16. Septem, ob »/2 4 uri popoldne in zvečer ob l/29 uri.
I
Iziava.
Podpisani Žiško Štefan, gostilničar iz Šulinec štev. 39. naznanjam, da za naprej ne spoznam nobene terjatve — dolgove — pri nobenem gospodu, katere bo napravil moj oče Žiško Janez iz Adrijanec, bivši gostilničar in posestnik.
ŽIŠKO ŠTEFAN, gostilničar Šulinci št. 39.
Sprejmeta se s 1. oktobrom
Z konvenrijska kočijaza
na marofu Poianci — Krajna.

NEQEL30, DHE l X. 193» TOMBOLA SOHOLSKEBfl DRUŠTVA.
— 2.000.« DIN,
3.- DIN.
wmmmmmmm^^j^Kmmmgmm^
SK. Mara - SK. Lendava 5:3 (2:2).
V	soboto, 8. t. m. je gostovala v Murski Soboti novoustanovljena SK. Lendava iz Dolnje Lendave in se pomerila v prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v ljubljanski nogometni podsa-vez z domačo SK. Muro, ki je končala sicer z zmago domačinov, vendar so gostje prav dobro zaigrali.
V	začetku prvega polčasa so gostje precej nevarno ogražali Murina vrata in precej časa je preteklo, predno so se domačini znašli in začeli prehajati v nasprotnikovo polje. V 15. minuti prvega polčasa pade po lepi kombinaciji prvi gol za Muro, ki ga je zabil Hojer z woley strelom. V 20. minuti so gostje izenačili in v 26. minuti je Šerbec dosegel vodstvo za domačine. Gostje niso popustili in so zopet izenačili v 33. minuti.
V	drugem delu igre pa je potisnila Mura goste v obrambo. V tem delu igre so se predvsem odlikovali halfi, v prvi vrsti Horvat, ki je bil najboljši človek na polju. Prvih 10 minut se je igralo stalno pred vrati gostov, toda žoga ni našla poti v mrežo. V 11. minuti je Schiler iz enajstmetrovke ponovno dosegel vodstvo za Muro. Nato je zopet Hojer v 17. minuti povišal na 4:2 in v 28. minuti Novak na 5:2. Šele v 40. minuti so gostje z lepim prodorom znižali na 5:3 Zadnje minute je bila Mura v stalni premoči, vrstili so se korneri za korneri, ne da bi se rezultat izpre-menil radi neodločnosti napada.
Gostje so se odlikovali po dobri obrambi, a tudi obe krili sta odlični. Pri domačih pa je bil dober razen že omenjenih halfov mladi Hojer, ki ima dobro plasirane strele.
Po nogometni tekmi seje vršila kegljaška tekma med omenjenima kluboma, ki je končala z zmago Mure v razmerju 183:155.
—ki.
„PORSOL"
za suho pacanje pšenice se dobi pri
Ceh franc
trgovina z mešanim blagom
MURSKA SOBOTA.
II V najem se da m prvovrsten ID
HOTEL
v vettern pokrajin-1|| skem mestu poleg H ietezniike stanice I
Is 15 sobami,jedil-1 nico, velklm vrtom H in inventariem. II
Naslov pove Prekmurska Tiskarna v H. Soboti.
SOKOL
Vse članstvo vabimo, da se udeleži slavnosti v Dolnji Lendavi v nedeljo dne 23. IX. 1934. Iz Murske Sobote bo vozil poseben avto in bo
stala vožnja sem in tja Din 15. Prijave za vožnjo sprejema br. tajnik samo do pondeljka dne 16. IX. 1934.
Tudi nečlani društva lahko po tujejo s tem avtomobilom in sprejema prijave isto naš tajnik (br. Nišel-vicer.)
Vse edinice okrožja pozivamo, da skrbe za čim številnejšo udeležbo na slavnostih v Dolnji Lendavi.
Zdravo!
Uprava S. d. M. Sobota.
Iz delovanja Združbe trgovcev
TTiurski S°boti. Razprava trgovskega odseka Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Seji trgovskega odseka je predsedoval načelnik in podpredsednik Zbornice g. Konrad Elsbacher. Tajniško poročilo o delovanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je podal tajnik g. dr. Ivan Pless, nakar so sledili predlogi za ministrsko uredbo o zapiranju in odpiranju obratovalnic, ki se naj izda v smislu določb Obrtnega zakona. Omenjeni odsek je podal svoje stališče glede zakonskega načrta o družbah z omejeno zavezo. Sklenilo se je, naj se ta družabna oblika ohrani. Odrediti pa se mora v zakonu, kolikšna mora biti minimalna glavnica in minimalni denarni vložek; poostre se pa naj tudi določbe glede nadzorstva nad poslovanjem družb kakor tudi o odgovornosti družabnikov ter poslovodij. Glede načrta uredbe o trgovskem nadaljevalnem šolstvu je odsek zavzel stališče, da je potrebna okvirna uredba, ker enotna uredba ne bi odgovarjala zahtevam, ki so v raznih krajih različne. Nato so sledile razprave o odpiranju podružnic Bate in Tivarja in o davčnih vprašanjih, nakar je odsek sklepal o raznih obrtnopravnih vprašanjih.
KmETiJsrvo
Sejajte več ječmena!
Izvoz na poseben način izdelanega svinjskega mesa na Angleško iz M. Sobote je zadnje mesece v polnem teku.
Kam bi z našimi svinjami in odkod bi dobili naši kmetje danes denar, če ne bi bilo tega izvoza. Drugam se danes svinj skoraj ne more več prodati.
Na tem mestu se je že dosti pisalo, kake svinje so primerne za izvoz na Angleško. Dobre so naše bele svinje, kakršne že imamo, treba jih je le pravilno krmiti. Glavno je, da se polaga svinjam mesto prosa in koruze le ječmen.
Svinje krmljene s kuruzo ali prosom so za Angleško manj vredne. Dokler se ne bomo ravnali tako, kot zahteva angleški trg, ne bomo dosegli boljših cen, pa tudi ne večjega uvoznega kontingenta (da bi se lahko izvažalo še več svinj iz naše države na Angleško.) Bati se je, da še ta trg
zgubimo, ker Angleži takozvanih „ku-ruznih svinj" ne marajo. V drugih državah, odkoder se Izvaža svinje na Angleško, je polaganje kuruze In prosa
svinjam prepovedano.
Ječmen da svinjam prav okusno trdo in sočnato slanino ter ne pre-mastno, pa za to tembolj okusno meso.
Kuruza in proso pa da mehko oljnato slanino in mast. Tako krmljene svinje je že tu težko pridelati za eks-port na Angleško, ker je slanina pre-mehka in ostane mehka tudi po celi večdnevni proceduri pri pridelavi za izvoz. Angleži pa blago take kvalitete odklanjajo, ker ni za njihov okus. Ječmen se polaga svinjam surov zdrobljen (šrotan), zmočen z mrzlo vodo ali posnetim mlekom v obliki kaše. Pa tudi celo zrnje zgrizejo svinje dobro, če se jih že v mladosti navadi na surovo hrano, vendar se pa priporoča polagati le zdrobljen ječmen, ker se ta bolj izrabi.
Torej sejajte več ječmena\
Ni pa s tem rečeno, da bi moral biti ječmen glavna ozimna žitarica. Toliko ga pa lahko vsak pridela, kolikor ga rabi za krmljenje svinj.
Zemlja in klima za setev ječmena je pri nas prav ugodna. Ječmena imamo več vrst. Treba bo poskusiti, kateri bo pri nas bolje uspeval. Razmnoževati pa se mora v prvi vrsti domače sorte, ki so se tu že obnesle.
GOSPODARSTVO
Navodila pri spravljenju krompirja.
Pri spravljanju krompirja ne puščaj gnil krompir na njivi, ker bi se s tem bolezen v zemlji še bolj vkorenila in razširila. Bolne gomolje na njivi zberi skupaj, jih odstrani in kakorkoli uniči.
Bolno krompirjevico ne uporabljaj za nastiljo in tudi ne za gnoj, kvečjemu jo lahko kompostiraš. Najbolje pa je, da jo sežgeš.
Gnil krompir bodisi z njive ali iz kleti ne meči na gnojišče, ker tako pridejo bolezenske kali z gnojem vred zopet na polja. Gnile gomolje polij z apnom in globoko zakopaj.
Shramba (klet) za krompir mora biti suha in zračna. Vsako leto raz-kužuj krompirjevo klet, predno spraviš vanjo krompir. Tlak kieti polij z apnovim beležem in poškropi z njim tudi stene.
Ne spravljaj v klet še moker krompir. Gomolji naj bodo suhi, ko jih spraviš v shrambo.
Priporoča se, natrositi po krompirju, predno pride v klet, prašnato gašeno apno, na primer po par pesti apna na voz krompirja, oziroma približno 15 kg. apnenega prahu na 10.000 kg krompirja. Kaljivost ne bo trpela vsled tega.
Krompir v kleti naj ne leži na golih tleh, temveč rajše na preprosti lesi (leseni polici) iz remeljnov. Tako bo krožil zrak v kupih tudi od spodaj. S tem se omejuje gnitje. Kupi naj bodo nizki.
Krompir v shrambah večkrat skrbno prebiraj.
Ixiava«
Podpisani razglašam, da ne prevzamem v plačilo nobenih dolgov, ki bi jih napravil moj sin Huber Vilmoš, kajti od svoje dediščine nima ničesar
več dobiti.
Huber Jožef, posest. Kovačevci 3.
Stanovanje se izda
Šolska ulica 35.
Sržne cene:
Živina.
Celjski svinjski sejem. Cene so bile sledeče: Prašiči 6 do 7 tednov stari Din. 65- 75, 2 do 3 mesece 100 do 200, 3 do 4 mesece 230 - 300, 4 do 5 mesecev 380 - 400, 8 mesecev do 1 leta 500 - 650.
Mariborski svinjski sejem dne 7. sept. Pripeljanih je bilo 306 komadov. Cene so bile sledeče: prašiči 5-1 tednov stari Din. 55-80,7-9 tednov stari 100-120,3 -4 mesece 180—200, 5-7 mesecev 400 450, eno leto stari' 500 - 600. Kilogram žive teže Din. 5 do 6, mrtve Din. 8 50 do 10. Prodalo se je 107 komadov.
J. 903/34
Draibeni oklid
Dne 4. oktobra 1934 ob y29. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štj 18. dražba nepremičnin hiše, gozd] vinogradi itd.
Zemljiška knjiga Prosenjakovci43/64 vl.it. 497, 231, 490; 13/32 vi. št. 139," 1/2 vi. štev. 236, 271, «/s vi. štev. 270r 268, vi. štev. 542 in 4/4 vi. štev. 28ft in 424. — Zemljiška knjiga Selo V24 vi. štev. 8, 132. V12 vi. štev. 56i, «/gj vi. štev. 68. 17/144 vi. štev. 370, J/4 vi. štev. 417 in z/8 vi. štev. 684. Cenilna vrednost: 59.170 Din90 p^ Vrednost pritikline: pribl. 1500 Din. Najmanjši ponudek : 39.447 D. 85 pr
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču naj-* pozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepre* mičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v M. Mid
dne 18/8 1934.
E. 901/31—29
Draibeni oklic
Dne 9. oktobra 1934 ob ]/2 ». uri bo pri podpisanem sodišču v sobi it. 18. dražba nepremičninskih deier žev do hiše, travnikov, njiv itd.
Zemljiška knjiga Tešanovci vi. šf. 261, 626, 708 1/2 vi. štev. 86, 699, 169 814. 702, »/3 vi. štev. 493, 615, 873, 687, Ve »1- štev. 385, 1/12 vi. št 167, Vse vi. štev. 278, 829.
Cenilna vrednost : 80.683 Din 20 p;
Najmanjši ponudek : 53.789 D. 40 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih nc moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni de-ski sodišča.
Snska slittiti 1 H. Sitati,
dne 18/8. 1934.