DNEVNIK -t-SVaKr - Cena 35 lir Leta XVI. - St. 246 (4709) TRST, petek 14. oktobra 1960 Zaključena razprava o dnevnem Oglasno prepuščena plenumu skupščine Oprava o likvidaciji kolonializma 0 sovjetski pritožbi v zvezi z vohunskimi poleti pa bodo razpravljali v političnem odboru - Sovjetski predlog za ustanovitev komisije OZN za nodzorstvo nad razorožitvijo - Hruščev je sinoči odpotoval iz Netv Yorka, se prej pa je želel skupščini uspeh pri njenem delu ■J sklenila^’ — Skupščina OZN je danes soglas-01 Predi k° razpravljala na plenumu o sovjet- n & se tiče izjave o neodvisnosti kolo- «tOV' Slclep je bil sprejet brez glasovanja, 4 tudi ameriški in angleški delegat podpr- , Takoi Predlog v tem smislu, u® ra?^®lasovaniem 30 --------- r ^tozbi11 ° S0VJet' J* , 2aradi ‘Ogroža-h^lbinii ameriškimi na-?"■ Tudi deianji proti ii ^ rvii uega je S<> t zahtevala, naj Plenumu ^ina ,.a Podlog je inVimila s 54 ?la’ ^ ter ci>i 11 s 33 vzdrža- SjCfela,.naj se za-TJtt. Političnemu od- ;ai w ed debat0 0(fc Ostarvi ■ nai se v sNtem , mednarodni »t Nrptn v razorožitev, nf £ve‘ b^le udeIeže- Vi. »adall! olanice. ^ion‘ali2m"3T, r,azpra: g vi* «3 ie bil Prvi * v 3skl Predsednik ^*Wil 'j?1 le izjavil, da dana«6 - 'Z^avi3 "asnn Odhod in ’ f.*r le edini od da odhod iz fij* tega*'6''' Y°rku, m je \ i°st »spet ™el .za svojo V, 1« zav?°,Seci v deba-Hi airišlr. 6 škodljivo hij' tPrepriLIn aziiske na-Sik* bi sem, je iz-\S ravnaai?r- Nkr™ah ■v Ie «sW prav tako.« " HolL^nsk?11!?’, kateri Pri-** o« n° oblit elegat», naj S^j*a deba^ propa®ande \t biti . ,katere po- 111 SOPlac«^ ... - F «4 • SpreJme SO- iS^iaui I0' Zaključil S^terim56 VSi- bodisi <« i big; modi, ali pa \1t'e°dvfs1fVldni' o raz-fik *ta in vseh na->o,tai>ie za a deistvu, da S f« ki Sp “e^°lonizacijo Sli ^ !* »5 m°re obr-Sž tazumevb' .torej tega bet» Pri nw. njem in so-»M^^esto li Pi graditvi ved' Sl S°':ra^oh?»SPreln- ^zJ(la«at*m1*riSki J® ap-• >,j‘Ovjoj-v- sta se iz- ‘ tazn* pzedl°g. nai R. *pravl3a "*pla- i so zn*61. zadovolj. ln Velika k v . j 0udar! sovjetski ^ i,‘edani"ard Pa je. da • trenutku sa- j1 djilba bj . p°stopka, in i1« ko spL meriJki dele-VfiLko bo ,V2el to, kar &«*'*¥ “» rr h - *»j*nje ■-? odgovo sPet l'.dj;,S*u \’“dah filipin-p"a' u1')®.0 Rft,,; 'e je začela UP ?h.° sovi . le začela y*"sr£' a e l^il- POftinif a sv°ie in‘ •Včh iadev3e' da ie SZ C aa3 nekn ,skupš^ni. K Pra» roitju ejanje, ki vKv0tft. L? mednarod-^*ki 'Ce- Dort a,vde na ra-V« u^tadSiB*.1 je’ da so i C", t mo Sol1 poleti kr-tj. /\,e,riveč Jetsko suve-C<89^tantaUdi sdvere-VtCe' Pakistan. ^vstr'ie, bi 5« k a dei. ln Tur-ki 6janJa napadal- ^T^v, j. yda, je do-H fltjJ5 uPšrin nstvaril SJO« ZDA “dobrava S' l't'P0dbu^ m bo S *» Hv tl.khii v,: Za nove NXaterern bj"^11 Po-bJtl * Prisjij 1 blla vsa- ' t»LahihaSe in'n6na zanesili V(1 S p ?v°ie suSvV°i0 sil° fuS Jbrneru erenosti. so0'°žaj pa, bi na-'■ ‘ * «a° °dgovn, ■, terem '* s°hi n„ °. s silo, S" PQmenilo » Hi'* vlada Izja-' iv n 0 °ia na- Tw SZ ‘n ibV*di.. 1 zagoto-Ns-itojt °dnp„ i strogo dr- i?ržav j?verenost SZ «mori:d(°' ta m. ; J» ;;ev» r;.ei« zado- s'6' fc '>leibj. v.s a. zakliu- ^ SO ZDA SiSiA,,, Vprašanj'eV,;eaT- ‘t i1*' ">eid 2DAru,š{ev zahte-l .V» i,"“ov ?aradi ome-1 tteče ' ce ameriška V>> ob“- a,1' bd polet r i« torpe- diranje konference najvišjih. Glede letala «RB-47» pa je ponovil, da je bilo sestreljeno nad mednarodnimi vodami. Govoril ie še češkoslovaški delegat, ki je podprl sovjetski predlog. Na večerni seji je poljski delegat Rapaoki v kratkem govoru podprl sovjetski predlog. Sledil je Hruščev, ki je pobijal trditve ameriškega delegata in je dejal, da se Povvers, ki je vodil letalo «U-2», danes zelo kesa, da je sprejel visoko plačo ameriške vohunske službe in da je «pošten dečko«. Pozval je Pentagon, naj preneha z izzivanjem proti SZ, in je dodal, da sklep Eisenhower-ja o prekinitvi poletov nad sovjetskim ozemljem ni iskren in da ta sklep ne obvezuje prihodnjega ameriškega predsednika. «Razen če se ti poleti ne obsodijo, je dodal Hruščev, se bodo prihodnje leto lahko nadaljevali.« Zatem je Hruščev izjavil, da so ameriška letala dvakrat letela nad ladjo «Bal-tiko», ko se je on vozil z njo v New York, neka podmornica pa je ladji sledila. »Ali ste me hoteli ustrahovati?«, je vprašal Hruščev; «ali ste hoteli potopiti ladjo, s katero sem se vozil sem? Verjetno bi jaz v tem primeru utonil, toda potegnil bi vas s seboj.« Zatem je zavrnil ameriški predlog, naj se zadeva o letalu «RB-47» predloži mednarodnemu sodišču, in je dodal, da zaščita sovjetske suverenosti ni v rokah sodnika, temveč v rokah obrambnega ministra. Dodal je: «Prav res ne verjamem, da je predsednik Eisenhower hotel opravičiti te polete. On zaključuje svojo kariero in mi se ne bomo več srečali, ker naše srečanje ne l i imelo vzroka. Toda hočem biti do njega pravičen.« Ameriški delegat Wadsworth je prekinil Hruščeva in je protestiral proti njegovim izjavam, da «ameriški militaristični krogi držijo Eisenhowerja na vajetih«. Hruščev je nadaljeval in dejal, da hoče podati še končno izjavo, ker nocoj odpotuje. Najprej je izjavil, da je zelo zadovoljen s soglasno resolucijo v zvezi z izjavo o neodvisnosti kolonialnim narodom, obžaloval je, da skupščina «ni še razumela razorožitvenega vprašanja«. Položil je osnutek resolucije o splošni in popolni razorožitvi Osnutek predvideva, naj se v OZN in ob udeležbi vseh držav članic ustanovi komisija za nadzorstvo nad oborožitvijo. Hruščev je zatem izjavi', da se bo SZ udeležila diskusije v političnem odboru o razorožitvi samo v primeru, da bo ta lahko pripravila konkretna napotila. Zatem je izjavil, da se SZ ne bo udeležila dela političnega odbora in odbora desetorice in tudi ne odbora petnajstorice, če bo prišlo do spletk, da se prepreči prava razorožitev. Resolucija, ki jo je predložil Hruščev, vsebuje tudi predlog za reformo ustroja tajništva OZN, kakor je to obrazložil v svcjem prvem govoru v skupščini. Britanski predstavnik Oimsby-Gore je prekinil Hru-ščtva in pripomnil, da so njegovi predlogi izven dnevnega reda. Predsednik se je pridružil pripombam britanskega delegata, vendar pa je ponovno daj besedo Hruščevu, ker bo ta nocoj zapustil New York. Hruščev se je na koncu svojega govora opravičil tistim delegatom, s katerimi se je osebno spopadel ter voščil »srečo in uspeh« skupščini: «Jaz in sovjetsko ljudstvo bomo zelo zadovoljni nad uspehom dela glavne skupščine, ker je to r.ejboljše sredstvo za okrepitev miru«. Za Hruščevom je govoril tajnik Hammarskjoeld, ki je na kratko odgovoril na napade Hruščeva nanj. Ameriški delegat Wadsworth je izjavil, da je zelo zaskrbljen nad stališčem Hruščeva, ki ga je takole označil: če 98 članov OZN napravi to, kar jaz zahtevam, se bom udeležil dela OZN; v nasprotnem primeru se ne bom brigal za to organizacijo. Pozval je Hruščeva, naj odredi neposredno oddajanje sej skupščine po radiu v SZ, voščil je Hruščevu srečno pot in izrekel upanje, da se bo še vrnil v OZN, • toda v boljšem razpoloženju«, ter je zaključil svoj govor. Sledilo je glasovanje. Ta del seje je bil s tem zaključen s sprejemom dnevnega reda in s porazdelitvijo posameznih vpiašanj med razne organe OZN. Nadaljevala se je nato splošna razprava, med katero je frvi govoril laoški predstavnik Po govoru laoškega delegata je bila seja odložena na jutri popoldne. Hruščev je začel priprave za svoj povratek v Moskvo. Odpotuje s sovjetskim letalom ob 5 zjutraj v petek. Preden je zapustil sejno dvorano, je Hruščev stisnil roko Hammarskjoeldu, ki mu jc voščil srečno pot. Tudi škofje se vmešavajo v volitve Poslanci KPI in PSI kritizirajo Scelbo Poslanec Li Causi zahteva od Scelbe, naj pojasni stomilijonsko afero z demokristjanskim veljakom Russom Gencom na Siciliji - Podatki o vloženih kandidatnih listah v 78 pokrajinah (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Po poteku roka za vlaganje kandidatnih list, je bilo v 78 pokrajinah predloženih 590 skupin z 10.114 kandidati za 12.124 kandidatur, kar pomeni, da je bilo za vsako skupino predloženih 17.14 kandidatov, za vsak sedež pokrajinskega svetovalca pa tekmuje 4.34 kandidatov; po 78 kandidat- nih list so vložile Krščanska demokracija, PSI in MSI, 77 PSDI, 76 KPT, 75 PLI, 56 monarhistična PDI, 39 PRI, 33 pa ostale stranke. Za občinske volitve pa so bili objavljeni samo podatki za 73 občin, ki so hkrati glavna mesta pokrajin brez Sicilije. V teh mestih je bilo predloženih skupno 550 kandidatnih list z 22.606 kandidatov, kar pomeni, da je povprečno piedloženih 7.5 list v vsaki občini. Volivci bodo izvolili 3310 občinskih svetovalcev, kar pomeni, da za vsako mesto svetovalca tekmuje 6.8 kandidatov. Največje število kandidatnih list je bilo predloženih v Turinu, Genovi, Be- iiiiiiiiiiHiliiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiliilliiliiiiuiiiiiiitilillllMiimiiiliMlillllliliiiiniiuiiiillliiiiiiiiiliiimililliililiiililllliiliiiiiiiiiitllillliilllllllimiiiliiiiiiiililiiiiiiiiiiiliiliiltillliiiiiliiilimiiiiiiiul Debre je še bolj jasno kakor de Gaulle zahteval revizijo N in Ponovil je, da Francija pripravlja lastno atomsko oborožitev, in je napadel ameriški monopol glede tega ter prednosti ZDA v NATO - De Gaulle bo zahteval jrevizijo ustave, da bo lahko govoril v parlamentu PARIZ, 13. — Predsednik de Gaulle je predlagal danes spremembo ustave, ki bi mu omogočila, da osebno govori v parlamentu, člani predsedstva narodne skupščine, ki jih je sprejel de Gaulle pred današnjim govorom Debreja, so izjavili, da jim je predsednik izrazil upanje, da bo uvedel tesnejše odnose s parlamentom. Baje namerava predlaga^ ti spremembo čl. 18 ustave. Na podlagi tega člena je predsednik republike povezan s skupščino in senatom le s pomočjo poslanic, ki jih bereta predsednika obeh zbornic. Predsednik vlade Debre je nocoj v skupščini zahteval revizijo atlantskega zavezništva in «evropske organizacije« ter uvedbo »atomske udarne sile«. S tem je ponovil zahteve de Gaulla na njegovi tiskovni konferenci, giede katerih je bil še bolj jasen. Dejal je, da hoče Francija okrepitev zahodnega zavezništva, in je pripomnil, da atlantski pakt ni perfekten, temveč ima številne napake, ki jih je treba popraviti. Pred. vsem je «regionalen» pakt. Dejstvo, da se zahodna solidarnost ne raztegne na ves svet, se kaže vsak dan bolj kot šibkost. Razen tega so prednosti, ki jih ZDA imajo v zavezništvu, pretirane. Med temi prednostmi je n. pr. možnost, da same odločajo o uporabljanju atomskega orožja. Razen tega ne misli Francija bili udeležena pri tako imenovani ((integraciji oboroženih šil«. Debre je v bistvu postavil vprašanje revizije atlantskega pakta. Opazovalci so še bolj presenečeni nad dejstvom, da je Debre tako odločno zahteval to revizijo prav po nedavnih razgovorih v Bonnu. Sprašujejo se, ali je Adenauer dal svojo privolitev, in zatrjujejo, da bo zanimivo videti, kakšna bo reakcija Bonna in krogov blizu Adenauerja. Kar se tiče vprašanja »evropske enotnosti«, je Debre ponovil, da jo namerava francoska vlada reformirati in okrepiti. Ponovil je de Gaullovo tezo o tako imenovani «Evropi domovin«. Samo vlade lahko konec koncev okrepijo evropsko solidarnost, ker samo te lahko sprejemajo politične sklepe. Zaradi tega odklanja Francija sleherno integracijo. Kar se tiče «atomske udarne sile«, je Debre ponovil znane argumente. Dejal je, da ni prave obrambe brez atomske bombe. Dodal je, da bi prvemu programu glede atomske udarne sile lahko sledil drugi, ki bo iiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiimfiiiimiiimiimiiimiiiiniiinnimiiimiiiiiiiiiiii Skuša se minimizirati nevarnost izdelovanja atomskih bomb v Nemčiji Nemčija prodala Braziliji dva aparata za nov način pridobivanja urana?-Norstad predlaga, naj NATO postane «četrta atomska sila» BONN, 13. — Predstavnik ministrstva za atomske zadeve v Zahodni Nemčiji je izjavil, da so novo metodo za pridobivanje urana uvedli samo za uporabljanje pri jedrskih reaktorjih in ne za atomske bombe. Predstavnik vlade je izjavil, da so vesti, da nova metoda omogoča, da si lahko izdelajo atomsko bombo tudi majhne države, »povsem absurdne«. Dodal je, da nova metoda «nima nič kaj opraviti z atomskim orožjem«. Predstavnik zahodnonemške-ga ministrstva za atomsko e- nergijo pa je dejal, da nova metoda, ki so jo iznašli v Nemčiji, «ne zasluži velikega hrupa, ki ga je zagnal del mednarodnega tiska«. Pripora-nil je, da podobna raziskovanja že več let vodijo istočasno v raznih državah. Dejal je še, da je postopek za pridobivanje urana 235 še vedno v preizkusni fazi. V Zahodni Nemčiji se vidi očiten namen, da zmanjšajo pomen nove metode. Enako stališče zavzemajo tudi nemški znanstveniki. Nobelov nagrajenec prof. Heisenberg je izjavil, da bo nova metoda prinesla malo gospodarskih koristi, čeprav lahko zmanjša za pet odstotkov stroške pridobivanja atomskega materia. la. Tudi prof. Groth, ki je ravnatelj zavoda za fiziko na univerzi v Bonnu, ,je izjavil, da si ne zna razložiti hrupa, ki je nastal okoli študijev v zvezi z novo metodo. Vendar pa ni izključil možnosti, da bo nova metoda, ki jo je on iznašel, lahko omogočila majhnim državam izdelovanje a-tomskih bomtk Znanstveni urednik angleškega desničarskega neodvisnega lista «Daily Express» pa izraža dvom glede »novosti« nemške metode. Urednik takole piše: «Zahodni znanstveniki menijo, da je aparat, ki so ga pripravili Nemci, laboratorijski aparat, ki je tako majhen, da je treba šele dokazati njegovo koristnost za širokopotezno pridobivanje u-rana Gre za sistem, ki temelji na postopku, ki ga ne uporabljajo več ameriški in britanski znanstveniki, potrebna bi bila velikanska tovarna, v k aferi bi bilo na ducate takih aparatov, da bi po zelo visoki ceni pridobili zadostno količino urana za izdelavo ene bombe. Neka ameriška tehnična revija je nedavno objavila podatke z ilustracijami o takem aparatu. Vsak sklep bonnske vlade, da zavaruje s tajnostjo ta postopek, bi torej bil povsem odveč.« Ne glede na vse to pa je zročilno. da je ameriška via-da pozvala bonnsko vlado, naj obdrži strogo tajnost glede nove procedure, in da se je bonnska vlada obvezala v tem smislu. Zdi se, da hočejo minimizirati nevarnost, da Nemčija začne izdelovati atomske bombe, ali pa da nova metoda omcgoči izdelovanje atomskega orožja državam, ki po dosedanjih metodah ne bi zmogle ogromnih finančnih bremen. Toda iz Brazilije danes u-radno javljajo, da je Zahodna Nemčija kupila od nemškega podjetja «Degussa» dva aparata, s katerim se lahko pridobiva uran po nizki ceni. Oha aparata, ki sta bila naročena pred dvema letoma, sta biia izročena šele nedavno baje na pritisk ameriških oblasti, ki so skušale preprečiti Zahodni Nemčiji, da bi dobavljale vojski atomsko o-rcžje. Brazilski znanstveniki menijo, da bi s pomočjo teh aparatov lahko začeli izdelovati atomske bombe čez štiri leta, če bi vlada to od njih zahtevala. Toda do sedaj se v Braziliji uporablja atomska energija samo v miroljubne namene. Vrhovni poveljnik NATU general Norstad je včeraj v svojem govoru v trgovinski zbornici v Coventryju v Angliji predlagal, naj NATO postane »četrta jedrska sila«. Pozneje bi moral Norstad govoriti v neki metodistični dvuruni, toda njegov govor je pieprečila skupina ljudi, ki je 'demonstrirala proti atomskemu orožju. predvideval izdelovanje vodljivih izstrelkov. Na koncu je zahteval za Francijo pravico ;n dolžnost »dostojno sodelovati« pri obrambi Zahoda, t. j. z jedrskim orožjem. »Monopol atom- festacija, na kateri bodo odgovorili na omenjene žalitve. Govoril bo prosvetni minister Drimmel. Pripomniti je treba, da omenjeni mladinci niso nikoli obsodili nacističnega ru- skega orožja, je dejal, se ne šer,ja partizanskega spomenika more /ec dopuščati.« v Velikovcu. Proti tistim, ki pravijo, da gre Francija po poti izolacije, jc Debre izjavil, da sedanji položaj ne predvideva za Francijo niti pravega političnega sodelovanja, ker je a-tlantski pakt »regionalen«, in tudi ne znanstvenega sodelovanja, ker so si ZDA na tem področju zagotovile monopol, in končno tudi ne, kar se tiče strateškega materiala. še prej je zunanji mini-stei de Murville v zunanjepolitični komisiji na podoben način obrazložil francosko stališče in se je čudil, da se proti Franciji uporabljajo argumenti, ki se niso uporabljali pioti Angliji, ko je uvedla atomsko oborožitev. Dodal je, da je presenetljiva trditev, da francoska odločitev spravlja v nevarnost atlantsko zavezništvo in da ogroža zavezniško solidarnost. Na Kubi ustreljenih trinajst upornikov HAVANA, 13. — Trinajst oseb, ki so bile včeraj obsojene na smrt, so danes ustrelili. Med ustreljenimi je tudi ameriški državljan Anthony Zarba. Obsojenci so bili člani »komandosov«, ki so se 5. oktobra izkrcali v Bahii Navas in katerih poveljnik je padel v boju s kmečko milico. Trinajst drugih obtožencev je bilo obsojenih na trideset let zapora, dva na dvajset let, neka ženska, ki je pomagala upornikom, pa je bila obsojena na deset let zapora. Med komandosi je bilo še drugih pet oseb, ki jih niso še ujeli. Med njimi so trije ameriški državljani. Vsi obtoženci so priznali, da so se vkrcali v Miamiju v ZDA s pretvezo, da gredo na ribolov in so se izkrcali na Kubi. Izjavili so tudi, da jih je najel senator Masferre, ki je zbežal v Miami, ki jim je zatrjeval, da se na Kubi bori diugih 5000 upornikov proti Cast ru. Razen tega je bilo ustreljenih pet upornikov v Santi Clari. Na procesu v tem kraju je bil obsojen neki ameri-šk. državljan na 15 let zapora, neka ženska tudi na 15. 79 obtožencev je bilo obsojenih na različno zaporno kazen, sedem pa jih je bilo o-prcščenih. Južna Tirolska RIM, 13. — Prctiavstrijske demonstracije so danes novo-fašistični mladinci priredili v Catanzaru, Neaplju in v manjši meri tudi v Trstu. Iz New Yorka pa poroačjo, da je italijanska delegacija v generalni skupščini OZN razdelila danes vsem ostalim delegacijam posebno spomenico o Južni Tirolski. V spomenici se pobijajo argumenti avstrijske vlade, da italijanska vlada ne izvaja sporazuma Gruber-De Gasperi. Z Dunaja pa Poročajo, da je politična komisija avstrijskega mladinskega gibanja o-stro obsodila žalitve, ki so jih italijanski mladinci prizadejali avstrijski zastavi in avstrijskemu grbu. Avstrijski mladinci so sklenili, da bo 26. t. m. «Dan zastave«, to je mani- Tri miši v «At!ssu» so se vrnile žive iz vesolja CAPE CANAVERAL, 13. -Ameriško letalstvo je danes izstrelilo raketo »Atlas« z majhno kabino, v kateri so bile tri miši. Raketa je letela 8000 kilometrov daleč in je padla v Južni Atlantik, potem ko je dosegla višino tisoč kilometrov. Kabino je pozneje dvignila iz morja neka ameriška ladja. Tri miši so po poletu v vesolje in nazaj ostale žive. Preletele s0 pas radioaktivnega žarčenja, imenovan Van Allenov pas, s hitrostjo 28.968 kilometrov na uro. Tri miši so prve živali, ki so se vrnile žive iz vesolja na Zemljo iz tako velike višine. Kabina je padla v morje 25 minut po izstrelitvi rakete in so jo opazili 20 minut po njenem padcu. «»------ Smrtne obsodbe v Kairu KATRO, 13. — Na procesu proti skupini vohunov, ki so delali za izraelsko vohunsko službo, so bili danes trije obtoženci obsojeni na smrt. Trije obsojeni na smrt morajo čakati do 25. oktobra, ko bo nova razprava visokega sodišča, da zvedo, ali bodo usmrčeni. Na podlagi muslimanskega prava mora namreč smrtne obsodbe odobriti muf-ti, verski poglavar pokrajine. BAMAKO, 13. — Republika Mali je priznala LR Kitajsko. Razen tega je sklenila, da bo zahtevala ukinitev južnoviet-namskega predstavništva v Bamaku. Proti koncu oktobra bo prišla v Bamako sovjetska delegacija, 23. oktobra bo odšla v CSR delegacija Mali)a netkah in Rimu. KD je vložila 73 kandidatnih list, PSI 71, KPI 70, MSI 70 PSDI 68, PLI 64, PDI 46 in PRI 35. Seveda so tudi danes vse stranke nadaljevale s predvolilnimi pripravami. Tako je vodstvo PSI odobrilo svoj volilni program, v katerem se poudarjajo predvsem krajevne avtonomije: občine in pokrajine je treba osvoboditi kontrole prefektov, odstraniti je treba torej ves sistem prefektov sploh, ker ga ustava ne predvideva. Na ta način bodo imele občine in pokrajine ši^ šo oblast, kar bo omogočilo, da krajevne ustanove sodelujejo 'j, demokratični organiza-cij. gospodarskega in družbenega življenja. Druga važna točka program PSI je zahteva po ustanovitvi deželnih avtonomij, tako da bo kontrola nad občinami in pokrajinami odvzeta prefektom, ki to kontrolo izvajajo v imenu centralne vlade. Nadaljnje točke programa PSI pa so gospodarski napredek, povečanje javnih služnosti, uvedba načrtovanja, zboljšanje krajevnih financ itd. Končno program poudarja, da morajo novembrske volitve pomenit; preokret na levo, tako da krščanska demokracija ne bo mogla več obnavljati svojih centrističnih zavezništev in tako da ne bo več mogoča v Italiji nobena desničarska pustolovščina. Program bo objavljen v nedeljo v dnevniku »Avanti«. Kot za vsake volitve so se tudi za letošnje vmešali italijanski škofi. Njihova škofovska konferenca je objavila da. nes posebno poročilo, v katerem se poudarja, da je tudi za letošnje volitve veljavna njihova izjava, ki so jo objavili pred političnimi volitvami leta 1958. V tej izjavi pa je rečeno, da morajo verniki »izvajati volilno pravico v skladu z načeli katoliške vere in odloki Cerkve ter za popolno spoštovanje njenih pravic« in da «morajo biti združeni pri volitvah, da bi ustvarili trdno pregrado proti zelo hudi nevarnosti, ki še vedno pritiska na krščansko življenje v državi«. Škofovska konferenca poudarja, da morajo to izjavo prebrati vsi župniki svojim vernikom. Čeprav škofje ne rečejo svojim vernikom, da morajo vo-li:t za Krščansko demokracijo. je bil kljub temu notranji minister Scelba celo prisiljen v svojem današnjem govoru pred poslanci v tem smislu pri čemer pa ni mogel trditi, da škofje v svoji izjavi ne pozivajo vernikov — sicer na po-siedni način — da ne smejo veliti za levičarske stranke. Seveda je tako vmešavanje škofov v politično življenje prav pred volitvami protiustavno in notranji minister je zaman poudaril, da vlada spoštuje ustavo, ko je moral odgovarjati na upravičene očitke .levičarskih poslancev Pa tudi sicer ni imel Scelba s svojim dolgim govorom sreče. saj je moral priznati — med drugim — da obstaja banditizem kar v treh pokrajinah na Siciliji, kjer število umorov narašča saj jih je bilo samo letos ao 15. septembra 144, kar pomeni, da Jih je bilo prav toliko kot lam vse leto. Priznati je moral tu di, da »krvni zločini« naraščajo - v pokrajinah Agrigento, Trapani in Palermo, kar je opravičeval z vprašanjem »navad. z razlogi časti« itd. Priznati je moral tudi, da obstaja banditizem še vedno na Seidiniji, kar v vseh občinah pokrajine Nuoro in še v nekaterih bližnjih občinah povrh. Tudi tam je bilo samo v prvih petih mesecih letos nič r.anj kot 24 umorov. Scelba, ki je znan nasprotnik ustanovitve avtonomnih dežel, je med drugim izjavil iz česar lahko sklepamo, da t šlo do tako tragičnih dogodkov dokler bo on notranji mini- letos poleti, ni bila izvršena ster, verjetno ne bomo doži-1 nobena premestitev ne^ na pre- veli ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Tudi ko je poudarjal, da bo država strogo ravnala, kar se tiče pobijanja nasilja, ni bil prav nič prepričljiv, saj je predobro znano, da v Tr-sfu še vedno niso našli tistih zločincev, Jci so vrgli bombo na Glasbeno šolo, da ne omenjamo drugih primerov iz prejšnjih časov. Sicer pa je bil Scelba zelo radodaren z obljubami. Obljubil je nov zakon za decentralizacijo krajevnih organov, za. kon za odškodnino prebivalstvu, ki je prizadeto zaradi prirodnih nesreč, spremembe zakona o gasilcih, spremembo zakona sen. Merlinove o prostituciji, zakonskih določb o potnih listih itd. Ko je podrobneje razlagal, kaj namerava vlada storiti proti prostituciji pa ni povedal nič takega, kar bi kazalo, da se bo sedanje neznosno stanje popravilo. Pred njim je govoril komunistični poslanec Li Causi predvsem o delovanju mafije na Siciliji; zahteval je od notranjega ministra, naj pove svoje mnenje glede afere z uglednim sicilijanskim demokristjanskim veljakom Russom Gencom, ki je baje prejel 100 milijonov lir in ki je sedaj demokristjanski kandidat. Li Causi je zahteval naj se odložijo volitve v dveh občinah kjer so bile zavrnjene kandidatne liste opozicijskih strank ter naj se uvede preiskava. Končno je vprašal, kaka navodila bo vlada dala glede torbe proti mafiji znamenitemu bivšemu tržaškemu in rimskemu kvestorju Marzanu. če ga bo poslala na Sicilijo. Tudi poslanec Pajetta je ostro kritiziral notranjega ministra Scelbo, za katerega je poudaril, da je ohranil svojo politiko koalicijske vlade. Dejal je. da je vlada uporabila prefekte in policijo kot sredstvo, da zagotovi popolno oblast sedanjemu vodilnemu razredu. Zahteval je od Scelbe, naj obvesti poslance o premestitvah visokih policijskih funkcionarjev ter poudaril, da v Reggiu Emiliji, kjer je pri- fekturi ne na kvesturi. Pajetta je predlagal, naj se imenuje posebna parlamentarna preiskovalna komisija. Socialistični poslanec Ferri je dejal, da socialisti ne morejo pristati na podaljševanje sedanje centristične vlade in bedo glasovali proti proračunu notranjega ministrstva. Ferri je poudaril, da je biia povezava med socialisti in komunisti na upravnih volitvah edina veljavna alternativa za torbo proti demokristjanske-n:u monopolu. V zvezi z vmešavanjem Cerkve v politiko pa je Ferri dejal, da je pri tem glavno vprašanje pomanjkanje politične avtonomije kr-ščprske demokracije v odnosu do katoliške Cerkve. Popoldne so po diskusiji poslanci izglasovali proračun no. tranjega ministrstva. Senatorji so razpravljali danes o proračunih prometnega ministrstva in ministrstva za PTT. Med drugimi sta govorila socialistični senator So-lari, ki je zahteval večletni načrt za modernizacijo službe PTT, in komunistični senator Sacchetti, ki je pritiziral zlasti diskriminacijo in pristranost v programih RAI-TV in zahteval, naj postanejo programi resnično sredstvo za informacijo v splošnem interesu. Na televiziji je bil nocoj po vnaprej določenem programu na vrsti tajnik fašistične MSI, poslanec Michelini. Ne bi se moglo reči, da je napravil veliko uslugo svoji stranki: priznati je moral, da so fašisti osamljeni, pohvalil se je, da so kar zadovoljni z nazivom «skrajna desnica«, čeprav da niso konservativci, kaj misli o Hitlerju in o avstrijskih nacistih, ni hotel povedati, pač pa je mora: gladko požreti očite«, da so fašisti pobijali tudi protifašistične katoliške duhovnike in sicer don Morosinija in don Minzonija. No, kljub temu se je pohvalil, da so danes fašisti edina politična »gotovo katoliška« sila v Italiji. Jutri bo na TV nastopil Pal-miro Togliatti. A. P. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiimiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii Velik odmev Titovega govora v Beogradu ISevezane države vedno bolj upoštevane (Od našega dopisnika) BiEOGRAD, 13. — Vse svetovne agencije in listi so posvetili veliko pozornost včerajšnjemu govoru predsednika Tita v Beogradu. V svojih poročilih svetovni tisk poudarja, da je Tito ugotovil, da se je na XV. zasedanju pokazalo, kako so se na svetu povečali vloga, pomen in ugled nevezanih držav in da so iz-venblokovske države, čeprav so umaknile svojo resolucijo na zasedanju, odnesle zmago. Velike zahodne agencije A FP, Reuter, Associated Press, DPA in druge ugotavljajo v svojih poročilih, da je Beograd priredil veličasten sprejem predsedniku Titu in objavljajo tisti del njegovega go. vora, v katerem je poudaril napore izvenblokovskih držav za pomiritev na svetu in ublažitev hladne vojne. Associated Press posebno opozarja na Ti. tove besede, da se bo moralna zmaga izvenblokovskih držav videla šele v nadaljnjem razvoju mednarodnega položaja. Mnoge agencije poudarjajo Titovo izjavo, da. Jugoslavija samostojno odloča o med. narodnih vprašanjih in da ne zapušča svojega stališča, ker komu to ne ugaja. Italijanski tisk v svojem poročilu o govoru daje poseben poudarek besedam jugoslovan-da so se zlasti dežele s po-1 skega predsednika, da je posebnim statutom slabo obnesle, I trebno povečati delo za ohra- imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHMHiiiiuniiiiiiiiimiiifiiiiiiHiiuiiiimiiiiiiitiiimiiiiMMiMHiiiiiiiimnniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiii Veliko protestno zborovanje proti Ikedovi vladi v Tokiu Demonstranti so zahtevali takojšnji odstop vlade in odločne ukrepe proti fašističnim tolpam • Odstop ministra za javno varnost TOKIO, 13. — Japonska vla. da je danes na izredni seji sprejela ostavko ministra za javno varnost Tamazakija. Ta-mazaki je sinoči izjavil, da je pripravljen odstopiti in prevzeti odgovornost, ker ni u-spel preprečiti atentata na predsednika socialistične stran, ke Asanumo. Njegov naslednik bo Hideo Suto. Socialistična stranka je imela davi izreden kongres in je soglasno odobrila resolucijo proti nasilju. Kongresa se je udeležilo okoli 600 delegatov. Sklenili so, da bo predsedniško mesto ostalo prazno do volitev, ki bodo novembra. Danes je nad trideset tisoč študentov in članov sindikatov organiziralo množično protestno zborovanje proti umoru socialističnega voditelja. Na zborovanju so zahtevali tudi takojšnji odstop predsednika vlade Ikede in vseh policijskih funkcionarjev, ki imajo nalogo vzdrževati red. Številni govorniki so obto-ž;h policijo sodelovanja s fašističnimi elementi pri organiziranju umora Asanume. Zavzemali so se za ustanovitev enotne fronte pri prihodnjih volitvah, da še združijo levičarske sile proti konservativcem. Zborovanje je potekalo v največjem miru m redu. Zvečer so študentje skupno z drugo množico demonstriraM pred parlamentom in pred rezidenco predsednika vlade. Obe palači sta bili močno zastraženi. Prišlo je do manjših spopadov med policijo in študenti, ki so kričali proti Ikedi ter zahtevali njegov takojšnji odstop in stroge ukrepe proti fašističnim tolpam. Zvečer so se ponovili spopadi pred rezidenco predsednika vlade. Predsednik vlade Ikeda je zvečer po seji vlade podal izjavo, v kateri »poudarja številne težave, ki jih japonska demokracija srečuje na svoji poti«. Pozval je prebivalstvo, naj pomaga vladi v borbi »za ohranitev demokracije proti nasilju in terorizmu«. nitev miru. Londonski »Times« navaja Titovo poudarjanje moralne zmage izvenblokovskih držav in ugotavlja, da se te vedno bolj uveljavijo kot sila, ki jo je treba upoštevati. »Times« piše, da glavni pomen Titovega govora ni sam v tem, da je kot veditelj države podal svoje poročilo narodu o delu generalne skupščine, temveč tudi v tem, da izraža stališče tistih držav, ki so odnesle moralno zmago in ki se vedno bolj uve.javljajo kot sila s katero morajo velike sile računati. Pariški »Le Monde« poudarja Titovo mnenje, da bi bilo treba najti bolj ustrezno obliko organizacije v OZN, toda da je to potrebno storiti postopoma, da bi se izognili zmedi, Ki bi sicer nastala. »Fi-garo« s svoje strani poudarja Titovo pripombo, da se ne sme izgubljati pogum zaradi negativnih stališč, ki so jih v OZN zavzele nekatere delegacije. Zahodnonemški listi posvečajo posebno pozornost tistemu delu govora, v katerem je Tito obravnaval vprašanje razorožitve in kolonializma. Veliko pozornost so posvetili včerajšnjemu govoru predsednika Jugoslavije tudi grški, ameriški in švedski listi in radiopostaje. Maršal Tito je danes na seji zveznega izvršnega sveta podal poročilo o dosedanjem delu jugoslovanske delegacije na XV. zasedanju skupščina OZN. Zvezni izvršni svet je peicčilo v celoti sprejel in odobril. B. B. Prvi sneg v FLRJ LJUBLJANA, 13. — Alpska področja Slovenije, Gorski Kotar, Prokletije in druge višinske predele Jugoslavije je pokril prvi sneg, kar je imelo za posledico tudi padec temperature. Na Jezerskem se jc danes zjutraj živo srebro spustilo na ničlo. V Slovenjem Gradcu je bilo +1, medtem ko se je v ostalih krajih Slovenije temperatura gibala od 2 do 5 stopinj. Včeraj je tudi v nižinskih krajih Slovenije pričelo snežiti. Sneg je padel v zgornji Savski dolini, na Jezerskem in v drugih krajih. Cesta čez Vršič je neprehodna za motorna vozila, medtem ko je cesta čez Predil za sedaj še prehodna. Sneg je zapadel tudi na Učki in Velebitu. Danes zjutraj je bilo na Reki in v Kopru samo +7 sto. pin-V,P° iz Peči so na Prokletijah vsi kraji nad 1500 metrov pod snegom. Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.9. najmižja 10.2, ob 19. uri 10.9 stopinje, zračni tlak 1012.7 raste, veter vzhodnik 4 km, vlage 84 odst., 9.1 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18.2 stopinje. Tržaški dnev Danes, PETEK, 14. oktobf* Nedeljko ^ Sonce vzide ob 6.20 i'n zi}!on£jS 17.21. Dolžina dneva U-ul-vzide ob 24.00 in zatone Jutri, SOBOTA. 15. oktobra Terezija ' Nadaljevanje dela osrednje volilne komisije Zborovanje NSZ in sestanek članov v Dolini v Škednju Odbor za volilno premirje je obravnaval konkretna vprašanja volilne propagande Neodvisna socialistična zve- splošno-državnega in predstav- it je včeraj zvečer priredila v dvorani NSZ v Dolini javno zborovanje, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi. Prisotnim sta govorila kandidata NSZ za pokrajinske volitve tovariša Laurenti in inž. Pečenko, ki sta obravnavala razna vprašanja v zvezi s pokrajinskimi in občinskimi volitvami. Govornika sta pozvala volivce, da pravilno volijo. Posebej sta še naglasila pomen teh volitev, ki niso samo krajevnega značaja, temveč V nedeljo 16. oktobra bo na stadionu 1. maj prvi «Mla-dinski dana, na katerem se bo s tržaško mladino zbrala mladina iz Koroške, Slovenske Benečije in Goriške. Prišli bodo kot gostje tudi mladinci iz Nove Gorice in Kopra. mladinski Dopoldne od 9. ure dalje bodo športna srečanja v odbojki, namiznem tenisu in streijanju z zračno puško. Popoldne bo ob 14. uri nogometna tekma med Tržačani in Goričani, slede pozdravi gostov in kulturni spored. Dan se zaključi s plesom in petjem. Na vse prireditve so vabljeni, da se udeleže v obilnem številu mladinci in mladinke, pridejo pa naj tudi odrasli in starejši, ki bodo dobrodošli gostje. ljajo pomembno orožje v rokah ljudstva v boju za korenito preoblikovanje italijanske družbe. Govornika sta pozvala prisotne, naj glasujejo na občinskih volitvah za »Občinsko demokratično listo«, a na pokrajinskih za kandidata NSZ inž. Pečenka, ki zaseda 4. mesto na glasovnici. NSZ je priredila širši sestanek svojih članov tudi na skedenj skem sedežu organizacije. Zbranim je spregovoril tov. Petronio. Na pobudo tržaškega županstva se je včeraj opoldne sestal v občinski palači stalni odbor za volilno premirje, ki je bil osnovan 30. septembra na prefekturi. Včerajšnjo sejo odbora, v katerem so zastopane vse stranke, razen Gibanja za neodvisnost (Marche-sicheva skupina), je otvoril v imenu župana Franzila odbornik Venier, ki je prečital prisotnim okrožnico vladnega komisarja dr. Palamare v pogle. du nalog in delovanja odbora za premirje. Ta okrožnica predvideva, da bo sedež odbora za premirje na tržaškem Županstvu, kakor tudi, da bodo ustanovili občinske odbore za premirje po ostalih županstvih tržaškega ozemlja. V svojem kratkem nagovoru je odbornik Venier še pozval prisotne stranke, da formalno imenujejo svoje delegate, ki bodo člani odbora. Ze takoj v začetku svojega dela je odbor določil sporazumno, da bodo dolžnost predsednika vršili izmenoma vsi člani odbora samega. Za predsednika včerajšnje seje je bil določen prof. Weiss, predstavnik KP. Nato so člani odbora prešli na obravnavanje konkretnih vprašanj volilne kampanje. Na prvem mestu je bilo vprašanje postavitve treh stalnih govorniških odrov, in sicer na Trgu Unita, na Trgu Garibaldi in na Šentjakobskem trgu, za kar bi morala poskrbeti občina. Kot je znano, je pred dvema letoma občinski komisar dr. Mattucci odbil podobno zahtevp. Odbor , je imenoval tričlansko delegacijo, ki bo morala stopiti v stik z občinskimi oblastmi. Nato so predstavniki strank določili svoje delovne dneve. Odbor se bo sestajal vsak torek in vsak petek. Izjemoma se bo ta teden vršila seja jutri, ker bodo morali določiti, ..........m........ „„„..i.»Hii..miiiiii.»m..i..... V nedeljo na stadionu I. maj Živahne priprave za ladinski dan“ krajevno in časovno, spored volilnih zborovanj od ponedeljka do vključno četrtka prihodnjega tedna. Spored do vključno pojutrišnjega dne so določili že na včerajšnji seji. Predstavniki strank so tudi sklenili, da bodo sklicali tudi sestanek predstavnikov ved kot osemdesetih vzporednih organizacij. Vsi so se obvezali, da bodo delali na to, da znižajo njih število, ker bodo te organizacije lahko razpolagale samo z 20 oglasnimi prostori. V sodni palači je včeraj nadaljevala svoje delo osrednja volilna komisija, ki pregleduje vložene kandidatne liste za pokrajinske volitve. Komisija se bo sestala še v prihodnjih dneh. Zasedanje komisije za videmski sporazum Stalna mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma, ki zaseda v hotelu »Palače« v Portorožu, je včeraj nadaljevala delo v treh podkomisijah. Prva komisija je med drugim obravnavala možnost otvoritve novih blokov za promet motornih vozil ter vprašanje propustnic, druga je proučila nekatere možnosti, da bi še bolj poenostavili carinski postopek v zvezi s prehodom motornih vozil .tretja pa je proučila vprašanje avtobusnih in pomorskih zvez med obema področjema. V tej zvezi ne izključuje se možnost, da bodo uvedene nove pomorske in avtobusne proge. Razgovori se odvijajo v o-zračju prisrčnosti in razumevanja. Komisija bo svoje delo nadaljevala danes, še vedno v podkomisijah. Volilni sestanki Neodvisne socialistične zveze Danes ob 20. uri volilni sestanek na sedežu sekcije NSZ na Kolonkovcu (bivši otroški vrtec). Vabljeni vsi člani in simpatizerji. Demagoški volilni program KD za Nabrežino Neresne obljube in slepilo za kakega nepoučenega volivca S Slovensko gledališče ^ v Trstu Nadaljujemo analizo volilnega programa krščanske demokracije za devinsko-nabrežin-sko občino. Ze iz dosedanjih člankov so se volivci lahko prepričali, da je volilni program KD v glavnem slepilo in vaba, ki naj bi pripomogla, da bi ujeli tudi na ta način kakega nepoučenega volivca. V točki 17 volilnega programa KD pravi, »da bo odprla dom počitka v Nabrežini in morda tudi kako drugo tako ustanovo». Tudi ta točka predstavlja najbolj navadno demagogijo, in sicer zaradi dveh dejstev: Dom počitka ali Dom za onemogle je v Nabrežini že zdavnaj zgrajen, toda demokrščanska oblast ni hotela dati potrebnih sredstev, da bi dom opremili in da bi začel redno poslovati. V tej zvezi je tudi zanimivo to, da so denar za gradnjo doma o-dobrili, sedaj pa, ko bi ga lahko koristno uporabili, nočejo dati denarja za njegovo opremo. Zato se tudi vprašar mo, kako bi odprli še druge iiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmniiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiituiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii lz sodnih dvoran Napovedan prihod številnih gostov iz Koroške, Gorice, Beneške Slovenije in Kopra - Obsežen športni in kulturni program Obsodba skupine tihotapcev 460 kg inozemskih cigaret Prizivno sodišče potrdilo prvotno obsodbo zaradi sokrivde pri nenameravanem umoru delavca Priprave za nedeljski »Mladinski dan« so vedno bolj živahne, teko da je že mogoče točneje povedati spored, predvideti število udeležencev in druge podrobnosti, Predvsem je treba poudariti, da se bo v nedeljo dopoldne na stadionu «Prvi maj« zbralo veliko število bližnjih in daljnih gostov, poleg seveda številnih mladincev in mladink iz Trsta ter okolice. Iz Korošice so napovedali prihod delegacije, ker ni bilo mogoče zaradi večje razdalje organizirati številnejšega izleta. Kljub temu pa bo že ta prihod pomemben, saj bo to prvič, da bo prisotna tudi koroška mladina na mladinski manifestaciji, ki jo prirede združeno r PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 569 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico 1-It. — Tel. 33-83 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. JO — Tel. št 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm V širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — NIall oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Vn Mesečna «80 lir. - Vnaprej: četrtletna 13U0 Dr. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, pdiletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ A.DIT, DZS, Ljubljana, Stri-tarjeva ul. 3-1., tel 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki r Ljubljani «00-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski »vod Z7T Trst v________________________ Tržačani, Goričani in Benečani. Iz Goriške bo prispelo več avtobusov in po vsej verjetnosti po en avtobus iz Gorice Doberdoba ter seveda iz Sovodenj, od koder se bo pripeljala znana nogometna ekipa. Tudi iz Benečije se pričakuje številnejša skupina tamkajšnjih mladincev, njen prihod pa še ni uradno zagotovljen. Iz Nove Gorice bodo prispeli trije avtobusi mladincev 'n mladink, in to v prvi vrsti mladih delavcev iz tovarn. Enako število avtobusov je tudi napovedano iz Kopra in bodo med gosti delavci TomoBa ter podjetij iz Izole. Prav prihod tako številnih gostov iz zamejstva :n z obmejnih slovenskih področij je najpomembnejša značilnost »Mladinskega dne« in priča, da za mlade ljudi ni nikjer nobenih pregrad, saj ne morejo obstajati meje za prijateljstvo mladine iste narodnosti. To bo prva taka množična manifestacija slovenske zamejske mladine, in so prireditelji vložili mnogo truda, da bi bilo vse urejeno v redu, tako da bo lahko vladalo ves dan na stadiona prijetno, veselo vzdušje in da se bo program odvijal brez vsakih težav. _ »Dan« se bo pričel že zjutraj in sicer ob 9. uri, ko se prično srečanja v namiznem tenisu in v streljanju z zračno puško. Nastopile bodo številne skupine zaradi česar se bodo ta srečanja po vsej verjetnosti zavlekla vse do 14. ure, ko se prične osrednja točka športnega programa, in sicer nogometna tekma med bojevitimi dovoden jci in združenim moštvom Proseka-Kontovela ter Bazovi-ce. Goričani pravijo, da bodo imeli lahko delo in že govore o veliki zmagi, vendar tudi tržaški igralci niso od muh, tako, da bo tekma vsekakor na peta, borbeno zagrizena in zanimiva. Še pred nogometno tekmo, in sicer ob 12- uri se bodo pričela tekmovanja v košarki, kjer bodo nastopile tri močne skupine. Uradni del »dneva« bo popoldne okoli 5. ure zvečer, ko se bodo vrstili pozdravi vseh go-siov, čemur bo sledil kulturni spored in nato seveda ples n zabava pozno v noč. Iz programa je razvidno, da bo dan zelo pe ter in da oc ntidij tako mladim kot tudi str rejsim zanimivo priliko. da Na kazenskem sodišču se je včeraj zaključil proces proti tihotapski skupini, ki so jo odkrili 20. februarja letos pri Orehu. Financarji so namreč takrat našli v nekem avtomobilu in v poslopju, kjer je črpalka za vodo, 460 kg inozemskih cigaret. Razprava o tej zadevi se je začela 6. t.m., sinoči pa je sodišče izreklo razsodbo. Antonio Schiulas iz Ul. Corridoni 17 je bil obsojen na 4 mesece in 20 dni zapora ter 7.915.000 lir globe, Riccar-do Pincin od Oreha na 2 meseca zapora in 7.847.000 lir globe, Tullio Merlo iz Ul. Zorutti na 4 mesece in 20 dni zapora ter 7.915.000 lir globe, Giuseppe Zgolia iz Ul. Gasparo Goz-zi na 4 mesece in 20 dni zapora ter 7.915.000 lir globe, Ma-riano Magri iz Ul. Torrebian-ca na 1 mesec in 20 dni zapora ter 3.106.000 lir globe, Do-menico Boscolo iz Ul. De! Pozzo na 4 mesece in 10 dni zapora ter 7.911.000 lir globe, Vittorio Baschiera iz Ul. Ma-donna del Mare na 2 meseca in 20 dni zapora ter 11.815.000 lir globe, Pietro Odone iz Ul. Bellosguardo na 5 mesecev in 15 dni zapora ter 3.102.0(50 lir globe, Guido Iaschi iz Ulice Matteotti na 4 mesece in 10 dni zapora ter 7.911.000 lir globe, Giuseppe Bressi iz Ul. Pozzo del Mare na 25 dni zapora ter 345.000 lir globe in Gino De Mori iz Ul. Marco Polo na 2 meseca zapora in 7 milijonov 847.000 lir globe. * # * Kazensko sodišče je 24. oktobra lani obsodilo zaradi sokrivde pri nenamernem umoru Giusta Schillanija iz Ul. Besenghi 11 in Stefana Schil-lanija na 4 mesece zapora in 40.000 lir globe pogojno. Obtoženca sta vložila priziv, včeraj pa je prizivno sodišče potrdilo prvotno razsodbo in bosta morala plačati še večje sodne stroške. V Ul. Pasquale Revoltella je 11. julija 1957 zgubil življenje 26-letni Sergio Gherdossi :z Ul Soncini 64, ki je pri gradnji neke nove stavbe padel z ogrodja, ki je popustilo. Zaradi tega so bili prijavljeni sodišču Giusto Schillani, Bruno Sehillani in Stefano Schillani, ki so jih obtožili, da so sokrivi za smrt delavca. «» . Ponev se kotlu smeje Včeraj zjutraj je tudi v Trstu nekaj stotin dijakov raje šlo uganjat hrup po mestnih ulicah, kot pa da bi se začeli že v začetku šolskega leta resno učiti, da bi tako koristili sebi in skupnosti. Pre. tveza za ta direndaj je bila manifestacija *proti avstrijskemu pohlepu po Južni Ti- rolski», s čimer so dali dijaki duška svoji lenobnosti' in šovinizmu. Toda medtem ko je doslej takšno hrupno izražanje skrajnih nacionalističnih čustev še nekam «neslp», je bilo včeraj meščanstvo popolnoma brezbrižno. Zato so dijaki menda tudi opustili načrt za «bojni pohod« na avstrijski konzulat. To imenujejo eVlti-me notizie» esenso di respon-sabilita e civismo». Seveda bi dijaki bolj pokazali čut za odgovornost s tem, da bi šli v šolo. Za kakšne vrste manifestacije pa je šlo, vidimo že iz transparentov, na katerih je bilo pisano: «Dol s sporazumom De Gasperi - Gruberh Takšna gesla uporabljajo nam reč lahko samo fašisti, ki ne marajo nobenega sporazuma, kateri jamči manjšinam pravice, ne glede na to, kako se sploh izvaja. Naravnost smešni pa so očitki italijanskih nacionalističnih skrajnežev av. ,strijsltim prenapetežem v Innsbrucku, tako da se pri tem spominjamo pregovora, ki pravi, da se «ponev kotlu sme je«. —-«#----------------- Zvišanje podpore za brezposelne Komisija za delo poslanske zbornice je odobrila zakonski take domove, ko pa nočejo dati denarja niti za onega v Nabrežini? Naslednja točka demokrist-janskega volilnega programa se zavzema za gradnjo stanovanj, in sicer tako, «da bi vsa k a družina imela stanovanje». Tudi to je tipičen primer najbolj navadne predvolilne propagande. Predstavniki KD bi se lahko zavedali, da je za noše področje odobrenih mnogo premalo sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš in so zaradi tega vsake obljube, zlasti pa take, kot jih imajo demokristjani v svojem volilnem programu za devinsko-nabrežinsko občino, neresne in naravnost šarlatanske. Dejstvo pa je, da je prav sedanja občinska uprava na področju gradnje ljudskih hiš napravila vec, kot vse ostale uprave skupaj. Znano je namreč, da je bilo v vseh povojnih letih do leta 1956 zgrajenih le 42 stenovanj (in takrat je bilo več sredstev na razpolago kot sedaj!), medtem ko je pod sedanjo upravo bilo zgrajenih ali se bo zgradilo 47 stanovanj! V naslednjih točkah se program krščanske demokracije zavzema za «sodelovanje s pokrajinsko upravo za popravilo in izboljšanje cest«, za ^zgraditev nadvoza na poti Nabrežino - Sempolaj*, za *poveča-nje objektov v obmorskih krajih ter za zgraditev cest, kopališč itd.” ter za «tlakovanje cestnih središč v vaseh”. V zvezi s temi točkami bi radi poudarili naslednje: samo sodelovanje s pokrajinsko upravo za popravilo in izboljšanje cest je premalo, če ni na razpolago potrebnega denarja. Znano pa je, da denarja ni, oziroma da je denarja premalo. Glede nadvoza čez piego na cesti Nabrežina-Sem-polaj moramo reči, da se de-mokrščanski kandidati delajo prav norca iz ljudi, ko obljubljajo nekaj, kar je v sedanjih pogojih praktično nerešljivo. V zvezi s povečanjem objektov in tlakovanjem cest po vaseh pa moramo reči, da spada to v nekako normalno poslovanje občinskih uprav, ter je bilo že marsikaj storjenega in v prihodnosti bo še več. V točki 23 se program KD načrt, po katerem bodo brezpo- zenzema za 'prodnjo kopa- podporo rvlioli 300 lir na dan ter doklado za ujemanje* ni nič novega, saj vsakega družinskega člana n»Utc bila ta predloga že v enem 120 lir. lod prejšnjih gospodarskih na- .................................. iitiiiiiiiiinimii....mini..............n imunim.........................mu Zlitin je slcvc etl lejzelu Kako globoko je odjeknila in pretresla naše ljudi smrt Lcjzeta Budina in kako so tega skromnega človeka in borca spoštovali vsi, ki so ga poznali, je pokazala njegova zadnja pot, saj se je udeležilo njegovega pogreba poleg vaščanov nešteto prijateljev in znancev iz vseh vasi in iz mesta. Zelo številni so bili tudi njegovi tovariši iz borbe in zaporov ter zastopniki raznih organizacij, in sicer Zveze artizanov tržaškega ozemlja, veze vojnih invalidov, Neod-isne socialistične zveze, KPI, miiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiimimiimmiimiiiiiiiiiiiiMiiimiiiimmiiimiiiiiiiiitiiiiiliiiii I? I Vi Huda nesreča skuterista Povozil je dijakinjo ter treščil ob pločnik V prvih večernih urah se | ILVA je zastopal personalni je včeraj hudo ponesrečil z vespo 17-letni Luciano Rocco iz Ul. S. Maurizio 5. Fant se je močno udaril po čelu, ramenih in kolenih ter se opraskal po obrazu, zaradi česar so ga sprejeli s pridržano prognozo na I. kir. oddelek. Rocco se je peljal z vespo po Drevoredu D’Annunzio, pa je povozil 14-letno dijakinjo Stello Macho iz Ul. Piccardi 51, ki je prečkala cesto med črtami za pešce. Pri tem je vespist zgubil nadzorstvo nad vozilom in, zletel na tla ter treščil ob pločnik. Stella pa se je le nekoliko pobila in ranila po levi nogi in bo okrevala v dobrem tednu. Sporazum o plačah v železami ILVA Tajništvo Zveze kovinarjev s oroča, da je b:l včeraj se nnek med predrlovniki vodstva železarne ILVA in člani med seboj spoznajo in naveze- , notranjih komisij obeh sindi- jo prijateljske stike. kalnih organizacij kovinarjev. Kmečke zveze, Zveze partizanov iz Kopra itd. 2e precej časa pred pogrebom se je zbrala na dvorišču Lojzetove rojstne hiše velika mr.ožica. Preden je krenil pogrebni sprevod proti zgoniške-mu pokopališču, so domači pevci zapeli »Vigred*, pri čemer so se mnogim orosile oči. Na čelu sprevoda so nosili številne vence, ki so jih poklonili Zveza partizanov TO, sekcija KPI iz_ Zgonika, Ko-ludrovčani, bivši openski politični preganjanci, prosvetno društvo iz Zgonika itd. Po opravljenem obredu so pevci na pokopališču zapeli še »Gozdič je že zelen*, nakar sta se z ganljivimi besedami poslovila od pokojnega Lojzeta Marija Bernetič in Zorko Jelinčič. . Marija Bernetič je dejala, da se je Lojze že od mladih let boril za pravice svojega zatiranega ljudstva in za pravice delovnih ljudi ter se ni tej borbi nikoli izneveril. Trpel je preganjanje, a kljub temu širil napredno misel po mestu in vsem Krasu ter s tem prispeval k uničevanju fašizma in vsaj delnemu uresničenju svobode, tako da se moramo zahvaliti predvsem njemu in njegovim soborcem, če smemo danes sploh spregovoriti v domači besedi. Zorko Jelinčič je s skromnimi besedami, ki so se najbolj prilegle »emu žalostnemu slc-vesu v tej otožni kraški jeseni, orisal svetli lik pokojnega. nesebičnega in predanega borca, ki se je vse življenje žrtvoval za druge in ni pri tem nikoli mislil nase in na svojo blaginjo. Za časa fašizma so ga preganjali, šel je skozi konfinacijo in zapore, a navzlic temu ni njegov duh nikoli klonil. Zvesto in pogumno se je boril za pravice delavstva in svojega zatiranega naroda ter skupno s Tomažičem deloval in bil leta 1941 obsojen. Ravno takrat je pittrpel v zaporu najhujše muke. ________ „ _ . __ , Čeprav je P° ječah močno lija letos naprej. Sindikati iniosiabel, se je po polomu faši-notranja komisija so sprejeli slične Italije takoj priključil predloge vodstva podjetja, I partizanskim borcem, po kon- direktor osrednjega vodstva odvetnik Mario Einaudi, FI OM je zastopal vsedržavni tajnik Masetti, OISL pa Gior-gi. V začetku seje je odv. Einaudi vprašal predstavnike notranjih komisij in sindikalnih organizacij, če se strinjajo z namenom podjetja, da bi začeli razpravljati o možnosti uvedbe v tržaško ILVA plačilnega sistema, ki je v veljavi pri podjetju SCI v Corniglianu, in da bi nato začeli pogajanja na podlagi pogajanj, ki so bila pred kratkim v Piombinu in Bagnoliju. V tem primeru bi se morala pogajanja začeti šele proti koncu novembra, ker bi morali medtem zbrati številne podatke. Med diskusijo je odvetnik Einaudi pojasnil, da je vodstvo naklonjeno ureditvi in izboljšavi nagrajevanja delavcev, kakor se je to zgodilo v Piombinu in Bagnoliju, ter izplačati vse izboljšave, o katerih bi sklenili dogovor od 1. ju- cu vojne pa je nadaljeval svoje delo v naprednem gibanju. Bil je izvoljen tudi za svetovalca in odbornika v zgoniški občini ter bil povsod, kjer je bilo treba priskočiti na pomoč. Zato ga bomo ohranili v trajnem in svetlem spominu ter se mu bomo najbolje oddolžili s tem, da bomo nadaljevali tam, kjer je on s svojo tragično smrtjo prenehal. Naj mu bo rahla domača zemljica ! Črtov. Ce nista bila doslej u-resničena, je to krivda višjih oblasti, ki so predlog zavrnile in niso hotele nakazati potrebnih sredstev. Program KD se nadalje zavzema za »zgraditev novih športnih naprav in za »rešiteu problema, ki ga predstavlja parkirni prostor v Devinu». Glede prvega vprašanja je treba reči, da bi bilo treba predvsem urediti športno igrišče v Nabrežini, toda v ta namen bi bile potrebne precejšnje investicije. Ali si lahko občinska uprava to privošči, ko pa ne more zagotoviti vsem občanom niti potrebnega stanovanja? Zato naj se v športno igrišče vlaga vsako leto le nekaj sredstev, in to toliko časa, dokler ne bo popolnoma končano. Drugo vprašanje, ki ga nakazuje program KD, pa ni tako enostavno, kot ga skušajo prikazati. Sedanja uprava je posvetila vprašanju parkirnega prostora v Devinu vso potrebno pozornost in je na njem celo zainteresirala vladnega generalnega komisarja. Toda za njegovo rešitev se ne postavlja samo vprašanje denarja za nakup zemljišča, temveč tudi vprašanje, kje dobiti primerni- zemljišče!? Edino zemljišče, ki bi ustrezalo, je rekvi-ri:ala vojaška oblast in ga celo na intervencijo vladnega gen. komisarja noče derekviri-rati. Zato to vprašanje ni tako enostavno, da bi ga odpravili v dveh vrsticah, kot ga nakaže program KD. V naslednjem članku bomo obravnavali predvsem one točke programa KD, ki se nanašajo na šolsko področje oziroma gradnjo novih šol in vrtcev. Dodelitev stanovanj V kratkem bodo objavili razpis za dodelitev 306 stanovanj, ki jih je sezidal IAOP na podlagi zakona 408. Hiše so sezidane v naselju San Sergio in v Ul. Negrelli ter jih bodo dali v odkup ali v najem. 244 stanovanj je v naselju San Sergio in so stala nad 90$ milijonov lir, 62 pa v Ul. Negrelli ter so porabili zanje 270 milijonov lir. V torek pa bodo dodelili 120 stanovanj, zgrajenih na podlagi zakona 640 pri Sv. Ivanu za 170 milijonov lir. Zadnja pot Rafaela Kjurmana Včeraj ob 15.30 je bil izpred mrtvašnice glavne bolnišnice pogreb 35-letnega Rafaela Kjurmana iz Istrske ulice Sl. ki se je v sredo malo po polnoči smrtno ponesrečil z motorjem na cesti Opčine-Trst. Vest o tragični smrti Kjurmana je pretresla vse, ki so ga poznali. Kjurmanovi starši so hudo prizadeti, saj je med narodnoosvobodilno vojno padel en sin, zdaj p a jim je kruta usoda iztrgala še Rafaela. Po rodu iz Dekanov je Kjurmano-va družina nekaj let živela pri Zgornji Magdaleni, pred kratkim pa so se preselili v novo stavbo v Istrski ulici št. 81. Rafael, ki se je poročil pred nekaj leti, je živel s svojo ženo pri starših. Vsi so ga imeli radi, ker je bil prijaznega in mirnega značaja, pošten in marljiv. Se mlad. je odšel v partizane in dosegel čin podporočnika. Od lanskega julija je bil zaposlen pri hladilnicah na Pomolu Fratelli Bandiera, kjer so ga zelo cenili kot sposobnega in vestnega delavca; bil je namreč izkušen električar. Žalostno vest so takoj po nesreči sporočili njegovi ženi in staršem, ki sc nemudoma odšli v bolnišnico v upanju, da je Rafael še pri življenju, toda podlegel je hudim poškodbam, preden so ga pripeljali v bolnišnico. IVai mu bo lahka domača zemlja. s«, ¥ Jutri * i . 15. oktobra ob »k j![ 21. uri v dvorani na sta- & /!V rlinnn «Pr\ri mai» I ste P 1____________1____________sje f lit «Glasbena |skrinjica» Igra v štirih dejanijh | Spisal GEORG KAISER | ?jš Prevedel Janko Moder ft || Režiser: Fran Žižek, k. g., || jjj Scenograf: Jože Cesar ,jf 5i« ijt sl{ Osebe: Pierre Chau- jlj T draz - Jožko Lukeš, Noel- !j> 115 le: Zlata Rodoškova, Paul Chaudraz - Julij Guštin, a, ?jt Parmelin, župap - Stane $ sle Raztresen. 4 f ---------------------------- S sje v nedeljo, 16. oktobra ub ž| ¥ 17. uri v Zadružnem do- T || mu na Kontovelu J„ V torek, 18. oktobra ob * '/it 20.30 v kino dvorani v »k ste Skednju Sl ¥ V nedeljo, 23. oktobra ob S 20. uri v kino dvorani v $ Križu «Glasbena skrinj ica» £ GEORG KAISER Di\\ >7i^ «1^ »Vi\S /iiv« *7i^ *9iv» *7i^ »1 miee* C IZLETI ) K I Fenice 16.00 «Izgub]j«^‘ ^ Barve De Luxe. Mi«“" nie, Fernando Lamas. Excelsior 16.00 »Stanova«)®^ Lemmon, Shirley M Fred Mac Murray. ^ Fliodrammatico 16.00 «• £ nitih žensk«. Filnn gr :p. la Gabel. Prepovedan« Grattacielo tf.30 «R^ini t' govi bratje«. Film scontija. Arcobaleno 15-00 ‘ , #0 Burt Lancaster, Au0r ' burn. , p# Supercinema 16.00 in današnja mlad"«. Marži, Rina Mor ..,(#,fP Alabarda >6.30 »Kraj J Igemarja Bergmana, v Berlinu. . Aurora 16.30 «Za dolar Capitol 16.00 ‘B1abrl** zetti dn Giargio Jeanne Valerie, z*i-' Relinda Lee. ,«««11 ^ Impero 16.00 IZLETI SPDT Izlet na Platak in na hrvatski Snježnik se ne bo vršil iz raznih razlogov. Dne 13. novembra priredi SPDT izlet v Idrijo z ogledom rudnika. Na povratku planjnsko martinovanje v Divači. ^DAROVI IN PRISPKVKI Namesto cvetja umrlemu prijatelju Alojzu Budinu, daruje družina Ferjančič 1000 lir za Dijaško Matico. imiimimiiiiliiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. oktobra 1960 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 10 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 50-letni M-ichele Rusconi, 55-letni Alojz Budin, 35-• etni Raffaele Chiurman, 64-let-ni Marcello Dobrillovich, 42-let-ni Amor.ino Bressan, 59-letni Giuseppe Ravalico. 90-!etna Maria Demori vd. Diminich, 72-letna A-melia Monsacrati vd. Bertola, 63-letna Giovanna Cosrmini vd. Ca-harija, 66-letni Salvatore Storti-»1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo. Ul. Bernini 4; Giustl, Furlanska cesta 7 (Greta); Millo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. Zadnji dan. UlK,j(ef f.. Garibaldi 16.30 «HU Jj/t technicolor, Alan “ dan- nnleJ ^ Cristallo 16.00 »D018* iIpoliuJ5i“1^# soncem«, tectmicol«r' Dee. Zadnji ttd^ Italia 16.30 «JoseliW»' lor. Joseli-to. „ m«" Massimo 16,00 «Tar ^utica«. Pustolovščin« , ^ Denny MuelleL J g je L Moderno 16.00 <'M“!Uicol«r' ’ v prihodnosti«, (« ‘ < Taylor, Alan J^rcO).1# Astoria (bivši San «Sužnje vdemesta film, John De-reK, Prepovedano mlad^1 Astra 16.30 »Od W Vittorio Veneto l«00 { V>f, botne noči«, cM Roberto Risso, ^ Prepovedano Marconi 16.00 “^f^Solph technicolor, f Craig Stevens. Posebna zahV“ s(, cvetja ter vs«”J’ega f* spomin nepozsbn in ga spremib n ^(1 Zena, sorh^itT# ostalo s°[ Trst. 14.X.19D". Z AH VALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z bain stvoval; in se udeležili pogreba našega drage!9 ALOJZA BUDINA soi'f Danes v SUPERCINEMA PRINCIPE* 'mšii a Posebna zahvala društvom in prganiz8' skemu zboru, govornikoma, darovalcem cvetja ter g. župnika. cii^’ ven1 ce? ŽALUJOČI: cAK' SESTRE, BRAT. SVAKlNJl-IN OSTALI SORODNI Trst, Zgonik, 14. oktobra 1960. predvaja danes 14. t. m. z začetkom Universal film: m K Vj. I Diabolična raziskovajfl u Volilna kampanja na posebnem koloseku Katoličan i. Kennedy protestantskih ZDA Wričani se sprašujejo, ali ne bodo z zmago demonskega kandidata postali ^državljani Vatikanh» Bučno Prijetni vodič n0 " ln ne preveč pozitiv-«in, ! anje generalne skup-tomi je sedanjo volilno litv *>aB^° Za Predsedniške vo-k0 C..V potisnilo nekolike S‘ran’ toda le kar ‘»i« r?rega zanimanja, Panj 3e v°ttlna kam- tej Se V p?‘nem teku. In v čarke-Prvi^ s Posebnim pou- ki Postavlja vprašanj 10 ^ a Prvi pogled ne sme- 'Pfašan ■ talC° vazno- Ure za sij ftJf Verskega prepriča- !» nizmed kandidatov ter 2adsedniško mesto, in si-n'okratoi^erslto Prepričanje de-C‘Skega kandidata John to ra-,5"-?' demokrati so dol . iali’ preden •>" 4a * »a kandidaturo Kenne-Kl ie katoličan. V col- 2g0dov; ki b; .'naele predsednika takšd katoliške vere. Edi-P>okra,- ? kandidat je bil de- i' V!»itvahth' ki pa je ’• 1S28 Ver t povsera pogorel, •o se od razmere v ZDA Pile ^ .tedaj močno spreme-vtliko va-nes -ie v tej deželi jih ;e , ec katoličanov, kot “ionov tv, nekož. čez 30 mi-točil! za T?mokrati so se od- k(r račun -nedyta tudi zato’ Pridobi); a}°’ da Bodo z njim »krati n g asove katoličanov, Protesta računai°. da bodo lana*1! k' n*so tako ver-»i, zl"atlcni kot Vlni niso ZDA men. so katoliča-zanj, ker so pač ‘anj>k 1,1 ker . mokratske stranke 'koljji, )e njegov program kei ;tl«edy vsekakor računa potrebnj * kat°nčanov, toda fasov nr°* mu *ud‘ milijoni *'ede °.estantov. Zato je Vs»i ,ll°lega katoličanstva 'Pranj vrn«aB.v sv°jih izjavah .»rja, da°- ,*n Pogosto pou- uPrav36 in da bo ameri-Vatji,.3 Povsem neodvisna r*rbije “a *n cerkvene hie-^Sosto n3r Pa Protestantov kled e Prepriča, ^»kodo^^ftanti in celo med I' uVelia nimi katoličani t* nn,'1,1 uPravičen strah, vort-*'Kennedy kot ka' -S v Id,tl Politiko, ki bi p v-V n—vatikanakih za- » 11 dal °je^^ časih je Va- ^ ^eriškh!13 materiala v . Piorp; * n1 protestantom, vi?r»torn ,5ennedyju in de-sClti- Gina svoi strah opralo j2i e 'ega pogosto na-L 'ietia av°’ ki je bila ob-jg _ ^sservatore ro- ‘Ot Pa&tirsko pismo o,'iltalto*r’t,^aia letošnjega le-.»icizu, Pastirsko pismo «> toliko0 katerem 3e tU' 'kil, is Vafu Plsanega. V smi. Pdnri- atikr - l n'ipov anskih zahtev in ii,!v a8d ,l*®t_a papež in cer- ;'V *A v?tta ‘ —............. iM?»to tna- m katoličanom nad katol ičanom, W f°Vi keomejeno oblast. (,°s ohj’av>! ^ Bila 18. maja v* ro,>1ann 3ena v «Osservato->. > ‘n ki se je, kot Sli 'ionske 8 a na domače, P« N dJ!fmere- smo mo-takoie. 'gIm Brati približ- k, . . 9« * Kri**,, ustanovil k>ij0 S ^ot popolno or- W>ln0 ob"/0, hieraThii0-C• 'le last prane 3“‘ Pr'‘i- 2ato ;.Psemi svojimi 'n * lC° jtli'J lTna dolžnost in k >au!in;.’°ditl. usmerjati '"‘itisoni' v ,smislu idej 1. 1 evann ,V■ sklodu z na-nilf61 ' Katoličan «1, °v ia “L zanemarjati nfik j. 1 'nerntc cerkve. ‘ .t>oje10;° na vseh pori- "il s°bnen! 3avnosti v svo-,n javnem življe-in "and.houuti po 8 CerWn?erJ°tl p0 nu”°- >i,?!edn hierarhije.)) io.^ki protdovolj jasne in ?sia8tSe gQr3Sit.anti opozarjane na-v Ita- '■ Je, (j «------ * '>tv.?*rkve ^ennedyju stali-iknj v Vj 8 primarnih vo- l^So^l citati Pak ti, i razrr>ere ^ Lie, da t drug°d IX,v X10. ton”13* ni veliko Hh 1 s. a Predsedniški sti na uspeh. V kampanji, ki se vedno bolj krepi in širi, prihajajo do izraza tudi povsem drugačni elementi, celo občutja in ne preveč prepričljivi motivi. Toda niso redki tudi konkretni elementi, ki opozarjajo na še bolj konkretno nevarnost. Seveda nevarnost za Kennedyja. Akcija Kennedyjevih nasprotnikov je namreč temeljita in prodorna. V poštnih nabiralnikih ameriški državljani — volivci pogosto dobivajo volilne letake s sledečo vsebino; uMi ste državljan Amerike, ali Vatikana? Ali je možno, da bi predsednik ZDA, ker katoličan, dobival direktive iz Vatikana? Seveda je možno! Celo gotovo! In v tem primeru boste postali državljani Vatikana!« Državno združenje protestantov pa dodaja takole: «Ka. toliška cerkev ni cerkvena organizacija, kot so ostale. To je hkrati verska in politična organizacija, ki teži za tem, da poveže cerkev in državo povsod tam, kjer je to možno«. 150 pastorjev Državne zveze za versko svobodo opozarja volivce, da preti ameriški državi tudi nevarnost glede njene zunanje politike, kajti Vatikan ima diplomatske stike z 42 deželami in sni izključeno, da bi predsednik ZDA-katoličan usmeril svojo zunanjo politiko pod pritiskom papeža po vatikanski liniji.« Nikakega dvoma ni, kolikšne negativne posledice bi ime. lo uresničenje gornjega opozorila. Gre nato še za nevarnost, ki jo ameriški protestanti in tudi neprotesilanti vidijo v a-meriški notranji politiki v zvezi s šolstvom, kjer katoliške organizacije in Cerkev vrše izreden pritisk, da bi svoj šolski sistem, zasebni sistem katoliških šol, tako okrepile, da bi izpodkopale državno šolo. Primerov glede tega je na pretek. Nadaljnjih motivov v volilni kampanji, še vedno v zvezi z verskim prepričanjem kandidata Kennedyja, je še več. Med temi je tudi problem omejevanja rojstev. Katoličani so, kot vemo, proti Perzijka Nasren Hikmet je uradni vodič v palači OZN Sovjetska mesta se otresajo «asocia!nih elementov» Bi Makarenkovi vzgojni prijemi v takih primerih sploh zalegli? Mladeničiki jim ni do dela, ki pa radi uživajo ■ Sestanek v uredništvu -Litera* turnaje Cazete» ■ Primerov sicer ni veliko, niso pa tako malenkostni, kot se zde «0 onih, ki ne delajo, a vendar jedd« — je ena izmed zelo aktualnih tem sovjetskega tiska, pa naj gre za dnevni ali tedenski tisk V zadnjih tednih se obširno in z navajanjem konkretnih primerov piše in govori o «gotovanih» špekulantih, asocialnih ljudeh, ki «družbi ničesar ne dajo. skušajo pa od nje čim več izvleči)). Delovni kolektivi, komsomolske organizacije in tudi posamezniki predlagajo. mestnega sveta že pred kratkim sporočil, da bo izgnal nekaj oseb, ki kažejo izrazito parazitske lastnosti. O teh posameznikih je pred kratkim pisala tudi popularna moskovska ilustrirana revija «Ogo-njek«. Pisanje te revije je načelnika uprave za notranje zadeve spodbudilo, da se je odločil za takšen ukrep, ki v Sovjetski zvezi ni bil v navadi. Obstaja pa tudi mnenje, da naj se takim ljudem — nede- se z izgonom iz mesta «ljubi-lavnim ljudem, ljubiteljem i teljev sladskega življenja«, ve- lahkega zaslužka — eonemo-goči bivanje v Moskvi in drugih velikih mestih». V Moskvi in tudi drugod so že zabeležili primere, da so take predloge tudi uresničili. Tako je n. pr. načelnik Uprave za notranje zadeve pri izvršnem odboru moskovskega liko ne doseže. Na nekem posvetovanju, ki ga je pred kratkim organizirala redakcija «Li-teraturnaje Gazete« in katerega namen je bilo vprašanje »pobijanja asocialnih navad posameznikov«, so se slišale tudi podobne pripombe; ((Danes se kot skrajni ukrep iz- vaja izgon iz velikih mest. Toda nehote se pojavlja vprašanje; Kam? Moskva se bo rešila «gotovanov», dobil pa jih bo Omsk, Taškent ali kako drugo mesto. In kaj se bo s tem dosegio?« Književnik L. Sejnin je predložil, naj bi «gotovane» poslali v delovne kolonije, ki naj bi jih organizirali v krajih, kjer se preoravajo ledine, in v krajih, kjer so v teku velika dela. Po zamislih pisatelja Sejnina bi te kolonije bile zasnovane na idejah in praksi slavnega pedagoga in Na sestanau v prostorih u-redništva «Literaturnaje Ga^ zete« je namestnik ministra za notranje zadeve ruske federacije Nikitajev poudaril, da je več vrst nedelavnih ljudi in agotovanov«, ki se uveljav. Ijajo povsod, kjer obstaj kakršnakoli možnost za lahko parazitsko življenje. Najizrazitejše področje njih ((uveljavljanja« je špekulacija. V raznih primerih ukradeno blago gre skozi roke cele mreže med seboj povezanih špekulantov. Obstajajo tudi ((obrtniki«, katerih dejavnost ni nič književnika Antona Makaren- drugega kot obdelovanje iz-ka, avtorja slovite »Pedago- ] ključno ukradenih surovin ške poeme«; brez ograj, brez Poveljnik moskovskega kom- železnih ogrodij na oknih, brez zaklenjenih vrat, v teh okoliščinah naj se ti ljudje prevzgojijo v normalne državljane. llllllllllllllllllllllllllllillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllilllllllHIHlIlllIllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllll Zapiski iz novega vzornega naselja v srcu Šumadije Elektrika spreminja pokrajino in življenjski standard ljudi Naselje, ki nastaja s skupnimi napori Izvršnega sveta FLRJ in Organizacije združenih narodov Pot me je pripeljala v Sr- Jasenica u Jarmenovcima. Med potjo spoznaš vso bogastvo in plodnost srbske Sumadije, bi jo in ko sem potoval mimo vinorodnih pokrajin okrog Mladenovca in Oplenca, sem se odločil še za skok z glavne poti do Jarmenovcev. Tam nasitaja namreč nova srbska vas. K njenemu napredku sta prispevala izvršni svet Jugoslavije in Organizacija združenih narodov. Namen te skupne akcije je, pokazati srbskemu in seveda tudi vsem jugoslovanskim kmetom, kako naj pomaga e-lekttifikacija k napredku in povečani kmečki gospodarski dejavnosti. Prvi pogoj pri izbiri kraja je bil, da ne sme biti pokrk-omejevanju rojstev, prctestan- jjna Dd glavnega mesta oddati pa so za omejevanje roj- j ljena več kot sto kilometrov stev. To velja tako za ZDA same, kot za dežele, ki jim Združene države pomagajo, ali jih imajo pod svojim vplivom. In vendar se najdejo tudi protestanti, ki so izredno vroči zagovorniki katoličana Ken-nedyja. V Washingtonu so u-stanovili posebno državno organizacijo, ki se bori za Ken-nedyja in ki jo vodi — protestant. Mislimo na izrazitega protestanta. In ta organizacija razmnožuje Kennedyjeve izjave v milijonskih nakladah in predvsem poudarja tiste točke v njegovih programskih izjavah, ki govore o njegovem verskem prepričanju in njegovih načrtih vprav glede verskega problema. So pač vmes še drugi interesi in znano je, da protestanti niso takšni verski fanatiki kot katoličani in svoje versko prepričanje laže podredijo bolj konkretnim seveda finančnim interesom. Dolina Jasenice je tudi turistično privlačna, ker jo obdajajo gore Rudnik, Venčac, Bukulja in druge. Tok novega gospodarskega življenja je zajel pokrajino na obeh bregovih potoka Ja-senice, na vsako stran tudi po več kilometrov. S prvimi napredki se seznaniš že ob vstopu v prerojeno dolino v Gornji Satornji. Tu imajo naj. bolj moderne hleve in v njih izbrano živino. Moj spremljevalec mi pojasni; «Iz Danske smo dobili 39 krav rdeče danske pasme.« V hlevih, ki jih tu imenujejo «kravarniki»- i-majo uvedeno elektriko. Vsa hela opravlja elektrika, tudi se v sosednji vasi Jarmenovci. j kokoši «leghornk». Tudi te in da tam domačini še ne sme. .. jo poznati elektrike in drugih m0 žejo s pomočjo električnih sodobnih gospodarskih pripo- moizmh aparatov 7= chr*. rnočkov. Odločitev je padla za vas Jarmenovce ob potoku Jasenici. na sredini staro-slavne srbske Sumadije. Do Jarmenovcev prideš mimo beograjskega predmestja in lepe izletniške Avale, po lepi asfaltirani cesti skozi Mladenovac, mimo Topole in Oplenca. Tam se odtrgaš od moderne ceste in se prepustiš le slabi makadamski cesti, ki te vodi proti gori Rudnik (1132 m) v smeri proti Gornjemu Milanovcu. Jarmenovce v dolini Jasenici so začeli urejati za vzorno kmetijsko pokrajino šele pred nekaj leti. S prvimi deli so začeli leta 1954 in danes so uspehi že razveseljivi. Ko dospeš v prvo vas v sklopu nove pokrajine, v So-tornjo, vozilo spet laže steče, ker si prišel na asfaltirano pot. Novo nastajajoča dolina ima uradni naziv; Ogledni centar za elektrifikaciju sela i po-Ijoprivrednih radova Gornja Za shranjevanje mleka imajo električne hladilnike in druge e-lektrične pripomočke, pasteri-zatorje i. dr. Živine ni treba goniti na napajanje. V hlevih imajo naprave za avtomatsko napajanje. V Gornji Satornji so uredili tudi nekatere naprave za o-lajšanje dela kmetom in njihovim gospodinjam. Gotovo bi ne bilo prav, ako bi bila deležna modernih naprav le živina; na ljudi, zlasti na žene pa bi pozabili. Zato so srbske seljanke vesele, ker pomaga elektrika tudi njim. Zdaj imajo v hišah vodovode, pralnice, kopalnice in druge gospodinjske in sanitarne naprave. Ob hlevih te uverijo betonski silosi, da je pristopilo kmetijstvo v tej dolini na pot resničnega napredka. Ko si ogledamo naprave v Zgornji Jasenici nas naše vozilo povede spet dalje. ob skromni Jasenici. Ustavimo niso bile povšeč strokovnjakom. Zato so se odločili zdaj za rodejlandke in njuhemp-širke. V kurnicah se poslužujejo vseh sodobnih pripomočkov. Vsak «kokošarnik», kakor pravijo tu kurnicam, ima tudi svojo električno razsvetljavo in ogrevanje. Mlade piščančke ogrevajo umetne e-lektrične koklje. Kokoši jaj-čarice pa zbudi v kratkih jesenskih in zimskih mesecih elektrika že navsezgodaj. Kure se prebude in vedo, da se je že začel ((delovni dan«. Elektrika potegne kokošji dan tudi v temnejših zimskih mesecih na predpisani delovni čas štirinajstih ur, ki so potrebne, da znese kura jajce. Vzorno posestvo sredi Sumadije ob Jasenici dobiva povsem novo podobo. Izkuš- nje, ki jih dobivajo tu, prenašajo tudi v druge kraje, zato so Jarmenovci praktična visoka šola novodobnega gospodarstva za Srbijo, in kakor vse kaže, tudi za vso Jugoslavijo. Za napredek vzornih gospodarskih ustanov dobivajo najbolj moderne stroje od vsepovsod. Za opremo sadne predelovalnice Vočarja so dobili aparaturo iz Osla na Norveškem, kjer slovi tovarna strojev Konservator. E-lektnčne turbine so dobili iz ljubljanskega Litostroja. Škrat, ka; pri ureditvi strojnih naprav segajo po najboljših izdelkih, zato pa vzorno posestvo v Jarmenovcih napreduje in si ga radi ogledujejo ljudje iz vseh krajev Jugoslavije in mnoge skupine iz tujine, JOŽE ZUPANČIČ Potrebno pojasnilo vodstva SG J.V kljub % 5Lbl bila plod va- Xu I C.V?*0«. pre'dsedn'ik _ . temu v Nki l'am*..-VPd!c'a* Ponovil, Wav.a Vod,ti- kot “ V dUhU ■No daSL .*J°^ odločen. a- Na tele- d'’'žavab V*. ak:iVe Lniso obvezani - Va V«ČI lz “Osservatore Ker VNC krv, ?is:„ N . 2«™.“b“k« Ul« i S protestant- fcSlt. r«kel- L Houstonu, tiSt) , cetia L oerkev .V „ te>hu „ države.« N V|»itev Pa. se z bliža- n l V* basPro*^e?avnosf nje- 5s> in :kov vpduo CN aprihaln Prav v®rski 5f* to"0 >5:a ppR°sto ^ i#, v ta „ ‘ Prpd nekaj B V ho u men ustano-4 V? Za k°n,e«oco dr-VtaNavlja iV'ak,0 svobodo, >h XiJa* »koraj sami ^‘k^orii To v teh ^V da bi V n kaj Z(T‘h rppu •halo mbžno- Radio Trst A 7.30: jutranja glasba; 11.45: Petek, 14. oktolarn 18110 Nacionalni program be; 10.15: Violinist Igor Ozim pred mikrofonom; 10.35: Za- 6.30: Vreme na italijanskih bavnl orkester Raphaele; 11.00: Vrtiljak pisani odmevi naših morjih; 7.00: Jutranja glasba; Od arije do arije, 11.30: Clo- dni- 12 30; Za vsakogar nekaj; 9.00: Glasbeni sejem; 9.30: Ju- vek in zdravje; 11.40: Polke in 13 30- Glasba pi željah; 17.20; tranji koncert; 11.30; Pojejo valčki z ansamblom Maurlce Pesem In ples; 18.00: Ltnogral- Dino Olivien, Narciso Parigi Larcange; 12 00: Gorenjski voski zapiski; .8.15: V svetu kul- ip Vilma de Angelis; 12.00: Go- kalni kvintet; 12.15: Kmetijski ture- 18.30: Znani solisti in dala iti solisti, 16.00: Program nasveti; 12.25: Zabavne melo- komorne zasedbe; 19.00: Sola za otroke; 16.30: Andre Pre- dije iz Varšave; 12.40: Domači In vzgoja; *9.20. Glasbeni ka- vin pri klavnju; 17.20: lz oper- napevi izpod zelenega Pohorja; loiooskup;’ 20 00. Šport; 20.30: nega sveta; 18.30; Franc Pour- 13.30: Zbor Norman Luboff: Romantične melodije; 21.00: U- tel in njegov orkester; motnost, kri. lževnost in prire- Glas delavcev; 20.00: ditve v Trnu; 21.20: Ko,.cert uspeha; 21.30: Simfonični kon operne giastc; 22.00: Oble, Iti 19.00: 13.45: Trio Slavka Avsenika; Motivi 14.35: Poje baritonist Leonard VVarren; 15.45: Radijska Uni- ca tedna: ivan učenikov: «20- terhalterja; 23.15: Plesna glasba lelmca bitke za Anglijo«; 22.15: cert; 23.00: Orkester Huga VVin- verza; 16.00: Petkovo glasbeno popoldne; 17 25: Igramo za zabavo; 18.15; V dvoranah Svo- V spomin Aiessanora Scarlat-tija. Trst 12.25: «Tr-..-. stran«; 14.15: Album za v.olmo m klavir, 14.30: i-ouot.a avtorja: Teobal-do Gicom; m.jb: Jazz-recital. Koper 7.15: Glas*... dobro jutro; 7.43; Tečaj italijanskega jezika; 8.00: i renos KL; 12.00: Glasba za vas; 13.4u George Liberace s svojim orkestrom; 14 00: lz operetnega sveta; 14.30; Domače aktuaino- II. program 9.00: jat Mag čno ogledalo program; U 00: Glasba za vas bod; 18.45; Orkester George Melachrino; 20.00: Po moskov-ja g asoa; 10 00: ulicali; 20.15: Tedenski zu- glasbem nanjepolitičrn pregled; 20.30: Z violino skozi čas, 21.15: Od- ki delate; 14.00: Plesni motivi; daja o morju in pomorščakih 14.45: Konceri v miniaturi; 22.15: Zaplešite z nami!; 22.50: 15.00: Orkester ,n klavir (Nel- Literarni nokturno; 23.05: J. son Hiddle, Na* King Kole); Brahms: Sonata za violino in 15.45: Simfonije iz oper; 16.15: gjav-ir; 23.33: Danilo Švara: Poje kvartet Cetra, 17.00: Al- sjn(onia da camera in modo bum pesmi; 1V.30: Novi pevci jStriano. pri mikrofonu; 18.30: plešite z Pianist namli 2u-30: Glasbeni variete. sti; 14.40; Pesmi Antona Lajo- bUSSyja; 19.30: Charles Ives m vica, poje zbor RTV Ljubljana; Uin,jtrlJ Kabalevski; 20.00: Vsa- ničnl koncert, 23.35: Ernest He- 15.10: Zabavna glasba; 15.30: pod lipico — spored valčkov ln polk; 16.00: Parada orkestrov; 16 30: Sodobne teme; rn'i'ngway: Slovo orožju. 16.40: Leoncavailo: Glumači (I. dejanje); 17.40: Plesna glasba — Prenos RL; 19 00; Princ tn njegovi ritmi; 19.30: Prenos RL; 22.15: «La Valse« koreo- Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.00: Pro- gram za otroke; 18.30: Dnevnik; 18.45; Evropski muzeji; 19.25: Simfonija — pisma TV; kovečerni koncert rv.valdi, Obrazi problemov - per- Weber, Bartok); 21.30: Simftk našega mvoza; 20.30: III. program 17.00: Si.laabe Claudeja De- Slovenija Dnevnik; 21.00: Volilna tribuna; 21.30: Stiridejanka Jeana Anouilha »Senilsov sestanek«; na koncu dnevnik. Jug. televizija grafska pesnitev Maurica Rave- 9.00: Naš podlistek, 9.20: Pevski Beograd .'0.00: TV dnevnik; la; 22.35: Bled 1960 — festival zbor clvan Rob«: 9.35: Koti- 20.15: TV o filmu — reportaža. Jugoslovanskega jazza. 8.05: Dve orkestri suiti; 8.30: Melodije po vašem okusu; ček za mlade ljubitelje glas- Zagreb 20.45; Kinoteka. Tu je središče prerojene doline. Upravno središče je kilometer nad dolino, v poslopjih,-ki so jih zgradili v dobi od leta 1954 pa do danes. Vsa zasnova za preobrazbo doline pa seveda še ni zaključena. Upravno poslopje je opremljeno kar najbolj sodobno. V enonadstropni stavbi je sedež upravnika in vseh njegovih pomočnikov in sodelavcev. Tu je več laboratorijev za preizkuse, razne tehnične pisarne in konsffrukcijski biro. Pred stavbo je velika cementna ploščad, s katere je lep pogled na vso okolico Okrog upravnega poslopja so lepo urejeni vrtovi in parki. Na mnogih mestih opaziš značilne srbske čebelne panje, ki počivajo posamično kar na tleh. Po lepi poti dospeš med cvetlicami na vrh griča, do velikega umetnega jezera. Med betonske stene so zajeli vodo s hriba Rudnika in zdaj imajo tu več bazenov. Eden je dolg 38 metrov, širok pa 26 metrov. Povedo mi, da je v tej veliki umetni posodi en in pol milijona litrov vode. V bazenu goje ribe; izbrali | so si kalifornijsko postrv. i «Vode nam nikoli ne zmanj ka!« pripovedujejo domačini. ((Izvirke smo zajeli pod Velikim Sturcem, ki je najvišji vrh na pogorju Rudnik. Vsa voda se nabira v akumulacijskih bazenih, zato imamo zme raj dovolj pogonske sile za dol mačo elektrarno«. Spodaj pod umetnim jezerom je še drug zbirni bazen tovarne «Vočar». Se do nedavnega je večina sadja, ki ga je rodila dolina ob Jasenici, propadla. V bližini ni bilo ljudi, ki bi se jim zahotelo sadja iz kmečkih sadov, i n jako v. V zadnjih letih pa so ( zasadili še nove sadovnjake. Zdaj imajo sadja na pretek Tu rode; slive, češnje, hruške in jabiane, breskve in marelice, pa višnje in drugo. Pred. vsem pa je mnogo odličnega grozdja. Plodove sadovnjakov in vinogradov iz doline Jasenice sprejema sedaj novoustanovljena tovarna «Vočar», ki predeluje sadeže v razne mezge in sadne sokove. Tako ima zdaj sadje m grozdje svojo vrednost in domači živelj že občuti blago-dat prerojene doline, ki jo je semkaj prinesla elektrifikacija. Tudi glede domačih živali so dosegli znatna zboljšanja V svinjakih vzgajajo pasmo corntvall, ki so j0 dobili iz Anglije. Po Sumadiji pa uva jajo zdaj tudi holandsko belo svinjo, ki se je v teh krajih imenitno izkazala, v dolini Jasenice nameravajo sčasnm urediti tudi večje kurje farme. Za zdaj imajo le še poizkusne kokošarnjke, kjer imajo nekaj nad tisoč kokoši Sprva so poizkušali našo dol mačo kokoš «štajerko», ki pa se v Sumadiji ni obnesla Prav tako so zavrgli rej0 ' belih ■minimumu i .................................................................. mnninn,.............i....m.... OVEN (od 21. 3, do 20. 4.) Ali smo že v XVI. gledališki sezoni? Po premieri Kaiserjeve igre Glasbena skrinjica in njenih ponovitvah v Skednju in na Opčinah so ljudje zaceli ugibati ali smo ali nismo otvorili novo gledališko sezono. Da bi ne prišlo do nesporazumov moramo seznaniti naše gledalce z resničnim stanjem. Glasbena skrinjica, ki je v režiji Frana Žižka doživela svojo premiero prejšnjo nedeljo v Gorici, je naš dolg napram našim zvestim gledalcem še iz prejšnje sezone. Delo je bilo že takrat naštudirano vendar je zaradi nepreprečljivih okoliščin moralo počakati na letošnjo predsezono. Ugodili smo s tem, upam, našim gledalcem kar dvakrat. Opravičili smo jih udeležbe pri premieri, ki je bila pripravljena nekoliko prepozno in je časovno že segala v tisti čas, ko vročina odbija iz gledaliških dvoran še tako zveste gledalce, omogočili smo, da so se s tem pričeli stiki našega gledališča s Glasbena skrinjica svojim občinstvom znatno prej kot lansko sezono. Naša letošnja uradna otvoritvena predstava bo, če gre vse po določenih načrtih, 12. novembra v Avditoriju. Na sporedu bodo Javorškovi Manevri, delo za katero vlada že danes med občinstvom veliko zanimanje. Do tega datuma pa bomo z drugimi deli iz našega Lanskoletnega repertoarja i obiskali nekaj podeželskih krajev. Tudi v Avditoriju ne borni mogli do takrat nastopiti. Kljub XVI. sezoni smo še vedno vezani na razumevanje drugih, ki nam s strogim pravilnikom v roki določajo kdaj so naši nastopi dovoljeni. Do 12. novembra je Avditoriji zaprt (vsaj za Slovence) na razpolago imamo zato samo še Stadion I. maj. Tu bo jutri zvečer tržaška premiera Glasbene skrinjice Nepotrebno je priporočilo za obilno udeležbo. Tržaško občinstvo si želi predstav želi pa si tudi ponovnega stika z igralci, ki so od takrat, ko smo jih mi zadnjič videli igrati na tržaškem ozemlju odigrali kar 32 predstav v najrazličnejših krajih Goriške, Vipavske in Tolminske. ADRIJAN RUSTJA somolskega odreda, ki se bori proti «ljubiteljem sladkega življenja«. V. Volodin je na sestanku podal kar vrsto podatkov o «strokah» špekulantov. Po njegovih podatkih mnogi teh špekulantov prekupčujejo z blagom, do katerega normalnemu državljanju ni lahko priti. Neki špekulanti n. pr. prekupčujejo z deli radijskih sprejemnikov in drugih električnih naprav, ki jih je na trgu premalo. Pripadniki druge tovrstne kategorije so izbrali za svojo «stroko» dajanje informacij o tem, kje se v danem momentu more določena stvar kupiti. Seveda gre za predmete, ki jih ni lahko dobiti. Seveda ti »strokovnjaki« terjajo za svoje informacije ustrezno odškodnino Posebno donosna je špekulacija s stanovanji in stanovanj skimi prostori, saj je znano da je v Sovjetski zvezi stanovanjski proDlem izredno pereč. Posebna «stroka» je stroka. ki se ukvaria z izdelovanjem gramofonskih plošč, seveda gramofonskih plošč z ul-tramoderno glasbo, kajti znano je, da je izbira plošč redni prodaji precej skromna in kot »Literaturnaja Ga-zeta« pravi «tudi slaba.« Kot »Literaturnaja Gazeta« piše bi se iz tega naštevanja •strok« družbenih parazitov ne smelo sklepati, da je njih število veliko. «Vsako večje kapitalistično središče bi smatralo, da je problem kriminala rešen, če bi imelo takšno statistiko kazenskih del, kakršno beležijo naša mesta» — piše dobesedno »Literaturnaja Gazeta«. Kot piše sovjetski tisk se v akcijo proti tovrstnim asocialnim državljanom vključuje vedno večje število organizacij. Mladi komunisti sver-dlovskega rajona v Moskvi so organizirali nekakšno patruljiranje tistih točk, kjer se vodi ta »špekulantska obrt«. Spekulacija z valuto spada med najbolj pogoste oblike »dejavnosti« tovrstnih državljanov. V moskovskem mestnem sodišču so pred kratkim sodili skupini mladeničev, ki so si izbrali za «stroko» prekupčevanje s tujo valuto. O obsegu, ki ga je v ZSSR zavzela akcija proti ljudem, ki nočejo delati in proti raznim asocialnim državljanom se more soditi po tem, da je tudi moskovski humoristični list »Krokodil« v zadnjem času posvetil posebno pozornost rubriki «0 onih, ki ne delajo, a vendar jedo«. V tej rubriki se objavljajo konkretni podatki ki jih pošiljajo »Krokodilovi« dopisniki iz Moskve, Leningrada, Taškenta in drugih mest. List posebej biča dejstvo, da so sodišča proti takim ljudem preveč blaga. Za primer navaja n. pr. kazen, kateri so se izognili tatovi, ki so iz nekih moskovskih tovarn ukradli surovine in iz te volne izdelali večje število volnenega perila. Vrednost ukradenega bUga je znašala 300.000 rubljev, toda niti tisti, ki so volno ukradli, niti tisti, ki so volneno perilo vnovčili, niso bili obsojeni. «Krokodil» navaja tudi primer nekega Kandinova, ki že dolga leta špekulira z zlato valuto, dragocenostmi in krzni in katerega sina so pred kratkim ujeli v Leningradu z dvema kilogramoma zlata in večjo količino tuje valute. Kot vidimo, število teh in tovrstnih asocialnih državljanov, vsaj po pisanju sovjetskega tiska, ni veliko, toda zadnja dva primera pričati, da ne gre za tako malenkostne «asocialn isti«. Ponekod temu rečejo tudi kriminal. Nepričakovani dohodki vam bodo omogočili zvišanje življenjskega standarta. Važni načrti za bodočnost z drago osebo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite obzirni do podrejenih in cenite njihove sposobnosti. Večerni obisk se bo zavlekel pozno v noč. Utrujenost DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Braniti boste morali vaše prepričanje in z njim osebni ugled. Prijatelju v težavah boste lahko nudili pomoč. RAK (Od 23. 6. do 22. 7.) Veliko materialno in moralno zadovoljstvo na noslovnem področju. Ne odstopajte od vaših idej, čeprav jih kriti- ziraio. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne načenjajte sporov z maščevalnimi ljudmi. V družini bo potreben obzir. Dobro razpoloženje zaradi izkazane simpatije. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne obupajte če vam posli trenutno ne uspevajo. Končno boste našli sentimentalno u-mirjenost. Zdravje razmeroma dobro. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Lahko se zanesete na običajne sodelavce. Nerazpoloženost sentimentalne podlage. Obvladajte vašo nervoznost. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Izogibajte se dvomljivih sredstev za doseganje u-spehov. Spor med prijatelji naj vas ne zanima. Ljubezensko pismo STRELEC (od 23. 11. do 20. 20.) Ne vsiljujte vaših idej za vsako ceno. Napetost v poklicnih odnosih. Otroci vas bodo zadovoljili. Zdravje odlično. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne pustite se vplivati v negativnem smislu. Nasprotja v odnosih s prijatelji, sporazumevanje z drago osebo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Daljše potovanje z zanesljivimi gospodarskimi koristmi. Gmotni pogoji v družini se bodo izboljšali. Revmatizem. ' RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Današnja odklonitev neke prošnje .-.e bo v bodočnosti izkazala za koristno. Menjajte taktiko v sentimentalnih odnosih. v svela__ Promet v koprskem pristanišču Do konca septembra je pod. jetje «Pristanišča Kopers o-pravilo 117.050 ton blagovnega prometa in s tem izpolnilo letošnji plan za 97.5 odst. Na uvoz je odpadlo 71.382 ton, na izvoz 15.989 ton, na tranzit 2.297 ton in na razvoz 27.982 ton. Ker je za ta mesec napovedan prihod še nekaterih ladij, je upravičeno predvidevanje, da bo letni plan že konec oktobra presežen. Vzhodna Nemčija hoče razširiti izmenjavo z Anglijo Poseben oddelek trgovinskega ministrstva Vzh. Nemčije «lnierwerbung)> je pooblastil londonsko reklamno tvrdko «Notley Advertising» naj seznani angleško javnost s širokimi možnostmi razširitve izmenjave med demokratično republiko in Veliko Britanijo. Britanski izvoz v Vzhodno Nemčijo je t> prvih osmih mesecih letos presegel 5 milijonov šterlingov v primerjavi s 3 in pol milijona šterlingov v istem razdobju lanskega leta, vzhodnonemški izvoz pa je dosegel 4 milijone šterlingov, kar je približno toliko kol lani. Nov industrijski kompleks Montecatini 20. oktobra bo r bližini A-grigenta začel delovati nov velik industrijski kompleks družbe Montecatini za proizvajanje umetnih gnojil. Kompleks bo izkoriščal široka ležišča kalijeve soli, ki jo je prvič v Italiji odkrilo prav družba Montecatini s čimer bo prišlo do veljave doslej neznano podzemsko bogastvo Italije. Ta industrija bo obenem pomenila tudi velik prispevek pri gospodarskem napredku sicer zelo zaostale Sicilije. 11.500 ton rib na Jadranu V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so na Jadranu ulovili 11.528 ton plave ribe, rakov in sip, lani v i-stem času pa samo 8.497 ton. V primerjavi s prvimi meseci lani se je izvoz svežih rib in ribjih izdelkov povečal od 917.180.000 na 1 milijardo 175.697.000 deviznih dinarjev. Med evropskimi državami kupe i teh proizvodov je na prvem mestu Avstrija, sledi pa ji Z vezna republika Nemčija, od izvenevropskih držav je na prvem mestu ZAR, sledijo pa ji ZDA, Kongo, Alžir, Etiopija, Somalija itd. Francoska kovinska produkcija v septembru V septembru je francoska kovinska industrija proizved. la 1,505.000 ton surovega jekla in 1,194.000 ton litega železa. Ti rezultati pomenijo znatno povečanje v primerjavi z avgustom, ko je večina industrije počivala, prav tako pa tudi v primerjavi s septembrom 1959. Primerja-va prvih treh trimestrov lani in letos izkazuje tako za jeklo kot za lito železo pove. Čanje proizvodnje za okrog 15 odstotkov. Znatno povečanje švicarskega izvoza ur V prvih osmih mesecih 1960 je izvoz švicarske industrije ur dosegel vrednost 742 milijonov švicarskih frankov na. prani 640.4 milijona v istem razdobju lanskega leta. Zahodna Evropa je uvozila iz Švice ur za vrednost 229.6 mi. lijona (lani v razdobju ja-nuar-avgust 196.8), od tega odpade 41.9 (33.4) milijona za Zahodno Nemčijo, 41,6 (37.9) na Italijo, 30.2 (24.2) na Veliko Britanijo. Izvoz v Ameriko se je povečal od 282.9 na 299.5 milijona fran-Kov, Izvoz v Azijo se je po-večal od 113.7 na 162 milij., izvoz v Afriko pa se je zmanjšal od 38.8 na 37.8 mi-lijona frankov. Domače visokorodne sorte pšenice v Jugoslaviji Po večletnem eksperimentiranju je jugoslovanskim znanstvenikom za selekcijo rastlin uspelo vzgojiti domače visokorodne sorte pšenice »zlata«, sslavenkas, «bosa» in ev,itka>). «Zlata» je nizka in zgodnja vrsta, eslavenlca» da. je bogate donose zrna in slame (80 metrskih stotov na ha), je odpornejša od italijanske «san pastores in zelo dobro prenaša zimski mraz m pomladno slano. «Bosa» je nekoliko nižja in ima debelejšo slamo, *vitka)> pa je prilagojena planinskim krajem. V Nemčiji največja potrošnja ženskih nogavic Po globalnih računih porabi nemška žena nad 15. letom starosti letno povprečno 13 parov nogavic, kar je največja potrošnja na svetu. Industrijski viri podčrtujejo. da je bila potrošnja nogavic na glavo v letu 1959 v Kanadi 12.7 para, v ZDA 12 in v Angliji /j parov. Velik porast potrošnje v Nemčiji je predviden tudi v potrošnji nogavic za moške in otroke, ki se bo letos baje povečala od 4.2 na 5. oziroma od 7 na 11 parov na osebo. Povečana prodaja avtomobilov v ZDA Prodaja avtomobilov p ,A )c v septembru dose-gla 423.000 avtomobilov kar je za 21 odstotkov več kot i 9e avt°mobilov pa so kljub temu še vedno zelo sa'J znašajo okrog 360.000 vozil. Približno polovica vseh je letošnje proiz-vodnje m modelov. (norlško-benešk i dnevnik Občinske volitve v občini Tipana Demokratična lista je sestavljena iz naprednih slovenskih kandidatov Nositelj liste je Vojmir Tedoldi - Z ustrahovanjem so skušali nasprotniki preprečiti predložitev liste ■ V občini sta dve demokristjanski listi V občini Tipana v zahodni Beneški Sloveniji so predložili tri kandidatne liste, dve sta demokristjanski, tretja pa je napredna lista »Avtonomija in obnova«, ki je na tretjem mestu na glasovnici. Na njej kandidirajo: Vojmir Tedoldi, odgovorni urednik «Matajurja», Enzo Chiaruttini, dosedanji svetovalec v videmskem občinskem svetu, Aleks Budalič, Ivan Kancelir, Anton Černetič, Jožef Kos, Attilio Filipič, Mihael Marzolla, Enzo Pascolo, Franc Sturma, Jožef Sturma in Leonildo Vazzaz. Listo je v torek ob 11.30 predložil Vojmir Tedoldi na županstvu v Tipani. S sestavo liste so imeli organizatorji precej težav, ker so nasprotniki izvajali nad podpisniki li. ste hud moralni pritisk. Grozili so jim, da bodo odvzeli pokojnine njihovim svojcem in da bodo sorodnike odpustili z dela tako doma kakor tudi v inozemstvu. Kljub grož. njam pa je bila kandidatna lista v celoti sestavljena — na njej je 12 kandidatov — in tudi podpisov je bilo več kot dovolj, da so listo lahko predložili. Vsi tisti, ki so se posluževali takšnih groženj, so ljudem dobro znani in bodo proti njim uvedli kazenski po. stopek. Brvi dve listi sta demokristjanski: ena je uradna lista KD, ki ima za znak prekrižan ščit, druga pa je lista bivšega župana z odborniki vred. Med kandidati obeh list vladajo velika nasprotja, ki »o nastala zaradi različnih interesov ljudi na obeh listah. V občini Brdo je KD postavila dve listi, od katerih je druga sestavljena samo iz treh kandidatov, tako da bodo demokristjani v tem občinskem svetu vedrili in oblačili. Čedad in k jezeru Cavazzo, naj se takoj vpišejo v kavarni Bratuš. «»-------- Zadnja pot C. Galassija vesti Notranja komisija Safog je Včeraj zahtevala od sindikalnih organizacij, naj pri Inter-sindu v Trstu posredujejo, da bi se izvajal sporazum o a-kordnem delu in delu na odstotke, ki so ga podpisali 5. avgusta letos. Notranja komisija se v svojem pismu pritožuje, da ne izplačujejo doklade delavcem pri žerjavih za težka dela, kakor tudi navadnim delavcem v jeklarni itd. Tajništvo Delavske zbornice je v tem smislu poslalo že pred časom pismo Inter-sindu. Na podlagi člena 11 zakona štev. 25 od 1«. januarja 1955, ki urejuje vajeništvo in govori o spoštovanju določil kolektivnih delovnih pogodb in plačevanju vajencev, so sindikalne organizacije CISL UTL in Delavska zbornica zahtevale posredovanje nadzor-ništva za delo v podjetju družbe Meteor v Ronkah. Nad-zorništvo za delo je prisililo družbo Meteor k spoštovanju omenjenega zakona, vendar pa ja sedmim vajencem sporočila njihovo odpustitev. Za zadevo se zanimajo sindikalne organizacije. »s -------- Izlet SPD Odbor Slovenskega planinskega društva opozarja vse tiste, ki bi se radi v nedeljo IS. oktobra udeležili izleta v Včeraj popoldne so pokopali na pokopališču v Medei Carla Galassija, občinskega tajnika iz Sovodenj. Pogrebni sprevod je ob 15. uri krenil iz mrtvašnice v goriški civilni bolnišnici. Na zadnji poti so ga pospremili župan Jožef Ce. ščut, odbornika Janko Cotič in Salamon Tomšič ter vsi ostali občinski svetovalci in občinski uradniki. Prisoten je bil tudi tajnik goriške občine dr. Palin. Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovil sovodenjski župan, ki je naglasil, da je tajnik v devetih letih svojega službovanja v Sovodnjah zelo veliko napravil za njeno prebivalstvo. Pokojni je bil vse- skozi pošten delavec in vztrajen zagovornik mirnega sožitja med prebivalci ob meji, ki se vedno bolj manifestira in prinaša vsem svoje koristi. Ko je bil tajnik v slovenskih občinah Komen, Renče in Sovodnje je spoznal in vzljubil naše preprosto, pošteno in delovno ljudstvo. Naj mu bo lahka domača zemlja. «»-------- Izpred sodišča Vittorio Scamperle, star 52 let, za katerega se pa ne ve, kje se trenutno nahaja, je bil obtožen, da je izdal «Banci Nazionale del Lavoro« v Gorici bančni ček vreden 240.000 lir, čeprav pri njej ni imel za to vsoto potrebnega kritja. Obsojen je bil (v odsotnosti) na 30.000 lir denarne kazni in na plačilo sodnih stroškov. Branil ga je dr. Devetag. Dva avtobusa Štandrežcev v nedeljo v Dobrovo V nedeljo 16. oktobra organizira prosvetno društvo Oton Zupančič iz Standreža množični avtobusni izlet na Dobrovo v Brdih k otvoritvi novega oddelka zadružne kleti. Za izlet se je prijavilo okoli 100 udeležencev. Nedvomno so se morali organizatorji precej potruditi, da so spravili skupaj tako številno skupino, zato pa se je njihov trud bogato poplačal. Poleg drugih dejanj, ki jih je društvo napravilo, bo predstavljal ta izlet še en uspeh več, s katerim se bodo predstavniki štan-dreškega prosvetnega društva predstavili na občni zbor, ki bo v petek 21. oktobra zvečer v prosvetni dvorani. Najdeni predmeti Mestnim stražnikom so pošteni najditelji izročili naslednje najdene predmete: pet moških in ženskih koles; zlat prstan; ženski dežnik; par naočnikov za vid; dve vsoti denarja; torbo iz mreže; dva šopa ključev; tri brisače za posodo. Kdor smatra, da so predmeti njegova last, naj se zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7, da predmet dvigne. iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiMtiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiinmfiiiiitiiiiiiiiiiifiifiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Veliki dan v družini Jožefa Jusica iz Klenj pri Ažli s 'OZ, V manj kot 7 km s kolesom 627 m visoko V celoti potrjena proga za dirko po Splošno mnenje je, da bo le pet ali šest dirkačev lahko prevozilo vzpetino cSorman-ski zid > - Binda: «V svoji karieri nisem nikoli naletel na tako hudo strmino» MILAN, 13. — Komisija profesionalcev pri Italijanski kolesarski zvezi je danes pregledala nov odsek ceste, ki je vključen v letošnjo dirko po Lombardiji; to je mednarodna dirka za profesionalce prve in druge kategorije in je na sporedu prihodnjo nedeljo. Ko je ugotovila, da je ce sta v vzponu na »Sorman-ski zid* zadovoljiva in da je Najstarejši beneški Slovenec praznuje danes 105. rojstni dan Naborna komisija ga ni potrdila za vojaka, ceš da je šibkega zdravja 'v. •' ■■"'Av- Danes praznuje Jože Jusič iz Klinj pri Ažli svoj 105. rojstni dan. Nimamo pri roki statistik o starosti ostalih Slovencev, vendar se ne motimo, če proglasimo našega beneškega Slovenca Za najstarejšega Slovenca. Kljub svojim letom je možak zdrav kot riba. Res je, da ne sliši, toda to ni nobena bolezen. Pri vseh svojih letih si vsak dan natoči Šilce žganja in ga zvrne na dušek. Ko danes obuja spomine na svojo mladost, se prav gotovo posmiha tistim članom naborne komisije, ki ga niso potrdili za vojaka, češ da ni sposoben. Kaj še, da bi se pazil prepihov, na katere ga je opozorjal zdravnik; delal je celo življenje, v mrazu in v vročini, pri tem pa ni niti malo pomislil na to, da bi ga vse to lahko stalo zdravje ali celo življenje. In morda prav zaradi tega, ker je vse svoje življenje trdo delal, si privoščil kozarček pijače in kavo (začuda ni nikoli kadil niti njuhal!) je dočakal tako spoštljivo gtarost. Jusič je imel v svojem živ ljenju dve ženi, osem sinov in osemnajst nečakov. Preživel je vse svoje sodobnike in njihove bližnje naslednike in ostal kot skala, ki kljubuje tudi času. Ce ga vprašate, kako je učakal tolikšno starost vam bo smeje odgovoril: «Tam gor so name pozabili.« Ob njegovem današnjem rojstnem dnevu mu v imenu našega lista in vseh Slove» cev, zlasti pa njegovih bene ških rojakov, kličemo: «Se na mnoga leta!« Kino v Gorici CORSO. 16.30: «Trnova postelja«, R. Burton, B. Rush. VERDI. 16.30: »Se eno vprašanje Oscar Wilde», R. Morrey, F. Calvert. VITTORIA. 17.00: »Vragova cena«, A. Susan, M. Rich, mladini do 16. leta vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Izžarevanja B-X — uničen človek«, G. Williams, R. Stuart. MODERNO. 17.00: »Osvajanje zapada«. MODERNO. 17.00: «1 ragazzi della marina«. —«»----- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna »S. Giusto«, Korzo Italia, št. 106, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 15,4 stopinje ob 15. uri, najnijža 1,8 stopinje ob 3.30. Vlage 64 odstotkov. Včeraj ponoči je padlo 4 mm dežja. Koristne telefonske številke Zeleni križ v Gorici 26-48. Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89. Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v Steverjanu 48-75. Orožniki v Podgori 20-22. Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07. Orož. v Doberdobu 7-36-71. možno voziti tudi navzdol na drugi strani, je progo odobrila. Vendar je postavila pogoj: 1. Prepovedati je treba vsem vozilom, ki so v spremstvu, da bi vozila čez Sor-mano. 2. Vsem dirkačem brez izjeme je treba zagotoviti dodatno pomoč na odseku od vrha do Pian del Tivano, tako da bodo posebni pomočniki postavljeni ob progi na kratke razdalje drug od drugega ter opremljeni s kolesi m tubolarji. Na vzponu na «Sormanski zid« je bilo danes že kmalu zjutraj živahno. Najprej je prišla komisija, ki se je pripeljala z avtomobilom, da še enkrat in dokončno pregleda strmino ter se potem odloči, ali bo progo odobrila ali ne. Od petih članov komisije so bili navzoči: Strumolo, Bolli-ni, Fiorenzo Magni in Cinelli; ni bilo Zambrinija. Člani komisije so nekatere predele prehodili peš in ko so prispeli do koče Della Colma so se pet vrnili nazaj. Hoteli pa so tudi opazovati nekatere dirkače, da so lahko kontrolirali, če 22-odstotna strmina ni prehuda. Kontrolirali so tudi cesto navzdol, kjer prvi trije kilometri niso asfaltirani. Dirkači, ki so danes privozili po strmini, so bili naj prej: Maule, Sabbadin, Fini, Ciampi, Marsili in Ippoliti. Ker so bili včeraj na dirki ali pa ker so že včeraj trenirali, so se skoraj vsi pripeljali do podnožja vzpetine z avtomobilom in potem poskusili vožnjo s kolesom. Toda samo Maule je od te skupine prevozil vso strmino, ne da bi stopil s kolesa. Splošno mnenje pa je, da bo lc pet ali šest dirkačev lahko prevozilo to strmino, ne da bi jim bilo treba stopiti s kolesa. Navzoč je bil tudi Binda, ki je dejal, da v svoji kolesarski karieri ni nikoli naletel na tako hudo strmino. Potem so prispeli na vrh «Sormanskega zidu« drug za drugim Bene-detti, Massignan, Anquetil, Battistini — vsi še dopoldne, v prvih popoldanskih urah pa Conterno, Desmet, Pizzoglio, Martignan, Van Aerde, Proost, Hoevenaers in drugi. Anque-til je stopil s kolesa in pešačil približno pol kilometra, ker ni nastavil primernega razmerja. Massignan pa je vso strmino prevozil, za kar mu je mnogo navzočih ploskalo. Med temi poskusnimi vožnjami je prišlo tudi do nezgode, ki se je končala le z materialno škodo. Avto «500» neke tiskovne agencije, na katerem sta se vozila neki urednik in fotograf, se je zaradi prehude strmine ustavil približno 300 metrov pod vrhom. Eden izmed dveh je stopil z avtomobila, medtem ko je hotel drugi spet pognati avto. Toda ta je začel nenadoma voziti nazaj in drugi, ki je bil še v avtomobilu, je še komaj pravočasno skočil iz njega. Avto se je pa kotalil po pobočju kakih 300 m ter se popolnoma razbil. # # # BERLIN, 13. — Na šestdnevni dirki v Berlinu je zmagala dvojica Rik Van Loy (Belg.) -Peter Post (Ho!.). Dinamo-Barcelona 1:1 Tekma v Zagrebu med Dinamom in Barcelono, se je končala neodločeno 1:1 (0:1). S tem rezultatom si je Barcelona zagotovila dobro osnovo za povratno tekmo, ki jo bo igrala doma. In ker bodo tedaj v moštvu Barcelone nastopili še nekateri odlični nogometaši, k; jih v Zagrebu ni bilo, je zelo verjetno, da je Dinamu pot v naslednje kolo že zaprta. Ni pa nikjer rečeno, da bi moralo res biti tako. # # # LYON, 13. — V tekmi za pokal velesejemskih mest ,e Koeln premagal 01ympique iz Lyona s 3:1 (0:1). MIDDLESBROUGH. 13. — V tekmi za pokal britansko-fran-coskega prijateljstva je Middle-sbrough premagal 01ympique iz Lilla s 4:1 (2:0). MANCHESTER, 13. — V prijateljski tekmi je Real Madrid danes zvečer premagal Manchester United s 3:2 (2:1). Tekmi je prisostvovalo 50.000 oseb. SARAGOSA, 13. — V prijateljski tekmi je Saragosa premagala Monaco s 3:2 (0:1). NIMEGUE, 13. — V nogometni tekmi so holandske »nade« premagale francoske s 4:1. Za smučarsko središče na Velem polju aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Lazarevičeva se je kvalificirala za turnir kandidatk V Vrnjački Banji se je končal conski turnir za žensko pr venstvo sveta. Za turnir kandidatk, ki bo leta 1961 verjetno v Mar del Plati, so se klasificirale Jugoslovanka Lazarevič in Nemki Axt in Rinder. KRANJ, 14. — Na sestanku ljudskega odbora Kranj sp razpravljali o izgradnji turističnega smučarskega središča na Velem polju. Na seji so ugo o-vili, da bi izgradnja tega triglavskega središča bila zelo koristna v prvi vrsti zaradi ugodnih to področje je pod snegom od oktobra do junija. Sklenili so. da se pri okrajnem ljudskem odboru izvoli poseben odbor za izgradnjo turistično-smučar-skega središča na Velem polju in da okrajni odbor v proračunu zagotovi 2 milijona dinarjev za začetna dela in za izdelavo načrta. Poleg okrajnega ljudskega odbora Kranj bodo pri izgradnji središča sodelovali: republiška komisija za telesno vzgojo, Turistična zveza, Smučarska zveza, Zveza športa Slovenije, gorenjska smučarska in turistična podzvez® in občinska ljudska odbora Bleda in Bohinja. Šport na «Mla vrstil Športni nastopi na ^Mladinski dam se bodo po sledečem sporedu; Ob 9. uri NAMIZNI TENIS. Moštva bodo razdeljeh® v tri skupine: skupina A: Koper, Gorica; _ ' skupina B: P.d. Škamperle, Sovodnje. skupina C: škedenj, Pevma. ^ Zmagovalec vsake skupine se uvrsti nale, kjer igra vsak z vsakim. Ob 9 uri bo tudi STRELJANJE Z ZRAČNO najboljši Tržačani se bodo pomen koprskimi strelci. 1* Ob 12. uri ODBOJKA. Najprej je na vrsti tekm borniki - Gorica, ob 12,30 Škamperle ' rica ob 13. uri Škamperle - Taborni«1' Ob 14. uri NOGOMET. Nastopita moštvi Zarja in vodnje. —«» ' Ob 16,30 pozdravi, nato sledi kulturni spored končno prosta zabava in ples. mi.. iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiviiiiiiiii«uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiii>aii>i>iiitiiiitniiRiiiiiiiiiiiiiiii>iiii>an*>iall|lll>l Pred bližnjim začetkom košarkarskega prvenstva Težke razmere za mošffl brez petičnih podporniktj Ignis, Borletti in Virtus si lahko nabavijo najboljše igralce, medtem ko nekateri klubi ne vedo, ali naj zaradi finančnih bremen sploh še sodelujejo v prvenstvenem tekmovanju V nedeljo 23. t.m. se prične italijansko košarkarsko prvenstvo Kot vedno, bo nastopalo na tem prvenstvu deset klubov iz vse Italije, ali bolje povedano: iz Severne in Srednje Italije, ker košarkarski šport niže od Rima ne žanje velikih uspehov in nima tako široke publike, kakor v severnem delu polotoka. To nezanimanje južnjakov do tega športa ima vendar nekaj pozitivnih strani. Prvo in glavno izmed teh je dejstvo, da bi v primeru, če bi nastopalo n. pr. kako neapeljsko ali palermsko moštvo, bi. mora, e vse ekipe vsaj enkrat letno romati tako daleč od svojih mest. To pa je zvezano z velikimi stroški, ki bi spravili iz ravnovesja marsikatero društveno blagajno. To bi se porazno pokazalo posebno pri tistih manjših klubih periferičnih mest, kjer m večjih tovarn ali tvrdk, ki bi ta šport finansirale. Zato moramo na žalost skoraj ve- prav morali grajati. pogojev za razvoj turističnega selo pozdraviti neko negativ-in smučarskega športa, kajti | no dejstvo, ki bi ga pravza- Drugo kolo namiznoteniškega turnirja Bancari-Bor 6:3 V drugem kolu namiznoteniškega turnirja so se Borovi igralci pomerili z ekipo Ban-cari. Njihova naloga je bila tc pot znatno težja, saj so imeli za nasprotnika glavnega favorita za dokončno zmago. Se dobro, da je imel nasprotnik v ekipi šibkejšega Florama, ki je vsa srečanja prepustil svojim partnerjem iz Borovega moštva. Grbec, Kovačič in Tomšič so •dobili vsak svojo igro s Flo-ramom, medtem ko so pred o-stalima dvema morali položiti orožje, dasi so od časa do časa prav dobro igrali. Izkazal se je Kovačič posebno v drugem setu igre z Ragusinom z lepo serijo udarcev. Grbec ni mogel razviti svoje igre, ker sta se Ragusin in Bruni zavedala, da morata takoj napada- ti. če nočeta tvegati poraza. Tomšič se je odlično branil proti Ragusinu, ki mu je le dolgoletna rutina pripomogla do zmage. Kovačič - Bruni 0:2 (14:21, 15:21) Grbec - Floramo A. 2:0 (21:10,' 21:9) Tomšič - Ragusin 0:2 (16:21, 18:21) Grbec - Bruni 0:2 (17:21, 10:21) Kovačič - Ragusin 0:2 (12:21, 19:21) Tomšič-Flo-amo A. 2:0 (21:13, 21:15) Grbec - Ragusin 0:2 (11:21, 9:21) Bruni 0:2 (13:21, Tomšič 16:21) Kovačič 21:19) Kljub temu menijo, da je čas ugoden za to, da se odgovorni forumi lotijo načrtnega dela, po katerem bi tudi v južnih delih razcvetela košarka, kar bi pozitivno vplivalo na celoten napredek tega športa. Letošnje prvenstvo se pričenja pod zelo nasprotujočimi si pogoji: dobrimi in negativnimi. Vsi košarkarski krogi so v nekakem vznesenem stanju po res izrednem in nepričakovanem uspehu domačega moštva na rimskih olimpijskin igiah. Četrto mesto je mnogo več, nego se je nadejal najbolj optimističen košarkarsKi izvedenec. • To veselo razpoloženje je skalila nedavna afera z igralcem tržaške «Ginnastice», Ki je pokazala, na kakšnih •diletantskih* temeljih se dviga košarkarski stolp. To je prava in edina bolezen košarke. I stopal na prvenstvu Ob 1 Dejstvo, da si močnejši klubi lahko nemoteno pridobijo vse najboljše igralce s tem, da jim nudijo vedno bolj vabljive finančne pogoje, deluje negativno na ostale uboge klube, ki so pri tem dvakrat prikrajšani. Prvič izgubijo svoje najboljše atlete in njihova moč in njihovi upi, da ostanejo v najvišji kategoriji, stalno pojemajo. Drugič, jih to zadene tudi finančno, ker se ošibelo moštvo ne more uspešno protiviti nasprotnikom, ki se iz dneva v dan krepijo. Ne zmore več lepe ali vsaj zadovoljive navadne igre, kar s časom odvrne z igiišča veliko gledalcev, ki tako moštva ne podpirajo več r.e moralno ne materialno, rako ošibelo in obubožano mcštvo si navadno nakoplje še dolgove in po večji nezgodi (beri: izpad iz višje lige), marsikdaj izgine s športnega pnzorišča. Ne pišemo tega, ker smo po raravi pesimisti, ampak ker trezno gledamo in poznamo nekoliko bolje kot površno to, kar se dogaja v košarkarskih kro-Floramo A. (21:14, gih. Tako n. pr. ni še znano, I ali bo beneški Reyer letos na- skoletnem padcu je drus’ bK1 stalo brez podpornikov^^! sredstev. Zdaj mora omejevati vse svoje (f kar je spravilo v nej^e ^ijl r katere igralce, ki n® i. Z o _o?ve. M: p Z eljft aruštvo moralo razv®7_, ost aalje sodelovati. godbe, tako da so - ]cli le nekateri starejši ■* pfž radi tega se bo slaV"’ )toš,r nekoč ponos italijan* m, tt* ke, nositelj štirideset e ^ dicij, po vsej verjetn?.,„iors8 jil le na vzdrževanj*;.)® ekipe in ekipe starejs1u* m služenih atletov, ki. pali le bolj za razvedrila. nabJJ . V enakih težkocah s „V 18 tudi tržaška «Ginnas .^dn)1 teri bomo šele v tednu zvedeli, ali bo 1,8 jj v prvi ligi ali ne. V nasprotju s teB1l pptf j1* spoS»e tc' ?' Vir‘u»j ^ I« vse »paria« imamo Ignis, Borletti in Virt' ^ trojka, ki zmore v°‘'aiceV boljših italijanskih do slavnega ame riškega ta. ki se je čez n°c . študij v Italiji. Ti aSprct^ jo finančnih leaaV't„t k0*'j lahko si privoščijo k ajto b; bil pravi šfcanda ^ojjJ pr b; kdo izmed njlj^ M i o" venstva. Leto za ak pazijo, ali se pojaV' rjj8i ** i ““j", r : nru , igralec, in ako J11" vstoP' naglo prepričajo, njihove vrste. itP tej 9 I Edina razmeroma ^ |0 takega ravnanja )® 't8|i! tak igralec v bližin1 ^ ličnjakov veliko ve je za izpopolnjevanje .# os. ^ ke, medtem ko na n®11, društva leto za l®10 eitaj n 'i s K * ■ ztaknitj in vzgoJ1 1 j„ i* t, |t( debudnih mladenič® ^fjti ko z novimi močm1 k obstoj. vet* Leto za letom se rv® f pad med kvaliteto jly ne klubov in °st tva n> 11 strani Imamo drus pj p kem nivoju, na dr’ nika bolj in bolj - ^ ekipe gledajo le n . to^j* bi si pridobile n®vedl,„ ka moštva igrajo hu pred izpadom igra je temu prim k ta*** a*******-****** a*** tj MATEVŽ HACE oc (komisarjevi zapiski Druga knjiga Nemci zopet zasedajo Savinjsko dolino OOOOOOOOOOOOOOGOGOUOOOOOOOCJOGOOCJOOOOOOOOOOOO Borbe so se ustavile pozno v noč. šele proti Jutru sva šla s kurirjem v Gornji Grad. Obroč okrog Savinjske doline se je zoževal. Trinajsta se je umaknila na Kozjansko, šercerjeva se prvič ni mogla prebiti iz obroča. 8 decembra. Tudi sekretar oblastnega komiteja Jurančič Jože je prišei dvakrat v štab cone, da je spoznal položaj na frontah Ni se še odločil, ali bo šel z oblastnim komitejem ali se bo priključil štabu. Intendanta Lipaha je skrbelo, kaj bo s skladišči. Tehtal je, računal in premišljeval. Pomagala sta mu Zepei in Karo z zariplima in nasmejanima obrazoma. Tudi zdaj sta imela čutarico žganja. Ej, ej, Kara ne bo vz?la zima! 10 decembra. Borbe so se premaknile proti Mozirju. Še vedno je deževalo Ul snežilo. Aktivisti iz Gornjega Grada so se zatekli v brigade ali pa v vame bunkerje. Sekretar oblastnega se še ni odločil, kako bo razdelil svojo skupino aktivistov in t6T&nC6V Borbe so bile tudi pri Okonini. S komisarjem vojnega področja Grbcem sva stala na položaju. Deset metrov proč je težka mina izdolbla veliko jamo. Novinci so se preplašeno ozira i Tolažila sva jih, da ni t®ko hudo, samo zakloniti so jo treba Mitraljezi so regljali. , , Popoldne sem jahal v Ljubno. Ob mostu je stala minerska skupina in čakala povelja, da razruši most. Močil Jih je dež. Trije stari borci so zbijali šale na račun preplašenih ljudi. Pod mostom je bučala narasla Savinja. Z Grbcem, komisarjem področja, sva zavila na trg. Na poslopju, kjatr j« bila prej komanda mesta, je starejši moški brisal naša gesla. Poslal sem kurirja, da ga je spodil z lestve. »Veste, bojim se Nemcev,* se je opravičeval. »Pusti gesla pri miru, dokler smo mi tukaj! Izgini domov, Na pragu gostilne sta stala krčmarica Kolenčeva, rdečelična, široka ženska, in njen mož. »To nas bodo Nemci pestili, če zvejo, da smo kuhali hrano za partizane! Kar z vami bi šla,* je govorila žena. »Opešala bosta v gorah. Bolje je, če ostaneta doma,* sem ju tolažil. »Ce bodo Savinjsko dolino zasedli Nemci, je ne bodo za dolgo. Kmalu se vrnemo.* Kolenc je pa dejal: »Napregel bom konja in šla bova s staro v gozd.* Onkraj ceste je stal trgovec Jakob Sem. Grabil se je za sivolaso glavo in tarnal: »Nemci mi bodo že hudiča pokazali, ker sem bil med glavnimi starimi frontovci v Ljubnem.* Tud. njega sem tolažil. Posamezni streli in granate so padali že blizu Ljubnega Oblaki so viseli tako nizko, da bi jih skoraj dosegel z roko V gorah pa so treskale mine, granate in regljale strojnice. Na koncu Ljubnega, kjer se cesta zoži v Eastoke, so se zbiral' ranjenci. Polglasno so stokali. Njihov stok draži človeka. Ra njence so nosili proti Lučam. Ob majhni čedni kmečki hiši Je stalo osem mladih deklet Oblečene so bile v nove sivorjave moške obleke, obute pa ' nove rjave gojzerice. Izpod kap so jim štrleli kodri. Obkolil so me in povedale, da so terenke. »Komanda mesta je odšla kar brez nas. Ne bomo ostale \ Ljubnem. Tovariš komisar, vzemite nas s seboj.* Pepca, Tinca, Tončka, Kristina so govorile druga čez dru go. Na mladih obrazih ni bilo nič obupa, samo razočaranje, ker se ni nihče zmenil zanje. «Prej smo bile kar naprej na terenu. Mitingi, obiski po hišah, nosile smo hrano borcem na položaj in ranjencem, sedaj pa nič, kar pustili so nas,* so stokale. »Tovariš komisar, daj nas v brigado!* Kurir Pirc je zapisal njihova imena in onkraj Ljubnega sva jih izročila komisarju področja Grbcu, da jih razporedi. Le dobro oblečenih in obutih žensk se čete in bataljoni niso preveč otepali. ZOPET V SNEŽENIH GOZDIH lri se hrabri Pogačev-šlajpah. To je bil pravi komisar, * p‘ J ji ii' 12. decembra, še vedno je snežilo. V Savinjski dolini je pokalo. Nemci so prodrli v Luče in Ljubno. Tudi na štajerskem in Kranjskem Raku so bile borbe. Savinjsko področje se je selilo na Tuhinjsko. Cona je skrčila svoje odseke na sto deset ljudi. Zaščitni bataljon je štel okrog 180 borcev. Z njimi se je ukvarjal poleg drugega dela tudi Brajevič. Nismo se še odločili, kam se bo premaknil štab. Zvečer smo zadnjič sedeli v Gornjem Gradu pri Nati Tro-bejevi. Tudi Nata in njena soseda Vida sta se odpravljali z nami, saj sta bili obe zelo delavni aktivistki. Skrbelo ju je, ker še nista okusili ofenzive. Poznajo se jima še sledovi taborišča. Tolažili smo ju na star vojaški partizanski način, da bo tudi ta zadnja ofenziva prešla. Pozno čez polnoč, ko so zadnje patrole zapustile Gornji Grad, smo tudi mi odšli iz šokata in se namestili pri kmetu Suhovršniku in po sosednjih hišah. Suhovršnik je pravi gorski kmet. šestnajst otrok se vrti no hiši. Njegova obširna poslopja pričajo o skrbnem gospodar ;tvu. žena je potrpežljiva, skrbna in vljudna. Suhovršnik ni ;azal strahu. «Saj je vendar treba dati streho in hrano našim,* je govo ril, ko sem ga obiskal v hlevu pri živini. Kaj bo po našem jdhodu, ni pomišljal. Zunaj je v gostih kosmih naletaval sneg. Podnevi je prispela novica, da so nekateri člani oblastnega komiteja ranjeni, med njimi tudi Mica Šlapdrova. Takoj smo poslali na Citrijo patrolo osemnajst mož in zdravnika. Popoldne smo poslali drugo patrolo, da bi prinesla ranjence iz oblastnega komiteja. Pozno popoldne so kurirji sporočili, da je na Gornjem Špehu mnogo ranjencev in ljudi iz različnih brigad, ki ne vedo ne kod ne kam. S Pircem in še z dvema kurirjema sem odšel na Gornji Špeh. Gazili smo globok sneg. Na Gornjem Špehu sem res našel okrog sto različnih ljudi, kurirjev, kulturnikov, borcev in ranjencev, predvsem iz Tomšičeve brigade, nekateri pa so bili iz oblastnega komiteja. Bila je precejšnja zmeda. Neki mlad komandir jih ni mogel urediti. Tukaj sem zvedel tudi žalostno vest, da je padel komisar Tomšičeve brigade 1,1 s i ugavcv-oiajj/au. a jc U1X leta 1943 zelo razvil Tomšičevo je zelo prizadelo, v je bilo na Gornjem Špehu, sem pobral in odpel j a* nika, kjer jih je prevzela conska zaščita. n«. ria oblastne« 'i V štabu cone sem našel tudi sekretarja »»>"-• nft v- , teja Jurančiča. Tretja patrola, ki jo je poslala c°n® dr°v.i da bi nrinpliala. ranipnrp jtipH niimi t-nrii Mico da bi pripeljala ranjence, med njimi tudi Mico s‘ tefe11 je vrnila in sporočila, da so na Citriji Nemci, ne Pa * 14. decembra. Spet je snežilo. Pogovarjali smaavinj?^fl[<' noč. Del Tomšičeve se bo premaknil z nami. Iz ji” pi? line so se dvigale rakete in se oglašali ostri streli. razen naše Metke, so bile zaskrbljene. Metka je Pa. j no, kot v zadnji zimski ofenzivi. Bogomolov je od‘ n9s jjgj' čez Tuhinjsko na Kranjsko. Oddahnili smo se. «er x umajahu ntt xvi*uijsiku. uuubiiiillll Sinu \ več trapil z jarki in žico okrog cone. Pirc mi J®, jclw*|eP i l>eščevje blizu Suhovršnika nekaj zapisnikov, nek J c0f!s ^ del partijskega conskega arhiva. Tudi del štabnes arhiva smo zakopali v skalovje. Zanj so vedeli le “ ■ operativnih oficirjev. Qosfiir Pozno zvečer smo se odpravili do Suhovršnik®- ]9vlj8.4 ju je šlo na smeh. Zdelo se mi je kot da bi se starejšega brata. Tako dober in korajžen kmet! AepU. ~l siurejbega oraia. luko aooer in Korajžen Binvk* zrneft fr* dveh dneh govorila! Ko je govoril o živini, rži, jcjr rfi Jf pirju, predvsem pa o gozdu, so se mu kar sveti*' ^ r J i P* vu v ovili pa u gvicuu, o\/ oC HALI I*m i imeniten človek, ki hodi pozimi poslušat na voga1 nje viharjev! ^ 81' Suhovršnika sem se pa spomnil še dostikrat. * kot nekak kmečki kralj v savinjskih gorah, ki misli z naravo. Pozneje je umrl v nemškem taborišču. f, 15. decembra. Kar naprej je snežilo. Ustavili skorpe\L jtf hinjski dolini, v črešnjicah. Nekateri oddelki & čez Memno planino. Sneg je na debelo zapadel. ” »i se po hlsah. Poročila so bila bolj redka. Borci s0 ptr (Nadalle vai*1e