Letnik 42, številka 2, junij 2004 ivljenje GLASILO ALPINE, D.D., ZIRI Prilagojena obutev iz Alpine Izmerimo vaše noge! ZAJEC ALFONZ LOŠKA C. 5A Nakup UCS obutve Iz vsebine, Sprejeta strategija Alpine do leta 2008 Dan Alpine - dan, ko se srečamo zaposleni, prijatelji Alpine in Žirov Robert Križnar - dobitnik priznanja za izjemen inovacijski prispevek k razvoju Alpine Čedomir Očič ■ dobitnik priznanja za izjemen prispevek k razvoju Alpine CRO Pogovarjamo se z direktorjem Alpine SIRO v Romuniji Lorinczem Eduardom Nova skladiščna hala; večja učinkovitost logistike v podjetju Vsi smo del skupne narave in zadeve, ki prispevajo k blaginji enega, prispevajo tudi k blaginji drugega. (William Godwin) Skupaj bomo dosegli začrtane cilje Kaj razlikuje dobra podjetja od slabših? Vizija? Strategija? Stroji? Informacijski sistem? ISO standardi? Napreden razvojni oddelek? Odgovor se ponuja kar sam od sebe. Stroje in informacijski sistem lahko podjetje, če ima denar kupi na trgu. Vendar če nima ljudi, ki bi z njimi znali delati in jih uporabljati, potem ne more računati na uspeh. Dobrih delavcev pa se ne da dobiti kar čez noč. In zakaj poudarjam to, zakaj izpostavljam zaposlene? VAlpini smo pred kratkim opredelili strategijo razvoja podjetja do leta 2008. Postavili smo strateške cilje, ki predstavljajo okx'irno pot, ki jo bomo hodili naslednjih pet let. Na poti uresničevanja ciljev se bo pojavilo še veliko več vprašanj, kot je navedenih v zgornjem odstavku. Ostati moramo optimisti, kar pa še ne pomeni, da bo šlo vse gladko. Vendar prej ko se bomo vsi zavedeli, kaj moramo doseči, prej bomo začeli razmišljati o poteh, ki vodijo do uresničitve ciljev in tem redkeje bomo zavili na stranpoti. V zadnjih letih v Alpini veliko govorimo o razvojni usmerjenosti, kateri smo zavezani tudi v strategiji. Poleg razvoja novih izdelkov in prodajaln, o čemer je bilo že precej napisanega, bomo odslej večjo pozornost posvečali tudi razvoju kadrov, torej zaposlenih. Že v preteklosti smo se dobro zavedali pomembnosti tega področja in vlagali v štipendiranje dijakov in študentov ter zaposlenim omogočali študij ob delu in udeležbo na raznih seminarjih. Razvoj lastnih kadrov je postal pomemben faktor uspešnosti podjetja. Čevljarska industrija ima dolgoletno tradicijo in spremembe in novosti niso tako pogoste kot v podjetjih nove ekonomije. A tudi nas je dosegla informatizacija in sodobna tehnologija. Potrebna so nova znanja, obvladovati je potrebno nove računalniške programe, brez katerih si vsakodnevnih opravil ne moremo več predstavljati. Lajšajo nam delo in povečujejo njegovo učinkovitost. Izobrazba zaposlenih sama po sebi še na zagotavlja uspeha. Ravno tako pomembna je pripadnost podjetju, identificiranje z vrednotami podjetja, z njegovim poslanstvom, vizijo in strategijo. Zaposleni komuniciramo med seboj in z zunanjimi partnerji, kar med drugim prispeva tudi k podobi podjetja v javnosti. Če zaposleni s ponosom povemo, kje smo zaposleni in kažemo svojo pripadnost, je učinek na drugo osebo verjetno precej drugačen od tistega, ko omahujemo, se izmikamo odgovoru, nazadnje pa vendarle potiho povemo, da smo iz Alpine. Strategijo podjetja ni dovolj le poznati, potrebno jo je razumeti, "začutiti", v njenih okvirih ravnati ter ji dodati svojo dušo. Ne sme nam biti vseeno, kaj se dogaja s podjetjem. Potrebno je stalno zanimanje za lastno delo, za to, kaj se dogaja v drugih oddelkih ter v širšem poslovnem okolju. S pripadnostjo je povezana tudi motivacija. Neko delo je lahko opravljeno po liniji najmanjšega odpora, zato ker ga je pač potrebno opraviti. Lahko pa nekaj naredimo tudi drugače: s premislekom in po svojih najboljših močeh. Uspeh podjetja lahko pričakujemo le v primeru, ko dodamo nekaj več, nekaj kar drugi nimajo. Zadovoljstvo vseh vpletenih ob tem je neprimerno večje. V vodstvu se bomo trudili spodbujati pozitivno delovno okolje, ki bo prijazno do zaposlenih in bo hkrati ponujalo dovolj izzivov za osebno rast. Zavedam se, da bomo strateške cilje lahko dosegli le ob sodelovanju zadovoljnih, pripadnih in motiviranih zaposlenih na vseh področjih. Vodstvo se bo trudilo ustvariti ugodne pogoje za delo. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi dosegli začrtane cilje. Mag. Andraž Kopač, predsednik uprave in generalni direktor Mag. Andraž Kopač Resnico, ki jo prepoznamo, Uvod moramo predati svetu, nikoli je ne smemo zadržati samo zase. (Elizabeth Cady Stanton) KAZALO str. Sprejeta strategija Alpine do leta 2008 4 Dan Alpine - dan, ko se srečamo zaposleni, prijatelji Alpine in Zirov____5 Robert Križnar - dobitnik priznanja Alpine za izjemen inovacijski prispevek k razvoju Alpine _ 7 Cedomir Očic - dobitnik priznanja Alpine za izjemen prispevek k razoju Alpine CRO 9 Pogovarjamo se z direktorjem Alpine S1RO Lorinczem Eduardom 12 Marija Tratnik - V Romuniji dela že skoraj dve leti 14 Pomemben dosežek v oddelku brizgane obutve - Poleg rekordnega števila, tudi visoka kakovost izdelane obutve 15 Nova skladiščna hala; cilj večja učinkovitost : v podjetju 16 Stanko Kranjc prevzel mesto direktorja 17 ACS obutev želimo čim bolj približati kupcem 18 Obnova prostorov za novo sprejemmco 18 Mercator center Domžale 19 Obnovljena prodajalna tudi v Nišu 19 V Alpini tudi večje številke ženske modne obutve 20 Alpina je zlati donator Olimpijskega komiteja Slovenije 20 V Žalcu nova prodajalna 20 Delavci meseca Živimo zdravo V slovo Kadrovske novice Tudi to je Alpina 21 27 29 Zanimivosti kraja 30 31 33 Vsak dan se dogajajo spremembe -Temu sledi tudi naš časopis Vsak dan se dogajajo spremembe. Ali na boljše ali na slabše je odvisno od tega, kaj se spreminja in kako gledamo na to. Vsak človek ima do sprememb svoj pogled. Ta je odvisen tudi od njegovega položaja v procesu dogajanja. Za nekoga je nekaj dobro, za drugega ravno obratno. Tako je vedno in povsod. To je del življenja in tak način moramo sprejeti in se sprijazniti z njim. Alpina spreminja svojo grafično podobo. O tem smo pisali že v časopisu v marcu. Mag. Matjaž Mazzini, ki je oblikoval celostno podobo, je v članku Prenova celostne grafične podobe Alpine napisal, da se grafična podoba členi na pet elementov. Ti so: znak oziroma simbol, logotip, tipične barve, tipografski oziroma črkovni slog ter t.i. peti element. Logotip časopisa in znak je bil spremenjen že v prejšni izdaji. Tokrat pa dodajamo še novo barvo. "Primarna barva ostaja modra, vendar bo odslej manj agresivna, temnejša, ter s tem tudi bolj primerna za diskretno označevanje korporacije." je zapisal mag. Matjaž Mazzini. Novost pri časopisu pa ni le ta. Uprava je sprejela sklep, da bo odslej časopis izhajal štirikrat letno: v marcu, juniju, septembru in decembru. To s pričujočim časopisom, ki bo izšel junija (po prejšnji periodiki bi bil to maj), uresničujemo. Sprejeta je bila tudi odločitev, da bosta, namesto dosedanjega uredniškega odbora, časopis urejali glavna urednica, ki še naprej ostajam Jožica Kacin, in odgovorna urednica Neža Kopač. Uredniškemu odboru za njegovo delo najlepša hvala. Tudi odslej bodo dobronamerni predlogi in pripombe še kako dobrodošle. To velja tako za člane dosedanjega uredniškega odbora kot za ostale, ki ustvarjate in berete naš časopis. Vse navedene spremembe so tehnične narave. Vsebina ostaja. Včasih je novic in zanimivosti več, drugič manj. Časopis je odsev dogajanj v Alpini. Pestrost časopisa je odvisna od tega, kaj delamo, včasih pa tudi od tega, ali želimo to povedati drugim. Če naprej se bomo trudili, da bo časopis pester, da bo zabeležil vse, kar se bo pomembnejšega dogajalo v Alpini in v zvezi z njo. Tudi tokrat časopis prinaša veliko zanimivih tem. Sprejeta je bila strategija do leta 2008. V njej je vizija delovanja vseh področij dela v podjetju. Po besedah predsednika uprave mag. Andraža Kopača so cilji Alpine visoki, vendar bodo ob prizadevanju vseh zaposlenih dosegljivi. Pišemo tudi o dnevu Alpine. Zaradi znanih dogodkov v zvezi c obratoma, je imelo praznovanje nekoliko grenak priokus. Bile so dileme in razmišljanja: praznovati ali ne. Prevladala je misel, da na rojstni dan Alpine kljub težkim trenutkom ne smemo pozabiti. Mar ne storimo tako tudi doma. Tudi če nam je težko, se ne smemo predati malodušju. Tudi letošnje praznovanje je imelo svoj smisel. Nikakor ne smemo zanemariti znane resnice, da se ob sproščenem klepetu po uradnem delu srečanj, reši veliko poslovnih vprašanj. Mogoče je bilo tudi praznovanje priložnost, da so se razjasnila nekatera dejstva, da so se v neformalnih razgovorih pokazale nove vrednote in bolj jasen pogled. Pogovarjali smo se z Robertom Križnarjem, dobitnikom priznanja za izjemen inovacijski prispevek k razvoju Alpine, in Čedomirom Očičem, dobitnikom priznanja za izjemen prispevek k razvoju Alpine CRO. Podrobneje smo predstavili Alpino SIRO v Romuniji. Govorimo tudi o oddelku brizgane obutve, novi skladiščni hali, pogovarjamo se z delavci meseca. Toda tudi to še ni vse. Prelistajte časopis in ga preberite. Trudili smo se, da bi bilo v njem nekaj zanimivega tudi za vas. Upamo, da ne zaman. Jožica Kacin KOLOFON: Delo življenje je glasilo Alpine, d.d., Žiri. Urejata ga: Jožica Kacin, glavna urednica in Neža Kopač, odgovorna urednica. Fotografije: Jožica Kacin in Klemen Možina Naklada: 20(H) izvodov Priprava na tisk: Repro-Print d.o.o. Tisk: Tisk Žnidarič Vsi smo del skupne narave in zadeve, ki prispevajo k blaginji enega, prispevajo tudi k blaginji drugega. (William Godwin) Sprejeta strategija Alpine do leta 2008 Na osnovi že sprejete strategije smo novim razmeram prilagodili strategijo razvoja Alpine do leta 2005 ter ji dodali strateške cilje do leta 2008. Na zadnji seji je nadzorni svet strategijo Alpine do leta 2008 tudi dokončno potrdil. V njej smo strateške cilje in njihovo uresničitev dopolnili z na novo opredeljenim poslanstvom, vizija pa ostaja nespremenjena. Poslanstvo podjetja Alpina je opredeljeno kot neprestano prizadevanje za kakovostno življenje zaposlenih, kupcev, lastnikov, dobaviteljev in vseh ostalih, ki so povezani s podjetjem. Dobiček je eden izmed osnovnih razlogov ustanovitve podjetja, vendar pa si je težko predstavljati dolgoročen razvoj podjetja brez zadovoljnih in uspešnih ljudi, ki sodelujejo pri ustvarjanju dobička. Vizijo podjetje navadno določi za daljše obdobje, zato ostaja naša vizija nespremenjena in opredeljena s sedaj že vsem dobro znanim stavkom: "Alpina smo razvojno usmerjena družba za proizvodnjo in prodajo obutve". Skupni poudarek, ki se v strategiji pojavlja na vseh področjih delovanja podjetja, je strnjen v investiranju v razvoj (proizvodnih procesov, novih izdelkov, novih trgov, zaposlenih), kar bo edino omogočilo uspešno prilagajanje hitro spreminjajočim se načinom zadovoljevanja potreb vedno bolj zahtevnega kupca. Središče razvoja in prodaje bo še naprej ostalo v Žireh. Tudi vzorčna proizvodnja in del redne proizvodnje bosta ostali v Žireh, saj nam to zagotavlja večjo fleksibilnost in omogoča konkurenčno prednost v primerjavi s poceni konkurenco z Vzhoda. V prizadevanjih za uresničitvijo načrtovane rasti do leta 2008 pa bomo v naslednjih letih povečevali delež kooperacije v proizvodnji. Razvoj ACS kupcu prilagojena obutev je bila do sedaj v domeni razvojno-razisko-valne skupine. Širši test v slovenskih prodajalnah bo v veliki meri odločil o usodi ACS obutve. Vsekakor pa ugotovitve meritev stopal na optičnem merilniku že sedaj upoštevamo v razvoju rednih kolekcij. S postopnim uvajanjem digitalizacije kopit bomo v prihodnosti te meritve še bolj dosledno upoštevali in izboljšali prileganje obutve nogi. Izvajajo se številne meritve, analize, primerjave tehnologij s konkurenco in v prihodnosti bo potrebno zagotoviti hitrejši pretok informacij in ugotovitev razvojno-razisko-valne skupine in jih vključiti v razvoj tako športne kot tudi modne obutve. Modni program Na modnem programu načrtujemo 5 do 7 odstotno letno rast prodaje. Še naprej si bomo prizadevali, da bomo sedanjim in bodočim kupcem nudili kakovosten izdelek, poznan po sodobnem dizajnu, udobju in mehkih, naravnih materialih, za sprejemljivo ceno. Potrebna bo osredotočenost v razvoju rednih kolekcij ter večji poudarek na razvoju pokolekcij, v katerih so zajete zadnje modne smernice. Na prodajnem področju bomo nadaljevali z graditvijo dolgoročnih odnosov s pomembnimi poslovnimi partnerji, predvsem z dobrimi predprodajnimi in poprodajnimi storitvami, vključevanjem e-poslo-vanja in hitrejšim odzivanjem na zahteve trga. V nekaterih državah je naša modna blagovna znamka Simona Fashion kupcem že dobro poznana, zato bomo vanjo vlagali tudi v prihodnosti in tako poskušali doseči razlikovanje od konkurence. Vedno več konkurentov seli proizvodnjo v države s cenejšo delovno silo. Temu bomo v prizadevanjih po znižanju stroškov sledili tudi mi in tako izboljšali donosnost programa. Trenutno smo najmočnejši na ženskem lepljenem programu, ki mu bomo tudi v prihodnosti namenili veliko pozornosti. S posodobitvami brizgane kolekcije ženske obutve upamo na ponoven dvig prodaje brizgane obutve. Nekoliko slabše rezul- tate dosegamo s casual in moško modno obutvijo. Na teh dveh programih se bomo usmerili v pripravo kakovostne kolekcije po sprejemljivih cenah ter poskušali poiskati nove trge. Športni program Športni čevlji zahtevajo poglobljen pristop k razvoju, saj se stalno pojavljajo novi, lažji materiali, nove ugotovitve o značilnosti človeškega stopala ter njegovega gibanja in nove tehnologije, ki določajo funkcionalne značilnosti obutve. Kupci vsako leto pričakujejo nekaj novega, zato je pritisk na neprestan razvoj novosti velik. V preteklih letih smo pomemben napredek naredili na tekaškem programu, kjer želimo v naslednjih petih letih trenutni tretjinski svetovni tržni delež v prodaji povečati na 37 odstotkov. To bomo dosegli s krepitvijo položaja na obstoječih trgih ter močnejšim napadom na sedaj slabše pokrite trge. Ohraniti želimo vodilno vlogo na področju razvoja in tehnologije teka na smučeh. Na programu smučarskih čevljev predstavlja svež veter nov otroški smučarski čevelj Odnosi so toliko živi, kolikor so živi ljudje, ki jih spletajo. (Donald 6. Ardell) Be3. Razvoj otroškega smučarskega čevlja je v skladu z našo strategijo obvladovanja tržne niše za mlade smučarje. Visoka vlaganja v razvoj smučarskih čevljev bodo upravičena le, če bomo leta 2008 dosegli 6 odstotni svetovni tržni delež. Napredek je opazen tudi v razvoju pohodne obutve. Naredili smo prve modele kupcu prilagojene obutve ter razvili model nove generacije pohodne obutve Vision. S prodajo pohodne obutve nismo zadovoljni, zato bomo vse moči usmerili v iskanje novih partnerjev in možnost vstopa na nove trge ter v iskanje optimalne kombinacije med ceno in kakovostjo vhodnih materialov ter stroškov dela, ki bo sprejemljiva za kupce. Maloprodajna mreža V maloprodajni mreži imamo 105 prodajaln. V naslednjih letih bomo število prodajaln povečevali z odpiranjem novih ter iskali priložnost za širitev v države jugovzhodne Evrope. Nekatere slabše lokacije prodajaln bomo poskušali nadomestiti z novimi, kjer se dnevno zadržuje več ljudi. Da bomo postali najboljša malopro- dajna mreža na področju bivše Jugoslavije bomo povečali vlaganja v tržno komuniciranje in prizadevanja za dvig ugleda blagovne znamke Alpina. Dosledno bomo uvajali enotne standarde poslovanja, zboljšali izgled prodajaln ter usposabljali zaposlene. Na podlagi natančnih analiz značilnosti posameznih trgov bomo izboljšali ponudo izdekov in storitev v prodajalnah. Ključna vloga zaposlenih V strategiji so postavljeni cilji, ki jih bomo morali uresničiti. Zaposleni bomo odločilni pri doseganju uspešnega poslovanja podjetja tudi v prihodnje. Zato bodo potrebne določene spremembe v organizacijski strukturi, ki bo morala postati fleksibilnejša. Jasno opredeljene pristojnosti in odgovornosti zaposlenih vodijo do hitrejšega in učinkovitejšega odločanja. Nadaljevali bomo z uresničevanjem strategije kadrov, kjer bomo še dodatno povečali vlaganja v izobraževanje in razvoj znanja zaposlenih. Na vsa področja poslovanja vdirajo nove tehnologije, ki zahtevajo stalno nova znanja. Načrtujemo izboljšanje infor- matizacije podjetja in še učinkovitejšo informacijsko podporo, zato je dodatno izobraževanje na tem področju nujno. Na vsaki dve leti bomo nadaljevali z raziskavo o zadovoljstvu zaposlenih in na osnovi ugotovitev raziskave bomo poskušali razmere izboljševati. Pomembno bosta k uresničevanju strategije prispevali motivacija in pripadnost zaposlenih, ki ju bomo poskušali dvigniti na višjo raven. Prihodnost je nepredvidljiva, vendar se je ne bojimo, saj o njej razmišljamo že danes. Postavili smo precej visoke cilje, ki pa so ob prizadevanju vseh zaposlenih dosegljivi. Na vseh programih načrtujemo rast prodaje. Prizadevali si bomo dvigniti ugled Alpine kot proizvajalca in prodajalca kakovostne ter udobne modne in športne obutve iz mehkih in naravnih materialov. Spremembe in stalno prizadevanje za izboljšave in novosti bodo stalnica v našem poslovanju. Z doslednim uresničevanjem strateških ciljev bomo utrdili temelje za razvoj podjetja v naslednjih desetletjih. Mag. Andraž Kopač Dan Alpine - dan, ko se srečamo zaposleni, prijatelji Alpine in Zirov 17. aprila je Alpina praznovala svoj rojstni dan. Prireditev je bila posvečena bližajočemu se vstopu Slovenije v Evropsko skupnost. Voditelja Tajda Lekše in Jure Ivanušič sta ob klavirski spremljavi odpela nekaj pesmi. Slišali smo znane napeve iz Finske, Švedske, Nemčije, Francije, Italije, Poljske, Češke, Slovaške, Hrvaške, Srbije in Črne gore, BIH, Romunije, Rusije, ZDA, Kanade in Japonske. To so države, kjer ima Alpina svoja podjetja ali sodelavce. Vzporedno z nastopom so se na platnu vrstile fotografije podjetij in sodelavcev iz tujine. Dobitniki priznanj Alpine in predsednik uprave mag. Martin Kopač Foto: Brigita Zemljarič Ker je dan Alpine praznik vseh nas, smo se s kamero sprehodili po službah in oddelkih Alpine. Med podelitvijo priznanj delavcem, ki so bili v času od aprila 2003 do marca 2004 Priznanje za inovacijske dosežke - Robert Križnar Foto: Brigita Zemljarič imenovani za delavca meseca, smo si na multimediji ogledali utrip podjetja. Zbrane je nagovoril predsednik uprave mag. Andraž Kopač. Po uvodnem pozdravu je spomnil, da ta večer ni najbolj primeren dan za praznovanje. Čeprav so se pojavili nekateri pomisleki zaradi razmer v obratih v Gorenji # $ b H % Priznanje za izjemen prispevek k razvoju Alpine CRO - Cedomir Očić Foto: Brigita Zemljarič vasi in na Colu je prevladala misel, da moramo kljub težkemu trenutku nadaljevati s tradicijo in na primeren način proslaviti rojstni dan naše tovarne. K temu nas je vodilo dejstvo, da kljub temu, da so delavci v Gorenji vasi in na Colu prav v teh dneh prejeli odpovedi pogodb o zaposlitvi, v Alpi-ni ostaja 850 delavcev. Tem pa moramo zagotoviti čim boljšo prihodnost, zato moramo nadaljevati z razvojem in dejavnostmi na vseh področjih ter ohranjati tradicijo podjetja. Povezovalca prireditve Tajda Lekše in Jure Ivanušič Foto: Brigita Zemljarič Predsednik uprave je nekaj besed namenil globalizaciji, ki je privedla do odločitve o zaprtju obratov v Gorenji vasi in na Colu. Odločitev ni bila lahka, toda z vidika nadaljnjega obstoja podjetja neizogibna. Razsežnosti sprememb, ki se dogajajo v svetu, od nas zahtevajo stalo iskanje in odkrivanje novih poti. V tem smo bili v preteklem letu dokaj uspešni. V.teku so nekateri pomembni projekti. Vedno več pozornosti posvečamo ACS, kupcu prilagojeni obutvi. Nadaljujemo z vlaganji v razvoj modne in športne obutve. Pri tem ne pozabljamo na posodabljanje proizvodnje. Združili smo rezalnike, gradimo novo skladiščno halo. Mag. Andraž Kopač je omenil tudi bližajoči vstop Slovenije v Evropsko skupnost. V Alpini smo na prihajajoče spremembe pripravljeni. Evropa in svet za nas nista novost, saj smo že vrsto let prisotni na vseh pomembnejših svetovnih trgih. Svoj nagovor je predsednik uprave zaključil z po- Zapel je tudi Andrej Šifrer Foto: Brigita Zemljarič gledom naprej. "Ne bom dajal obljub, ki jih ne morem izpolniti. Upam pa si trditi, da smo v zadnjih letih s svojimi odločitvami in vlaganji v razvoj dokazali, da smo na pravi poti. S skupnimi prizadevanji bomo ohranili tradicijo Alpine in čevljarstva na Žirov-skem. Prepričan sem, da to znamo, zmoremo in hočemo!" Priznanja Alpine sta podelila predsednik uprave mag. Andraž Kopač in predsednik nadzornega sveta mag. Viktor Žakelj. Robert Križnar je prejel priznanje Alpine za izjemen inovacijski prispevek k razvoju Alpine, Čedomir Očić iz Alpine CRO pa za izjemen prispevek k razvoju Alpine CRO. Za glasbeno popestritev je poskrbel Andrej Šifrer. Z zapetimi pesmi je v večer vnesel tudi nekaj simbolike. Pesem Za prijatelje, je bila za vse zbrane prijatelje Alpine in Žirov. Vsem, ki odhajajo, pa je namenil pesem Stoj Marija, kam odhajaš ... Jožica Kacin % Delavci obratov so s tihim protestom in transparenti izrazili svoje nezadovoljstvo. Robert Križnar - dobitnik priznanja Alpine za izjemen inovacijski prispevek k razvoju Alpine „4 Robert Križnar Ko je pred nekaj več kot desetimi leti Robert Križnar prišel v Alpino, je imel že nekaj delovnih izkušenj. Takoj jih je pričel s pridom uporabljati na svojem delovnem mestu kot vodja razvoja linije smučarske obutve. Roberta poznamo kot dobrega in zagrizenega ljubiteljskega športnika. Prav to mu je tudi pomagalo, da je dobro spoznal želje in zahteve športnikov. Pridobljene izkušnje in znanje s pridom uporablja in vnaša v razvoj smučarske obutve. Njegova najpomembnejša projekta sta smučarski čevelj Challenger in otroški smučarski čevelj Be3. Robert je glavni nosilec in spodbujevalec, novega pristopa izdelave in povsem novih rešitev pri konstrukciji smučarskih čevljev. Robert Križnar je velik strokovnjak. Vsake naloge se loti premišljeno in temeljito. Kritičen je do sebe, dobro delo pa zahteva tudi od drugih. Je dober organizator, ki pozna značilnosti in prednosti timskega dela. Zaveda se, da brez sodelovanja ni uspešnega dela in razvoja. Ko je v Alpini zmanjkalo znanja in idej, je našel drugo pot. K sodelovanju je povabil tudi zunanje sodelavce. Rezultat tega je nov atraktivnejši izgled in enovita podoba obutve. Vestno spremlja novosti in je dober poznavalec razmer na področju smučarskih čevljev. Zaveda se, da brez dobrega poznavanja različnih področij ni novosti, zato je vedno pripravljen sprejeti nove izzive. Vsega se loti z zagnanostjo, strokovnim pristopom in vero, da dobro delo rodi tudi sadove. Med sodelavci uživa velik ugled kot strokovnjak, zanesljiv človek, predvsem pa velik poznavalec smučarske obutve. Vse našteto, pa tudi veliko tistega, kar Robert Križnar s svojo osebnostjo vsak dan razdaja med sodelavci in ostalimi, ki ustvarjajo Alpino, pa z besedami tega ne moremo opisati, je prav gotovo dovolj, da Robertu Križnarju podelimo priznanje za izjemen inovacijski prispevke k razvoju Alpine. Delo življenje: Ste vodja razvoja smučarskih čevljev in tehnologije plastike. Kaj zajema to področje? Robert Križnar: Moje delovno področje je zelo široko. Začne se pri razvoju smučarskih čevljev, od ideje, njene realizacije do končnega izdelka. Pri tem sodelujem z notranjimi in zunanjimi strokovnjaki. Ko se pojavi ideja, jo je treba podrobno proučiti, kar zahteva svoj čas in različna usklajevanja. Sledi konstrukcija, sodelovanje z oblikovalci in končna realizacija. Modeliranje poteka računalniško, prav tako določena obdelava v orodjarni. Kljub temu je v orodjarni še veliko ročnega dela. Ko naredimo orodja, je to pravzaprav šele začetek k pravemu izdelku, ki ga vlivajo na ter-moplastih, sestavijo v montaži, notranji čevelj pa sešijejo v šivalnici. Vodenje in usklajevanje teh del spada v moj delokrog. Delo večinoma vodimo s pomočjo posameznih vodij oddelkov. En del razvoja je konstrukcija čevlja, drug prav tako zelo pomemben, pa je grafična podoba. Določimo barve, naredimo filme, klišeje, zaklopke in ostale sestavne dele. Prav tu je pomoč zunanjih sodelavcev najbolj potrebna. Sem pa tudi produktni vodja. To pomeni, da sodelujem z našimi kupci in distributerji. Na skupnih srečanjih jih seznanim z novostmi, predstavim jim obutev, se z njimi posvetujem, zbiram njihova mnenja in pripombe. Sodelujem pri izdelavi katalogov, tehničnih navodil in ostalega promocijskega materiala. Zraven sem tudi pri sejemskih postavitvah. Dogovorimo se, kaj bomo predstavili, kako in kje. Najpomembnejši sejem za smučarsko obutev je ISPO. Delo življenje: Od ideje do izdelka je dolga pot. Kako nastaja nov izdelek? Robert Križnar: Prava faza je razmišljanje o izdelku. Potrebno je veliko informacij, predvsem pa, kaj potrebuje trg, kaj prinaša konkurenca, v katero smer se gibljejo, ne samo dogajanje v zvezi s smučanjem, temveč tudi druge industrijske veje. Pri določanju funkcije obutve so zelo pomembne lastne izkušnje. Te pridobivam s športnim udejstvovanjem. Mislim, da je pri tem delu zelo pomembno, da dobro poznamo značilnosti športa, kateremu je izdelek namenjen. Delo življenje: V letu 2001 ste začeli z razvojem novega smučarskega čevlja Challenger za moške in Lynnea za ženske. Sta nova čevlja dosegla vaša pričakovanja? Robert Križnar: S stališča razvoja smo z doseženim zadovoljni. Distributerji in naši kupci pohvalijo Challenger in Lineyo. Tudi odmev pri končnih kupcih je ugoden. Mislim, da smo se pravilno odločili, ko smo šli v razvoj. Drugo pa je prodajna plat. Vedno bi želeli podati več. Delo življenje: Razvoj tako zahtevne obutve kot so smučarski čevlji traja običajno dve sezoni. Po Challengerju in Lynneji niste odnehali. Februarja ste na sejmu ISPO predstavili še eno novost - otroški smučarski čevelj, ki ste ga poimenovali Be3. Robert Križnar: Ugotavljali smo, da že več kot pet let na področju otroškega smučarskega čevlja tako v svetu kot tudi pri nas, nihče od proizvajalcev otroški smučarski obutvi ni namenil večje pozornosti. To pomeni, da so modeli dokaj zastareli. Premalo novosti na tem področju in dejstvo, da Alpina pri pancerjih spada med proizvajalce nižjega cenovnega razreda, kamor se običajno uvrščajo tudi otroški smučarski čevlji, je bil glavni vzrok, da smo se odločili narediti nekaj novega. Delo življenje: Otroški smučarski čevelj ima povsem nove rešitve, ki jih pri smučarskem čevlju še ni bilo. Robert Križnar: Pri razvoju otroškega smučarskega čevlja smo se povezali z zunanjim strokovnjakom, ki je patentiral zanimivo funkcijsko rešitev. Smučanje je naporen šport, ki ima tudi določene stresne obremenitve. Te še posebej slabo vplivajo na razvijajočega se otroka, zato smo iskali nekaj, kar bi te obremenitve omililo. Seznanili smo se s patentom in zdelo se nam je primerno, da rešitev vgradimo v naš izdelek. Delo življenje: Usoda izdelovanja smučarskih čevljev je bila v Alpini že nekajkrat negotova. Vzrok je bil tudi zelo zahteven razvoj in veliki stroški izdelave form. Kakšna je usoda smučarskih čevljev danes? Robert Križnar: Usoda pancerjev je bila res na nekoliko trhlih tleh. Nismo se mogli odločiti ali je smiselno nadaljevati z izdelavo smučarske obutve ali bi bilo bolje več energije usmeriti v druga področja. Če bi se slikovito sprehodili skozi luči semaforja, bi lahko rekli, da se nam je s Challengerjem in Lynnejo prižgala oranžna luč. Tedaj smo nekako začutili, da mora smučarski program živeti naprej. Z razvojem novega otroškega čevlja Be3, pa je posvetila zelena. Zdaj vemo, da moremo, moramo in da bomo šli s polno paro naprej. Delo življenje: Ko je za novi Be3 uprava rekla da, je bila prižgana zelena luč tudi za tehnološke novosti pri izdelavi smučarskih čevljev. Robert Križnar: Začeli smo tudi z nadgradnjo tehnologije izdelave. Pri tem je najpomembneje brizganje plastičnih sestavnih delov. Posodobili smo stroj za brizganje in prešli na tako imenovano dvokomponentno brizganje. To je način, pri katerem se istočasno brizga dva materiala različnih trdot in različnih barv. S tem smo dokončno potrdili maksimalno podporo programu smučarske obutve in s tem razvoju novih izdelkov in nadgradnji proizvodnega procesa. V prihodnje nameravamo razvijati nove, še sodobnejše izdelke. Načrtujemo tudi nove investicije v izboljšanje proizvodnega procesa. Delo življenje: Ste vi verjeli v ta program? Robert Križnar: Vedno sem zagovarjal dejstvo, da je prav, da v Alpini delamo tudi smučarsko obutev. Izdelava te obutve je zelo zahtevna, zanjo je potrebno mnogo znanja. Alpina ima na tem področju že veliko izkušenj, pa tudi znanja, zato je prav, da se to ohrani tudi naprej. Pri izdelavi smučarske obutve je zaradi zahtevnosti in posebne tehnologije verjetnost, da bi proizvodnjo selili v države s cenejšo delovno silo, manjša. Druga pozitivna plat pa je, da je v Sloveniji delovna sila še vedno cenejša od večine razvitih držav. Zato obstaja tudi možnost, da bi se zahtevnejši evropski proizvajalci smučarske obutve ob morebitni selitvi proizvodnje najprej obrnili na nas. Delo življenje: Razvoj novih izdelkov ni enostavno delo. Potrebno je veliko ustvarjalnega duha in zagnanosti. Robert Križnar: Nov izdelek ne nastane čez noč. Potrebno je mnogo dela, predvsem pa sodelovanja vseh vpletenih. Tudi če je ideja moja, to ni vse. Tu nikakor ne gre brez sodelovanja strokovnjakov iz različnih področij. Potrebno je opraviti in uskladiti kup, na prvi pogled nepomembnih stvari, brez katerih pa končnega rezultata ne bi bilo. Delo življenje: V obrazložitvi k priznanju je navedeno, da ste dober organizator in poznavalec timske-ga dela. Robert Križnar: Pri tako zahtevnih izdelkih, kot je smučarska obutev, je timsko delo prvi pogoj. Za tak način dela pa je potrebno ustvariti ustrezne pogoje. S sodelavci se je potrebno veliko pogovarjati in jim znati prisluhniti. Potrebno je upoštevati načelo, da smo ljudje različni in to tudi upoštevati. Vsakega posameznika je treba motivirati na tak način, da vloži v izdelek čim več svojega znanja in sposobnosti. Delo življenje: Oblikovali ste delovne skupine. Robert Križnar: Imamo razvojno tehnološko skupino, skupino za problematiko izdelave, razvojno orodjarsko in razvojno dizajnersko skupino. Praviloma se sestajamo enkrat tedensko. Skupaj najdemo marsikatero pametno rešitev. Delo življenje: Rekli ste, da je v Alpini znanja veliko. Kljub temu pa morate za določena dela privabiti zunanje sodelavce. Robert Križnar: Res je. Pri nas je znanja veliko, za poglobljen razvoj in napredek pa še vedno premalo. Včasih je težava tudi v tem, ker je obseg dela zaposlenih že tako natrpan, da ne zmoremo še dodatnih nalog. Vse to je razlog, da se moramo včasih obrniti tudi na zunanje sodelavce. Delo življenje: Zunanji sodelavci so predvsem oblikovalci. Robert Križnar: Že nekaj let sodelujemo z enim industrijskim in dvema grafičnima oblikovalcema. Tak način dela dobro poznajo tudi po svetu. Enoletno sodelovanje pri takem projektu ni smiselno oziroma ne prinese želenih rezultatov. Razvoj modela običajno poteka vsaj dve leti, kar pomeni, da sodelavec, pa naj bo notranji ali zunanji, v tem obdobju komaj spozna izdelek in proces izdelave. Prave rezultate lahko pričakujemo šele po nekaj letih stalnega dela in vlaganja. Delo življenje: Ste univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Mislite, da vam je znanje, ki ste ga pridobili v šoli in s študijem v pomoč? Robert Križnar: Izdelava smučarskega čevlja je vezana na konkretne rešitve. Mislim, daje prav strojna izobrazba tista, ki da določena znanja in usmeritve, kako priti do takih rešitev. Specializiral sem se za konstrukterja, kar mi je še v dodatno pomoč. Delo življenje: Vaše delo obsega še mnogo drugega, ne le tehnično plat. Sodelujete pri postavitvi sejemskih prostorov, oblikovanju katalogov, predstavitvi smučarske obutve kupcem. Robert Križnar: To je področje, ki je očem širše javnosti, pa tudi zaposlenim v podjetju, najbolj na očeh. Ko je izdelek dokončan, pa naj gre za obutev, katalog ali sejemski prostor, je veliko takih, ki takoj najdejo napake in razglabljajo o tem, da bi se dalo narediti bolje, drugače. Nihče pa ne razmišlja o tem, zakaj je izdelek tak, kaj je privedlo do tega in zakaj sploh so se strokovnjaki odločili prav za tak način, oziroma, da jih je k temu privedel določen namen ali razlog. Mislim, da so zato sodbe in kritike mnogokrat neupravičene. Če imamo jasno zastavljene cilje, če vemo, kaj želimo z nečim doseči, če je izdelek nastal ob sodelovanju strokovnjakov, ki so se zavestno odločali za nek način, če je dosežen nek koncept drugačnosti, potem je cilj dosežen. Nikoli pa ne moremo soditi glede na okus. Ljudje smo različni in tako je tudi z okusom. Kar je nekomu všeč, drugemu ni, pa zato ni rečemo, da je izdelek slab oziroma da ni dosegel svojega namena. Delo življenje: Pri delu se srečujete tudi s težavami. Robert Križnar: Najbolj me moti, ker se stvari lotevamo prepozno. Vedno zmanjkuje časa. Veliko nepotrebne energije izgubljamo z inoti-viranjem sodelavcev. Vsak ima določena znanja in če bi maksimalno združili moči, bi lahko naredili bolje in več. Trudim se, da vsak prispeva vsaj minimum možnega, posameznik pa lahko presodi, če bi lahko naredil več. Mislim, da je v podjetju premalo samoiniciativnosti. Ta pada, kolikor niže po lestvici gremo. Včasih je velik problem tudi prilagajanje spremembam in dajanje povratnih informacij. Delo življenje: Če poslušamo drugo stran, to so podrejeni delavci, slišimo ravno obratno. Trdijo, da bi marsikaj povedali, pa za to ni možnosti. Robert Križnar: Ne morem ocenjevati drugih. Toda kljub temu mislim, da smo pametnim predlogom vedno pripravljeni prisluhniti. Pri tem pa bi rad poudaril še nekaj. Nikakor se ne strinjam z očitki, da šefi sprejemajo slabe odločitve. Upam si trditi, da se nihče nikdar zavestno ne odloči tako, da bi škodoval podjetju. Vedno pa je tako, da mora človek med različnimi možnostmi v določenem trenutku izbrati neko pot. Ali je odločitev pravilna ali ne, pa se kot splet različnih okoliščin pokaže mnogo kasneje. Velikokrat razmišljam o odnosih med sodelavci in razporeditvi dela. Prav osupljiva je ugotovitev, da nižje ko gremo po lestvici, težje zamenljiv je delavec. Tega se večina ne zaveda, res pa je tudi, da to ne velja čisto pri vsakem delu. Pomislimo na primer, kako težko je zamenjati delavca na cvikanju. Ne morem si predstavljati, kako bi pogrešil delavca iz prototipne delavnice. V ta dela je vloženo mnogo specifičnega znanja, potrebne so izkušnje. Vodstveni delavec odide, pride drug. Ta ima velikokrat še boljše, sveže ideje. Če je tak, da zna motivirati sodelavce, potem ni težav. Kdo pa bo opravil konkretno delo, če ni nekoga, ki bo delavca tega naučil? Mislim, da je problem v ljudeh, ki svojega dela ne znajo ceniti. Zato se počutijo odrinjeni, kar ni prav. Vsak še tako na videz nepomemben delavec ima lahko še kako pomembno vlogo v procesu izdelave in to bi morali vsi skupaj čutiti in pokazati. Potem bi bilo nezadovoljstva mnogo manj. Delo življenje: Veliko svo že povedala. Se čisto na kratko nekaj o vas. Robert Križnar: Živim v Žireh. Žena je zaposlena v Etiketi. Imava dve hčerki, stari sedem in deset let. Delo življenje: Poznamo vas kot velikega ljubitelja športa. Robert Križnar: Res sem športno naravnan tip. Prav zato sem zelo vesel, da lahko svoje športno znanje in izkušnje vnašam v izdelke, ki so namenjeni tej dejavnosti. Tako združujem svojo strokovno znanje strojništva in ljubiteljsko športno znanje. Opravil sem tudi izpit za kondicij-skega trenerja. Trenerskega dela ne opravljam, vsak dan pa poskrbim za lastno telesno sprostitev. Mislim, da bi brez športa ne zmogel tako zahtevnega dela. Ko sem prišel na to delovno mesto, je delo in misel nanj zapolnjevala tako rekoč mojih štiriindvajset ur. Ugotovil sem, da tako ne gre. Začel sem brati različno literaturo in spoznal, da moram bolj prisluhniti sebi in poskrbeti za usklajeno delovanje telesa in duha. Mislim, da mi je to uspelo, oziroma vsaj trudim se, daje tako. Delo življenje: Kaj vam pomeni priznanje? Robert Križnar: To je nagrada za preteklo delo, potrditev pravilnosti načel in rešitev, ki sem jih pri svojem delu spoštoval in jim skušal slediti. Je tudi vzpodbuda za naprej, za nadaljnja iskanja in vztrajanje. Sem človek, ki vedno hoče še nekaj več, hoče, da bi bil izdelek še boljši. Potrudil se bom, da bomo nadaljevali še z večjim elanom. Prepričan sem, da prizadevanja in resnična želja rodijo tudi sadove. Jožica Kacin Cedomir Očic - dobitnik priznanja Alpine za izjemen prispevek k razvoju Alpine CRO dogaja na finančnem področju. Pa ne samo to. Čedomir poleg skrbi za denarne in knjigovodske zadeve podjetja, opravlja še mnoge, njemu sicer neposredno ne poverjene, pa vendar pomembne naloge. Čedomir Očic je prišel v Alpino kot izkušen delavec. Takoj se je dejavno vključil v delo. Postal je pravi Alpi-nec, ki podjetju pripada z dušo in srcem. Je eden izmed tistih, ki znajo združiti veselje in optimizem, včasih tudi razigrano hudomušnost, z resnim pristopom, veliko strokovnostjo in natančnostjo. Vedno se prilagodi razmeram. Lahko je sproščeno vesel in zabaven, lahko pa tudi nepopustljiv pogajalec, ki trdno zagovarja svoja stališča. Zanja ima vedno tudi tehtno in strokovno razlago. Prav z natančnim, poglobljenim in strokovnim delom ter poštenim in odkritim odnosom do poslovnih partnerjev, je veliko prispeval k povečanju ugleda Alpine CRO. Brez njega si podjetje danes težko predstavljamo. Prav ( Čedomir Očic' Dober finančnik je za podjetje pravo bogastvo. Ljudje mnogokrat razmišljamo, da so finančniki zaprti ljudje, ki ves dan gledajo v številke in se ne menijo za druga dogajanja okrog sebe. Toda ta mit prav gotovo razbije Čedomir Očic, ki je v Alpini CRO zadolžen za vse, kar se v podjetju Čedo je eden izmed tistih, ki ima velike zasluge za to, da je Alpina CRO postalo podjetje, ki je v ponos zaposlenim in celotni Alpini, ki je spoštovana in cenjena med poslovnimi partnerji in med konkurenti. Alpina bo morala še naprej v svet. Za to pa bo potrebno veliko dobrih in zanesljivih sodelavcev. Upamo, da bo čimveč takih, na katere se bomo lahko zanesli in jim zaupali, tako kot to velja za našega sodelavca Čedo-mira Očica, zato mu z veseljem podarjamo priznanje za izjemen prispevek k razvoju Alpine CRO. Delo življenje: Začniva s kratko predstavitvijo. Čedomir Očić: Leta 1977 sem diplomiral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu. Od leta 1982 do 1990 sem bil direktor davčne uprave v Zaboku. Tam smo živeli z družino. Zaradi šolanja otrok, hčerke Tamare in sina Ozrema, smo se preselili v Zagreb. Delal sem v nekem zasebnem podjetju, nato pa sem se 1.7. 1992 zaposlil v Alpini CRO. Delo življenje: Zakaj ste se odločili za Alpino? Čedomir Očić: Bil je razpis za delovno mesto finančnega direktorja Alpine CRO. Poiskal sem nekaj informacij o podjetju. Čutil sem, da utegne biti razpisano delovno mesto pravo in da bom v njem lahko našel sebe in svoje zadovoljstvo. Prepričan sem bil, da bom s svojimi izkušnjami na finančnem področju, ob dobrem sodelovanju z vodstvom Alpine, nekaj pripomogel k uspešnemu poslovanju podjetja. V komisiji za sprejem sta bila Aleš Dolenc in Bojan Končan. Mislim, da smo se že na prvem srečanju lepo pogovorili. Bil sem zelo vesel, ko sem dobil obvestilo, da sem izbran. Delo življenje: Kako se spominjate začetkov dela v Alpini CRO? Čedomir Očic: Moj začetek dela v Alpini je bil povezan s situacijo, ki je takrat vladala na Hrvaškem in težavami, ki jih je naredila vojna. Sodelavci v Alpini CRO so se trudili, da bi zgradili čim bolj uspešno trgovsko podjetje. Ta leta bi lahko označili kot čas boja za preživetje in za ohranitev naših prodajaln in zaposlenih v njih. Takrat nismo mogli razmišljati o razširitvah mreže, niti o obnovi v vojni poškodovanih in zapuščenih prodajaln. To so bili težki trenutki v zgodbi Alpine CRO. Po končanim vojni seje na Hrvaškem pričela stabilizacija gospodarstva. Pričeli smo obnavljati prodajalne in odpirati nove. Odprli smo nove prodajalne v Mercator centrih v Zagrebu, Puli, Splitu, ter v Veliki Gorici, obnovili prodajalno Zagreb 4. V preteklem letu smo odprli tudi prodajalno v trgovskem centru Kerum v Dubrovniku. Delo življenje: Alpina CRO je našla pravo pot. Čedomir Očic: Danes imamo enaintrideset prodajaln, od tega pet franšiz-nih. Zaposlenih je 108 delavcev, kar je precej več kot takrat, ko sem se zaposlil v podjetju. Sedež podjetja je v bivši prodajalni na Baštjanovi 54 v Zagrebu. Delo življenje: V upravi na sedežu podjetja je zaposlenih pet delavcev. Kako so razporejene vaše naloge? Čedomir Očic: Kolega Igor Uroše-vic se ukvarja z veleprodajo Alpininih izdelkov. Katarina Mašaberg je zadolžena za kadrovske zadeve. Marija Sedar skrbi za materialno knjigovodstvo, je vezni člen med nabavo, dokupom in prodajo. Knjigovodska dela vodi zunanji strokovnjak. Za prevoze blaga skrbi šofer Damir Miklec. Delo življenje: In vi? Čedomir Očic: Moja naloga je skrb za finančno plat Alpine CRO. Z veseljem lahko povem, da v podjetju v primernih rokih izpolnjujemo vse finančne obveznosti, tako do dobaviteljev, davčne uprave in poravnavamo vse ostale terjatve iz našega poslovanja. Zelo pomembno je, da imamo redne plače, ki se izplačujejo v skladu s sprejetim pravilnikom. Sodelujem tudi pri načrtovanju prenov starih in odpiranju novih prodajaln. O vseh dejavnostih, ki se odvijajo v Alpini CRO se dogovorimo z našim direktorjem Bojanom Končanom, s katerim zelo dobro sodelujemo. Delo življenje: Kot povsod prihaja tudi pri vašem poslovanju do težav. Čedomir Očić: Težave, s katerimi se srečujemo na našem tržišču, lahko v grobem razdelimo na dve glavni področji. Prvo je legalna konkurenca. Ta je vsak dan večja. To je lahko tudi dobro, saj ima konkurenca običajno tudi pozitivne učinke. Prepričan sem, da ima, glede na kakovost naše obutve in ljubeznivo ter strokovno usposobljene prodajalce, ki delajo v naših prodajalnah, Alpina CRO dokaj pomembno mesto na hrvaškem tržišču. To se vidi tudi v finančnih rezultatih, ki jih ustvarjamo. Drug problem pa je sivi trg in nelojalna konkurenca. Na žalost republika Hrvaška zaenkrat tem težavam ni kos. Delo življenje: Pravite, da si je Alpina CRO ustvarila dokaj dober položaj. Čedomir Očic': Če skušam oceniti ugled Alpine CRO na hrvaškem tržišču, potem mislim, da lahko dam pozitivno oceno. Veliko zaslug za to ima naše matično podjetje Alpina iz Žirov. Njene smernice so smerokaz, kako naj ravnamo, da bomo dosegli* čim boljše rezultate. Pri tem mislim tako pristop do zaposlenih kot tudi delo naših prodajalcev. Pomemben del, ki ga opravijo v Alpini v Žireh, je tudi svetovanje glede izbire obutve za naše prodajalne. Vsi, tako Alpina Žiri kot Alpina CRO se borimo za isti cilj. Ustvariti želimo čim boljši rezultat. Delo življenje: Vemo, da komerciala ni vaše področje. Posredno pa ste z njo vsaj nekoliko seznanjeni. Udeležujete se tudi poslo-vodskih konferenc, kjer je predstavljena obutev. Kaj menite o obutvi, ki jo izdeluje Alpina? Čedomir Očic: Če si lahko kljub temu, da nisem strokovnjak za to področje, vzamem toliko svobode in povem svoje mišljenje glede kakovosti obutve Alpine, lahko rečem, da je obutev Alpine tako glede kakovosti kot udobnosti dosegla visoko raven. To se vidi tudi po uspešni prodaji. Delo življenje: Alpina CRO je, kot ocenjujete, ugledno podjetje, ki posluje v skladu s pričakovanji. Poslovanje je iz leta v leto boljše. Čedomir Očić: V zadnjih letih smo naredili velik korak naprej. Odpirali smo nove prodajalne, prenavljali stare, po vseh prodajalnah smo uvedli računalniško in elektronsko poslovanje. Dobiček, ki ga je Alpina CRO ustvarila, je bil vedno usmerjen v nadaljnji razvoj podjetja. Delo življenje: Alpina CRO uspešno sodeluje s svojim matičnim podjetjem v Žireh. Čedomir Očić: Alpina CRO je z matičnim podjetjem Alpina močno povezana z medsebojno koordinacijo in sodelovanjem na vseh ravneh. Mislim, daje sodelovanje zgrajeno na profesionalni ravni. Lahko ga ocenim kot zelo dobro in korektno. Alpina Žiri in Alpina CRO na Hrvaškem imata iste interese. Alpina Žiri mora proizvesti čim boljšo obutev. Da prodajamo kakovost, moramo vsi skupaj na čim lepši način povedati našim kupcem ter jih naučiti, da obutev prepoznajo in jo vzamejo za svojo ter to zaupanje nagradijo z nakupom. Mislim, da k tem dobremu medsebojnemu sodelovanju pripomorejo tudi poslovodske konference. Na njih se utrjuje pripadnost Alpine. Mislim, da je tudi zaradi njih naša skupna zavest, da smo Alpinci in da se moramo truditi za naše skupno dobro, večja in da taka druženja pripomorejo tudi k temu, da dobijo naša skupna prizadevanja nov smisel in zagon. Delo življenje: Prejeli ste priznanje. Kaj vam pomeni? Čedomir Očić: Bil sem izredno počaščen, ker sem prejel priznanje za prispevek k napredku Alpine CRO. A najbolj sem srečen, ker sem bil proglašen za pravega Alpinca. Na to sem zares ponosen. To priznanje je zame tudi obveza, da nadaljujem v začrtani smeri in s podobnim tempom kot doslej. Zahvaljujem se direktorju Bojanu Končanu in sedaj že bivšemu predsedniku nadzornega odbora Alešu Dolencu za sodelovanje in podporo. Novemu predsedniku nadzornega odbora obljubljam, da bom skušal še naprej delati v dobro Alpine CRO, s tem pa seveda cele Alpine. Delo življenje: Omenili ste, da ste najbolj ponosni na to, da ste bili proglašeni za pravega Alpinca. Torej drži. Ste res pravi Alpinec? Čedomir Očić: Po srcu sem prav gotovo pravi Alpinec in če so to spoznali tudi drugi, potem mora biti tako. Če pa bi želel pojasniti, zakaj čutim tako, se moram vrniti nazaj v leto 1992. Ko sem prišel v podjetje, sem imel priliko pogledati delovne knjižice zaposlenih v Alpini CRO. Bil sem prav prijetno presenečen, ker je bil tako velik odstotek delavcev, ki so se v Alpini zaposlili in ki so iz Alpine tudi odšli v pokoj, ali pa naj bi se upokojili v naslednjih letih. Iz tega sem zaključil, da sem prišel v delovno sredino, v kateri cenijo delo, zaposlene in gradijo na pozitivnih odnosih med sodelavci. Vse to pa so vrednote, ki dajejo človeku elan in motiv, da dela še več in bolje. Moja ugotovitev iz leta 1992 vsak dan mojega dela v Alpini dobiva večjo potrditev. Z zadovoljstvom prihajam na delo, ker vem, da so okrog mene sodelavci, ki želijo na človeški, po drugi strani pa izredno profesionalen način opraviti svoje delo. Pri tem imam v mislih sodelavce iz Alpine CRO kot tudi iz Žirov. Mislim, daje v tem odgovor, zakaj se počutim Alpinca in zakaj sem ponosen na to. Delo življenje: Obrazložitev vaše nagrade se začenja takole: "Dober finančnik je za podjetje pravo bogastvo." Kaj porečete na to? Čedomir Očić: Vse življenje se ukvarjam s financami. To pride človeku pod kožo. To pa pomeni tudi, da je potrebno upoštevati nekaj zelo pomembnih postavk, da to delo lahko sploh opravljamo. Poleg ostalega, se eno izmed pravil, ki sem jih sprejel v svojem življenju, glasi: "Kdor me plača in v tem primeru je to Alpina CRO, mi zagotavlja eksistenco in njen interes je moja maksimalna prioriteta." Trudim se in to je lahko odgovor na gornjo trditev. Delo življenje: V obrazložitvi je navedeno tudi, da ste trd pogajalec in da znate zagovarjati svoja načela. Čedomir Očić: Vsak partner, s katerim posluje Alpina CRO, mora že na začetku vedeti, da posluje s solidnim podjetjem. Nikoli se ni zgodilo, da ne bi poravnali svojih obveznosti. Včasih pride do zakasnitve. Toda nikoli nisem obljubljal plačila, če sem vedel, da ga ne bom mogel v roku izpolniti. V takem primeru sem prosil za razumevanje in strpnost. Skupaj z upnikom smo poiskali rešitev. Kakšen bo vrstni red plačil, izbereva skupaj z direktorjem Alpine CRO Bojanom Končanom. Pri tem sva zelo pazljiva. V dvanajstih letih, odkar sem v Alpini CRO, poslujemo z dvema poslovnima bankama. Z obema imamo zelo dobre odnose. Nekaj pove tudi dejstvo, da v vseh letih obstoja Alpine CRO poslujemo samo z enim špediterjem. Veliko gradimo na zaupanju. Nikoli, poudarjam, nikoli nam ni bilo potrebno avansirati sredstev za carino ali dati finančne garancije. O vsem smo se dogovorili in besedo tudi držali. Glede na vse povedano, mislim, da nisem trd pogajalec, kot je napisano v obrazložitvi, ampak zelo odprt in iskren človek, ki pa mu je interes Alpine CRO vedno na prvem mestu. Delo življenje: Poznamo vas tudi kot veselega, optimističnega človeka. Ko po napornem delu ujamete prosti trenutek, znate okrog sebe trositi smeh in dobro voljo. Čedomir Očić: V tako stresnem poslu, ki ga narekujejo hitre odločitve in tempo dela, ne bi mogel zdržati, če ne bi poskrbel tudi za relaksacijo. Mislim, da ste imeli v mislih tudi to, da rad zaplešem. Po napornem delu na konferencah se ob večerih res tudi sprostimo in vesel sem, da so me nekatere dame spoznale kot družabnega človeka, ki rad zapleše. Hvala vsem, ki ste bili moja družba, posebej pa še damam, ki so bile moje partnerice pri plesu. Delo življenje: Je v vašem življenju še kaj, kar vam posebej zapolnjuje življenje? Čedomir Očić: Služba in dom. To je v glavnem moje življenje. Sem družinski človek. Rad pa bi omenil še doživljaj, ki je povezan z mojimi sodelavci v Alpini v Žireh. Slovenija ima prelepe gore. Čedo Očic, takrat sto deset kilogramov težak gospod, si je zaželel, da bi okusil slo gornika, ki stopi na vrh vašega Triglava. Ivo Pivk, Janko Rejc in Bojan Končan so se dobrohotno ponudili za spremljevalce. Za bolj prijetno druženje smo s sabo povabili tudi sodelavko Marijo Sedar. Odpravili smo se, a vreme ni kazalo najbolje. Spremenili smo načrt in namesto proti Triglavu zavili proti Storžiču. Pot iz doline na vrh in nazaj. Za nekoga le napornejši sprehod, zame, ki nisem vajen skal in gorskih poti, pa nekaj povsem novega. Ni bilo lahko. Sopotniki so me bodrili in mi pomagali po svojih močeh. Takoj, ko smo se vrnili v dolino, seje ulila ploha. Ta pot je bila zame enkratno doživetje. Nikoli je ne bom pozabil. Hvala za to izkušnjo. Jožica Kacin Priložnosti najdemo v sanjah in stremljenjih. (Sue Atchley Ebaugh) Pogovarjamo se z direktorjem Alpine SIRO Lorinczem Eduardom Podjetje Alpina SIRO je hčerinsko podjetje Alpine. S proizvodnjo so pričeli v mesecu marcu. Podjetje v Romuniji vodi direktor Lorincz Eduord. V maju je prišel na delovni obisk v Alpino. Želel se je seznaniti z nekaterimi sodelavci ter spoznati način dela v Žireh. Lorincz Eduard, direktor Alpine SIRO Foto: Peter Močnik Delo življenje: Pozdravljeni v Žireh. Je to vaš prvi obisk v Alpini? Lorincz Eduard: Nisem prvič v Sloveniji, prav tako ne v Alpini. V Alpino sem prihajal kot direktor usnjame. Želel sem vzpostaviti sodelovanje pri prodaji usnja, ki ga je predelovalo naše podjetje. Kasneje sem sodeloval z Alpino kot komercialni direktor Medimpackta. Delo življenje: Kako se počutite pri nas? Lorincz Eduard: Slovenija je zelo lepa, a majhna dežela. Spominja me na kraj, kjer živim. Prebivalci Slo- venije so prijazni, odprti in topli. Isto velja za Alpino. Tu sem našel zelo dobre sodelavce. Posebno dobro sva se seznanila in uspešno sodelujeva s tehničnim direktorjem Jankom Rejcem. Delo življenje: Ste na delovnem obisku. Lorincz Eduard: Ogledal si bom organizacijo, proizvodnjo, stroje, se seznanil s sodelavci iz Žirov. Alpino sem poznal, vendar ne tako celovito. Delo življenje: Sodelovanje med Alpino in podjetjem Medimpactom je potekalo že pred ustanovitvijo Alpine SIRO. Lorincz Eduard: Medimpackt je kot kooperant dve leti sodeloval z Alpino. Delo življenje: Potem ste se skupaj z vodstvom Alpine odločili, da bi ustanovili lastno podjetje? Lorincz Eduard: Medimpackt je veliko podjetje. Izdelava obutve za Alpino je bilo le eno izmed naših področij. Stalno smo se morali prilagajati in dogovarjati, tako glede izpolnjevanja planov, tehničnih rešitev, kontrole. Vedeli smo, da bi lastno podjetje, ki bi delalo le za Alpino, rešilo marsikatero težavo. Prav zato so vodilni možje iz Alpine dali pobudo, da bi ustanovili lastno podjetje. Tako je nastala Alpina SIRO. 12. februarja 2004 je bilo podjetje vpisano v register podjetij. Kot zanimivost lahko povem, da je prvi kamion z materialom iz matičnega podjetja v Žireh, pripeljal material 3. marca, naslednji dan pa smo pričeli z rednim delom. Uradno odprtje je bilo 14. aprila. Delo življenje: Podjetje dela dobre tri mesece. So se v tem kratkem času že pokazale prednosti samostojnega dela? Lorincz Eduard: Vsak dan se uvajajo novosti, za katere mislim, da bodo prinesle tudi dobre rezultate. Boljša je kontrola, večji in samostojen nadzor nad stroški. Prej, ko je za Alpino delal še Medimpackt, je podjetje sodelovalo še z več različnimi partnerji. Usklajevanje je bilo zahtevno delo in je vzelo mnogo časa. Sedaj sami planiramo potek proizvodnje, skupaj s sodelavci iz Alpine iščemo tehnološke rešitve, se dogovarjamo in skupaj skušamo narediti čim več in čim bolje. Čutimo tudi neko večjo varnost, saj pri običajnih izdelavnih delih nikdar ne vemo, do kdaj nas bo partner še potreboval. Alpina je v podjetje vložila lastna sredstva, vsak dan pa vlaga v nas tudi svoje znanje in delo. Vemo, da računa na nas, le potruditi se moramo, da bomo delali v obojestransko zadovoljstvo in korist. Delo življenje: Če se opremo na povečevanje števila zaposlenih, je Alpina SIRO hitro rastoče podjetje. Lorincz Eduard: Alpina SIRO je pričela delati s 105 zaposlenimi. Število delavcev je v sredini maja naraslo na 149, predvidevamo pa, da se bo število še povečevalo. Delo življenje: Svoje prostore ste dobili v Medimpacktu. Lorincz Eduard: Medipackt je veliko podjetje. Sodeluje z več partnerji. Alpini SIRO je dal v najem prostore in nekaj strojev za proizvodnjo. V Alpini SIRO izdelujejo tekaško obutev. Foto: Peter Močnik Velik del delavcev, ki delajo v Alpini SIRO je bilo zaposlenih v Medim-packtu. Tam je večina izdelovala obutev za Alpino. Delavci so bili priučeni in navajeni na obutev in način dela v Alpini, zato z vzpostavitvijo proizvodnje ni bilo posebnih težav. Delo življenje: V Romuniji ima čevljarska industrija pomemben delež v gospodarstvu dežele. Lorincz Eduard: Romunija je velika dežela, z več kot dvaindvajset milijoni prebivalcev. Čevljarska industrija nosi pomemben delež v družbenem proizvodu. Več kot 40 odstotkov družbenega prihodka ustvarita tekstilna in čevljarska panoga. Da je Romunija znana in da so njeni delavci iskani, kaže tudi podatek, da se veliko podjetij odloča za sodelovanje. Tako imajo mnoga svetovna podjetja kot so Adidas, Puma, Sala-mon, Simens, Alkatel in drugi, proizvodnjo organizirano pri nas. Delo življenje: Menite, da je bila odločitev o ustanovitvi firme Alpina SIRO prava? Marija Tratnik in Lorincz Eduard Lorincz Eduard: Trdno podpiram to odločitev. Mislim, da smo ravnali pravilno. Upam, da bomo poslovali čim bolj uspešno in upravičili zaupanje Alpine, ki seje odločila za ustanovitev podjetja pri nas. Delo življenje: Na vodilnih mestih imate precej izkušenj. Pri dosedanjem delu niste imeli povsem prostih rok glede organizacije dela. Alpina SIRO je novo podjetje, kjer ste lahko samostojno Alpina SIRO naj bi letos izdelala 200.000 parov obutve V aprilu 2004 je v Romuniji začelo poslovati naše novo povezano podjetje Alpina SIRO. V strategiji smo zapisali, da bomo v naslednjih letih povečevali število proizvedenih in prodanih parov obutve. Če želimo temu cilju slediti in ostati konkurenčni, smo prisiljeni iskati dodatne proizvodne zmogljivosti in prodirati na nove prodajne trge. V Romuniji ima čevljarska industrija že dolgoletno tradicijo, kar so spoznala že mnoga svetovno znana čevljarska podjetja, ki tam izdelujejo svojo obutev. Tudi Alpina je sledila tem izkušnjam in v Romuniji v mestu Medias pred leti poiskala svojega kooperanta. Ker so se potrebe po tovrstnih storitvah povečevale in ker smo zaznali potrebo po večji povezanosti ter hitrejšemu prenosu znanja in izkušenj, smo se odločili, da ustanovimo svoje podjetje. Alpina SIRO je pričela z izdelovanjem tekaške obutve in načrtuje- mo, da jih bo letno proizvedla 200.000 parov. V prihodnosti obstaja realna možnost, da bi izdelovala tudi drugo obutev iz našega proizvodnega programa. V podjetju v Romuniji imamo zaposlene domače strokovnjake, ki nadzorujejo celoten proces izdelave obutve v Alpini SIRO in predstavljajo pomembno komunikacijsko vez med žirovskim in romunskim podjetjem. Alpina iz Žirov še naprej skrbi za razvoj kolekcije, za celotno tehnološko pripravo za izdelavo obutve, nabavo in skladiščenje materialov. Prav tako iz Žirov poteka tudi distribucija obutve do kupcev. Romunija ima preko 22 milijonov prebivalcev, ki so naši potencialni kupci, zato si želimo, da bi Alpina SIRO v srednjeročnem obdobju začela tudi s prodajo naše obutve na romunskem trgu. Neža Kopač odločili, kakšen način dela boste vzpostavili. Lorincz Eduard: Vemo, da je zelo pomembno, da imamo podjetje organizirano tako, da imamo zaposlenih čim več takih, ki ustvarjajo dodano vrednost. Odločili smo se za zelo preprosto organizacijsko shemo. Na režiji smo zaposlili minimalno število delavcev. Jaz, kot generalni direktor, vodim podjetje. Moja desna roka je Marija Tratnik. Med režijskimi delavci je Adriana Munteanu. zadolžena za uvoz in izvoz ter plan proizvodnje. Zaposlena je še delavka, ki ureja kadrovske zadeve in skrbi za računovodske posle. Delo življenje: Kaj pa proizvodnja? Lorincz Eduard: Proizvodnja je organizirana v več oddelkih. V pri-krojevalnici delamo na dve izmeni. Tam je zaposlenih deset delavcev na izmeno. V šivalnici sta dva trakova, na katerih so tri skupine delavcev. Za usklajevanje del v prikrojevalnici in šivalnici imamo vodjo, ki koordinira in pripravlja vse potrebno za normalen potek dela. Delavka ima večletno prakso na tem področju. Imamo tudi sekalnico in montažo. Delo v teh dveh oddelkih poteka v eni izmeni, toda že naslednji teden, (ko bomo brali ta prispevek, bo to po vsej verjetnosti že realnost - opomba avtorice), naj bi pričeli delati tudi popoldne. V sklop proizvodnje štejemo tudi skladišče, ki je v dveh etažah. V spodnji je material za izdelavo, zgoraj pa že izdelana obutev. Delo življenje: V Alpini SIRO izdelujete tekaško obutev. Lorincz Eduard: Začeli smo z izdelavo obutve za smučarski tek. V bodoče želimo proizvodnjo razširiti na drugo obutev iz Alpininega proizvodnega programa. Delo življenje: Material dobite iz Alpine iz Žirov. Lorincz Eduard: Blago prihaja k nam enkrat tedensko. Velik napre- dek bo, ko bomo izdelano obutev sami pošiljali kupcem. Prvo količino izdelane obutve naj bi kupcem poslali že konec junija. S takim načinom dela bomo skušali nadaljevati. To bo prispevalo tudi k zmanjšanju stroškov. Delo življenje: Kakšni pa so vaši načrti za naprej? Lorincz Eduard: Poleg dobrega dela pri izdelavi obutve za potrebe Alpine v Žireh, želimo v prihodnje organizirati tudi prodajno mrežo. Glede na veliko število prebivalcev imamo veliko potencialnih kupcev. Upamo, da bomo uspeli tudi komercialnem področju. Jožica Kacin Marija Tratnik - v Romuniji dela že skoraj dve leti. Je vez med Alpino v Žireh in Alpino SIRO. Deželo je sprejela z vsemi njenimi drugačnostmi Marija Tratnik Marija Tratnik se je v Romunijo podala pred približno dvema letoma. "Tehnični direktor Janko Rejc me je povprašal, če grem v Romunijo. V drugi polovici septembra sem šla pogledat, kaj in kje Alpina dela v Romuniji. Potem se je vse odvijalo zelo hitro in 21. septembra bo dve leti odkar delam tu." Nova dežela, drugačne navade, nič kaj hvaležno delo v tujem podjetju, a Marija se je dobro znašla. "Sploh se ne spomnim kakih posebnih občutkov. Sodelavci so me lepo sprejeli, kar mi veliko pomeni. Hitro sem se vključila v kolektiv in ni mi žal, da sem se odločila za ta korak." Vodstvena dela zahtevajo tudi ostro besedo in trdno stališče. "Včasih moram izreči tudi odločnejšo besedo, koga zavrniti v njegovih zahtevah ali prošnjah, ga usmeriti pri delu. Vendar sodelavci to običajno razumejo. Glede tega nisem imela večjih težav." Pa vendar ni lahko. Marija je razpeta med Alpino v Žireh in Alpino v Romuniji. Za opis tega stanja bi lahko uporabili znano frazo: "med dvema ognjema". "Sem vez med Alpino v Žireh in Alpino SIRO. Veliko sodelujem s tehnologi iz Alpine. V Alpini SIRO sem med drugim zadolžena tudi za tehnološko pripravo izdelave obutve. Ena izmed nalog je tudi priprava dokumentacije za posamezne modele. To je sicer delo tehnologov iz Žirov. Dokumente pa je potrebno prevesti in uskladiti tako, da jih razumejo in na njihovi podlagi opravljajo delo tudi sodelavci iz Romunije. Delavci v Alpini SIRO delajo na isti način kot v Alpini v Žireh. Imajo enake opise, norme, le strojni park je starejši. Vsak dan posebej se trudimo, da bomo dolgoletne izkušnje Alpine iz Žirov, prenesli tudi v Alpino SIRO." V Alpini SIRO dela tudi Peter Močnik, ki je v Romunijo prav tako prišel iz Alpine iz Žirov. "S Petrom lepo sodelujeva. Imava vsak svoje zadolžitve. To pa ni ovira, da si ne bi, kadar je to potrebno, priskočila na pomoč. Opis delovnega mesta pri nas ne igra velike vloge. Delo moramo opraviti, od nas pa je odvisno, na kakšen način in kdo bo to storil." Marija pride v Romunijo, ostane par tednov in se spet vrne domov. Domo-tožje zna potešiti z delom. "Nisem človek, ki bi me obremenjevalo domotožje. Mogoče je to tudi zato, ker sem polno zaposlena in nimam časa razmišljati o drugih stvareh. Toda zavedam se, da bi brez razumevanja domačih, predvsem pa moža, tak način življenja in dela ne bi bil mogoč." Romunija ima svoje posebnosti. Še celo uro je potrebno premakniti na drug čas, ko prestopimo mejo, A Marija je vse to racionalno rešila. "Ko pridem v Romunijo premaknem uro. Dokler sem tam, imam uro naravnano na romunski čas.Tedaj sem z njimi, čim bolj se skušam prilagoditi njihovemu načina življenja in dela. Ko se vrnem v Slovenijo, premaknem uro in spet postanem Slovenka, ženska z vsemi navadami in razvadami, ki jih nosim v sebi." Rada ima svojo domovino, toda vedno si želi spoznati kaj novega. Z veseljem potuje. Obiskala je nekatere tuje dežele. Zna angleško, učila se je italijanskega jezika, razmere so ji omogočile, da se je naučila romunsko. Ko je v Sloveniji pride za nekaj dni v Alpino v Žiri. Tu se seznani z novostmi, tu ureja stvari, ki jim niti sodobna informacijska povezava ni kos. "Ne glede na to, kje sem, v Alpini v Žireh ali v Alpini SIRO, povsod je zanimivo, predvsem pa pestro. Svoje delo se vedno trudim opraviti kakor se da najbolje." Njen vsakdan je stkan iz lepih, včasih tudi težkih trenutkov. Toda njeno načelo je, daje treba sprejeti življenje takšno kot je in se veseliti tega, kar imamo. Marijo razveselijo drobne stvari. Že to, da ve, da se sodelavci trudijo in skušajo delo opraviti po najboljših močeh, da se po nepotrebnem ne pritožujejo, jo navdaja z zadovoljstvom in srečo. "Občudujem sodelavce v Romuniji. Vsega se lotijo z zagnanostjo in vero, da bodo zmogli. To mi je všeč.Vedno so se pripravljeni učiti. Pozorno poslušajo in sledijo našim navodilom." Zmagali bomo, če se ne bomo prenehali učiti. (Rosa Luxemburg) Marija ima izrazit občutek za sočloveka. Zahteva poslušnost, natančno delo in pozitiven odnos do podjetja in dela v njem. Po drugi strani pa spoštuje drugačnost, saj ve, da ima vsak pravico do zasebnosti in lastne volje. "V Romuniji se srečujejo različne kulture in vere. Ljudje imajo različne navade, vendar to ni ovira. Zavedam se, da moramo njihov način življenja spoštovati in trudim se, daje tako. Neko soboto sem ugotovila, da delavke ni na delu. Pozanimala sem se, kje je. Sodelavci so povedali, da njena baptistična vera ne dopušča dela ob sobotah. Naslednji delovni dan sem se z mojstrico in delavko pogovorila. Njeno delo ni neposredno vezano na delovni proces, zato sva se domenili, da bo, če bomo delali ob sobotah, zaostanek nadoknadila v drugih dneh. Izkazala je globoko hvaležnost. Spoštovanje njene vere, je bila zanjo spodbuda. Prav zaradi te drobne pozornosti, ki pa je zanjo velikega pomena, čuti še večjo obvezo in pripadnost podjetju." Jožica Kacin Pomemben dosežek v oddelku brizgane obutve - Poleg rekordnega števila, tudi visoka kakovost izdelane obutve iilMm iiuiim IIIIIH// V oddelku brizgane obutve so bili letos zelo uspešni. Posebej dobro so delali obutev za ameriško podjetje Clarks. S proizvodnjo te obutve so pričeli v mesecu decembru. Ko so prebrodili začetne težave zaradi pomanjkanja delavcev, je proizvodnja dobro stekla. Izdelali so več parov kot v preteklem letu. Obutev je bila dokončana v predvidenem roku. Zadnje delovne operacije pred pakiranjem obutve. Uspeh pripisujejo več dejavnikom. Že več let izdelujejo obutev za Clarks. "V tem času smo se veliko naučili, delo smo uskladili. V veliko pomoč nam je bil tudi kontrolor za Clarks Simon Omejc. Delali smo na tri izmene, prav tako ob sobotah. Čeprav je bilo veliko različnih modelov, smo zaradi dobre organizacije na vseh ravneh, uspeli vso obutev izdelati v predvidenem času. Gotovo so k temu pripomogli tudi realno postavljeni roki," je razložil Roman Krvina. Proizvodnja za Clarks je zaključena. Jeseni si na brizgani obutvi obetajo novih naročil. "Trenutno delamo le na eni izmeni in pol. Temu primerna je tudi količina izdelane obutve. Ta je skoraj za enkrat manjša kot v najbolj intenzivnih mesecih. Nekaj obutve izdelujemo za pomlad in poletje, začeli pa smo tudi z obutvijo za jesen in zimo. Večjih težav nimamo, norme dosegamo, tudi kakovost je v skladu s pričakovano," je zatrdil vodja oddelka. Z izdelano obutvijo so bili v ameriškem podjetju Clarks zelo zadovoljni. Jožica Kacin Roman Krvina, vodja oddelka brizgane obutve Najpomembnejše pa je, daje bila tudi kakovost na visoki ravni. Škarta je bilo zelo malo. "Najbolj smo veseli ob pogledu na zapisnik o prevzemu naše obutve, ki smo ga prejeli iz podjetja Clarks iz Amerike. Ko so pregledali našo pošiljko, niso dobili niti enega neustreznega para," je svojo trditev s predložitvijo zapisnika, dokazal vodja oddelka Roman Krvina. a I I I 1» V V I I V« Nova skladiscna hala; cilj večja učinkovitost logistike v podjetju Sodobno urejene skladiščne in transportne funkcije so pomemben del poslovnega procesa, ki zahteva vedno hitrejši odziv s čim manjšimi stroški. Že dolgo se tega dobro zavedamo tudi v Alpini. Področje logistike do sedaj ni najbolje ustrezalo spremembam v načinu dela, zato smo bili pomladi leta 2003 pred odločitvijo: ali ustrezno adaptirati staro skladišče materialov ali pa začeti z gradnjo nove hale. Odločili smo se za novo skladiščno halo, ki ustreza sodobnim logističnim standardom. Pri odločitvi smo imeli pred očmi dejstvo, da mora biti ves skladiščen material na enem mestu in da morajo biti transportne poti čim krajše oziroma material čim lažje in hitro dostopen za potrebe proizvodnje. odzivnosti na dodatne potrebe. Poleg poslovnih sinergijskih učinkov je prednost nove hale tudi prijaznejše delovno okolje za zaposlene v skladišču. V novi hali so združena skladišče naravnega in umetnega materiala, skladišče spodnjega materiala in skladišče pomožnega materiala. V okviru skladišča je tudi prevzemni oddelek. Objekt je bil gradbeno dokončan v februarju 2004. Po ustreznih inšpekcijskih pregledih je bilo v maju 2004 izdano uporabno dovoljenje in požarno soglasje, tako da smo lahko pričeli z delom. Investicija v skladiščno halo, ki se razteza na več kot 1700 kvadratnih metrih površine, je znašala 150 milijonov tolarjev. Skla- dišče je logistično povezano tako s proizvodnjo kot tudi s skladiščem obutve, kar dodatno izboljša pretok blaga med temi oddelki. Delo poteka hitreje, omogočena je tudi večja preglednost nad količino in kakovostjo materiala. Sodobno urejena informacijska podpora prispeva svoj delež h kakovosti dela, sledenju blaga in "Prednost novega objekta je, da bo odslej material na enem mestu. Transportne poti so krajše. Preglednost je veliko boljša. Paletne etaže so označene s kodami. Skladiščnik v računalnik vnese blago. Na ekranu se izpišejo vsi podatki, od tega, kje je blago, količino, možni pa so vpogledi tudi v druge podatke. Sistem se še Sodobno urejen vhod v novo skladiščno halo Zaposlenih je dvanajst delavcev. Skladišče vodi Peter Oblak. Vsako skladišče ima skladiščnika, ponekod tudi pomočnike. V skladiščno službo spadata tudi dva prevzemalca. Njuna naloga je prevzem usnja pri dobaviteljih, zato sta večinoma na terenu. Vod ja skladišča Peter Oblak Skladišče naravnega usnja Prevzemni oddelek dopolnjuje. Upam, da bo delo lažje , ko bo tudi informacijska podpora dokončno urejena. Skladišče meri v višino preko osem metrov. Za rokovanje z blagom je zato nujna uporaba viličarja. Tudi nakup visokoregalnega viličaija je bila ena izmed investicij v novem skladišču," je povedal vodja skladišča. Kljub prednostim imajo tudi nekaj začetnih težav. Obseg dela se stalno povečuje. V skladišču pripravljajo tudi ves material za kooperacijo. Te pa je iz dneva v dan več. Material mora biti pripravljen v določenih rokih, zelo pomembno je, da ne pride do napak, saj je od pravilne in pravočasne priprave odvisno nadaljnje i delo naših kooperantov. Kljub povečanemu obsegu dela, vse opravijo z istim številom delavcev. Kljub velikemu trudu in dodatnemu popoldanskemu delu, so temu komaj kos. Se večji problem pa se pojavi, če je kdo od delavcev odsoten. Miran Meglic je pripravljalec krojnih partij. Z njimi oskrbuje prikroje-valnico v Žireh, Gorenji vasi in Colu, prav tako kooperante. "Dela je vedno več. Pogoji za delo so boljši, material je zložen bolj pregledno, prostori so svetlejši in lepši. Kljub temu ni vse tako kot bi želeli. Upamo, da bomo pomanjkljivosti uredili," je povedal Miran Meglič. Andrijana Prosen je v skladišču pomožnega materiala. "Delo v novih prostorih je lažje. Nismo pa povsem zadovoljni. Vedno večje kooperacije. Delavnik moramo večkrat podaljšati tudi v popoldanski čas, da zmoremo opraviti vse potrebno. Moram pa pohvaliti našo nabavo. Delajo res profesionalno. Blago pride do nas v določenih rokih, tudi s kakovostjo ni težav. Dokumenti so urejeni in glede tega sem res zadovoljna." Stanislav Sečnik dela v skladišču spodnjega materiala. Skladišče zasega velik del novega objekta. Ker se povečuje število modelov, je vedno več tudi različnih podplatov, peta, napetnikov in podobnih delov. "Nekatere palete tehtajo tudi do 800 kilogramov. Brez sodobnega viličarja, ki je za skladišče velika pridobitev, dela ne bi zmogli," je povedal Stanislav. Prijazno mi je razkazal prostor in demonstriral dvigovanje težke palete polne podplatov za tekaško obutev. Teh je zaradi velike količine tekaške obutve, ki jo izdelamo, največ. Neža Kopač in Jožica Kacin Stanko Kranjc prevzel mesto direktorja maloprodaje