Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 26. januarja 2017 - Leto XXVII, št. 4 V BUDIMPEŠTI SO OBELEŽILI 25. OBLETNICO PRIZNANJA REPUBLIKE SLOVENIJE str. 2-3 Prenova Küharjeve spominske hiše stran 3 Dosta vse sem preživo stran 8 Tak lepau pa veselo ... stran 6 2 ˝ MI SMO NEJ ORSÉG, MI SMO PORABJE Človek se vse večkrat čemeri, da šté v kakšni vogrski novinaj, ka se je tau pa tau zgodilo v maloj vasnici Őrséga, povejmo v An- V BUDIMPEŠTI SO OBELEŽILI 25. OBLETNI REPUBLIKE SLOVENIJE V četrtek, 19. januarja 2017, je v preddverju Mi- in trgovino Madžarske László Szabó. Oba sta po- interesa. Veleposlanica Škrilec je dovcaj, v Števanovcaj, itd... Najraj bi tak včasin pozvau novinara pa ma raztomačo, ka naše vasnice (Andovci, Števanovci, VericaRitkarovci, Gorenji Senik, Dolenji Senik, Sakalovci pa Slovenska ves) so nigdar nej bile v krajini Őrség, tau je vsigdar bila ejkstra krajina, za stero je bilau vogrsko ménje Vendvidék. Slovenski se toj maloj krajini pravi Porabje. Problemi, ka lidgé pa novinarge več ne vejo (ali neščejo) razliko delati med krajinama Őrség pa Porabje, so se začnili tistoga ipa, gda se je napravo narodni park (nemzeti park) vküper za bejdvej krajini. Žüpani naši vasnic so se te prauto postavili, ka bi se narodni park zvau Őrség-Vendvidék, Vaugri so nej steli, ka bi se zvau Őrség-Szlovén Rába-vidék, tak je pa ostalo pri imeni Narodni park Őrség. Če bi tistoga ipa naši žüpani bili malo bole batrivni, bi se bole gorvzeli za svoje vasnice, bi vejndrik leko dosegnili, naj se narodni park zové Őrség-Porabje. Pa bi vejndrik Madžarom se tö nej težko bilau navčiti eno slovensko rejč, slovensko ménje naše krajine. Zakoj smo se v tisti cajtaj tak fejst abali rejči 'vend'? Vi tak vejte, ka so Vaugri, sploj pa steri so taši bili, vsigdar vcüjdali kakše druge reči, kak povejmo, ’nauri' ali 'smrdeči'. Dapa tau bi bila menkša baja, ništrni (eške politiki najbole) so zavolo te rejči tö vönajšli Otvoritve razstave so udeležili predstavniki diplomatskega zbora v Budimpešti, predstavniki Porabskih Slovencev in tudi prekmurskih Madžarov nistrstva za zunanje zadeve in trgovino Madžarske potekala slovesnost udarila dobrososedske in prijateljske odnose med državama, ki ju povezu- teorijo, ka smo mi sploj nej Slovenci, liki narod, steri guči nikšo slavsko (slovansko) rejč. Kakkoli smo jim tomačili, ka smo mi Madžarsko izpostavila v krogu tistih držav, ki so Slovenijo priznale med prvimi, in poudarila solidarnost takratnega madžarskega političnega za sebé v maternoj rejči vsigdar pravli, ka smo Slovenja, Slovenge, Slovenci, pa nigdar nej, ka smo Vendi. Tak je te gratala nikša negotovost (bizonytalanság) med novinari, (nauvo, neuradno) vogrsko ménje krajine (Szlovén Rába-vidék) so nej steli nücati, zatok so pa raj naše slovenske vesnice vcujzakapčnili k krajini Őrség. Če rejsan vejmo, ka mi nikak ne moremo biti Őrség, nej zavolo zgodovine, nej zavolo kulture, pa nej zavolo gezika. Vejmo, ka so lüstvo Őrséga zatok es pripelali pa skvarterali, ka bi skrb meli na meje, stražili granice, zatok so od vogrski kralov dobili privilegije. Naši starci, predniki so na toj zemlej živali že od druge polovice 6. stauletja, kesnej so je pa es naselili baratke cistercijani. (Bole podrauvnoma leko o tom štete v zgodovinski seriji D. Mukiča.) Njine šege pa navade so tipično vogrske, naše so slovenske. Njini gezik je vogrski (dialekt), naš je slovenski (dialekt), oni so Madžari, mi smo Slovenci. Za tau, naj se laučita té dvej krajini, moramo mi sami tö več napraviti. Lidam, steri o naši vasnicaj gučijo, pišejo kak o krajini Őrség, moramo povedati, ka smo mi Porabje. Najbaukše bi pa bilau, če bi se tau na zvün tö bole vidlo na tablaj in napisaj. Naj lidgé, steri pridejo od nindrik indrik, včasik vidijo, spoznajo, ka so prišli v krajino, gde Slovenci živimo. Dapa tau mi sami tö ne smejmo pozabiti! Marijana Sukič Veleposlanica Ksenija Škrilec je izpostavila odlične in prijateljske odnose med državama ob otvoritvi razstave zgodovinskih dokumentov, ki pričajo o pripravah na priznanje in vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama. Madžarska je priznala Slovenijo 15. januarja 1992. Razstava bo v preddverju ministrstva na ogled do konca januarja. Uvodna nagovora sta imela veleposlanica RS v Budimpešti Ksenija Škrilec in namestnik ministra za zunanje zadeve jeta narodnostni manjšini in številni skupni projekti. Namestnik zunanjega ministra Szabó je preteklo leto označil za ključno – omenil je skupno sejo vlad, tesnejše povezovanje obmejnih območij ter izboljšanje infrastrukturnih povezav med državama. Napovedal je skupno sejo vlad, ki bo letos v Budimpešti, in nadaljnje poglabljanje sodelovanja na področjih skupnega Porabje, 26. januarja 2017 Del ra vodstva in prebivalcev v procesu osamosvajanja Slovenije. Državi sta vzpostavili odlične in prijateljske odnose, ki temeljijo na medsebojnem razumevanju, spoštovanju sklenjenih dogovorov in s sporazumi prevzetih 3 ICO PRIZNANJA Martin Ropoš o leti 2017 mednarodnih obveznosti. Družijo ju skrb za varnost in stabilnost regije, interes za okrepitev gospodarskega sodelovanja in spoznavanje narodov ter njunih kultur. Slovesnega dogodka so se udeležili takratni minister za zunanje zadeve Madžarske Géza Jeszenszky, nekdanja predsednica madžarskega parlamenta Katalin Szili, nekdanji madžarski veleposlaniki v Ljubljani, številni veleposlaniki in predstavniki diplomatskega zbora v Budimpešti, apostolski nuncij, predstavniki slovenske in madžarske manjšine in slovenskega gospodarstva. Madžarska nacionalna televizija M1 je že pred tem, na dan priznanja, 15. januarja, objavila daljši prispevek, v katerem je izpostavila ključne mejnike slovenskega osamosvajanja, dosežke »Tak brodim pa vüpam, ka majo takšo čütenje tüdi slovenska skupnost in naše organizacije, ka je za nami uspešno leto. Že nekaj lejt je tak, pa vüpam, ka de se té trend nadaljevau ške naprej, ka je penez, stere dobimo za delovanje in vzdrževanje naših slovenskih institucij in organizacij, iz leta v leto več. Najbole fontoško je tau, ka je naše financiranje gratalo stabilno,« dá odgovor na moje pitanje, kak je biu zadovolen z letom 2016, predsednik Državne slovenske samouprave (DSS) Martin Ropoš. Madžarski parlament je že konec preminaučoga leta sprejeu proračun za leto 2017, DSS pa de ga sprejela v dvej talaj, prva do konca januara, bole podrobno verzijo, pa sredi meseca februara. »Povekšala so se sredstva v poglavji državna samouprava in narodnostni mediji, drugi tau pa so institucije, sterih lastnik je naša samouprava oziroma institucije, stere se financirajo prejk nas. Tau sta dvej glavni točki. Ka se tiče prve, dobimo 8 milijonov forintov več kak lani, tak ka mamo po nauvom na razpolago 88 milijonov forintov. Trenutno je naš predlog (javaslat) - steroga mo dali v potrditev občnomi zbori - ka bi od tej dodatnij pejnez polonje dobiu Urad Državne slovenske samouprave, polonje pa novine Porabje, za svojo širitev na dvanajst strani kedensko. O tom smo obvestili vodstvo časopisa in vidim, ka so že napravili konkretne stopaje za širitev. Ka se tiče Radia Monošter in drügi naši institucij - najbole tü dé za Küharjevo spominsko azstave mlade države in razvoj slovensko-madžarskih odnosov. (Veleposlaništvo R Slovenije) Slike: Ferenc Sütő, Veleposlaništvo PRENOVA KÜHARJEVE SPOMINSKE HIŠE hišo - se kaže, ka dobimo škemo strejo in prenoviti tem, ka bi se spaumnili enako vsoto pejnez kak zvünešnji tau slovenske na tresti lejt smrti Jánoša lani, približno 60 milijo- zbirke. Za tau smo pro- Küharja – nin tam oktonov forintov,« bra mejseca s slovensko je raztolmačo mešo in slavnostno prirepredsednik ditvijo«. DSS in cujDSS de v leti 2017 pridau, ka se šaupravila svoje tradicionalle financerajo ne prireditve, stere do se z dvej virov, začnile 10. februara, gda n o r m at i v n o do na Gorenjom Seniki po glavi učennarodnostne šaule proca dobijo prislavile slovenski kulturbližno 60 proni svetek. Borovoga gocentov pejnez, stüvanja, stero je od 2015. drügi tau pa leta vpisano v madžarski za njihovo Nacionalni register žive vzdrževakulturne dediščine, tau nje DSS dobi leto v Porabji nede, ga prejk pogodpa morajo dvakrat letbe: »Po dugi no predstaviti javnosti, lejtaj mamo med drügim v najvekšon Predsednik DSS Martin Ropoš na lanskom obečanje, steškanzeni na Vogrskon, v Državnom srečanji Porabski Slovencov v roga so dali varaši Szentendre. Sakalovcih tüdi na srečaMartin Ropoš vüpa, ka de nji slovenske ministrice sili 50 milijonov forin- se v letošnjom leti uresniin madžarskoga šolsko- tov. Radio Monošter pa čilo tüdi dosta tistoga, ka ga ministra, kaj naj bi tau pogodbo podpisali dolgoročno, za več let vküper«. Martin Ropoš je ške povedo, ka do več penez na razpolago mele tüdi civilne in narodnostne organizacije. Drüštva, stera delüvlejo bar tri leta, so se lejko do 15. januara prijavile na razpis, tak za delovanje kak za organizacijo različni prireditev. »Kak Letos de se obnauvila Küharova spominska iža, stero vsakšo leto znamo, mamo že neka gorpoišče dosta turistov lejt podpisano pogodbo z drügo krovno organizaci- naj bi za obnovo opreme so lani novembra zapisali jo, tak ka dobi Slovenska daubo približno pet mi- v zapisnik zasedanja mezveza en tau penez od ro- lijonov forintov. Mamo šane slovensko-madžarsaga prejk nas. In tak naj ške neka menši projek- ske manjšinske komisije. bi bilou tüdi v letošnjom tov, med drügim Držav- »Znamo, ka smo se poleti,« ške povej Ropoš in na slovenska samouprava gučavali o ustanovitvi raztolmači, kak naj bi načrtuje, ka bi ob naši zi- gospodarskoga združenja bilou v 2017. leti z inve- dini na Gorenjom Seniki MURABA EGTC. Znasticijami: »Svoje proš- postavili doprsni kip Av- mo, ka je ustanovna listinje smo vküper z našimi gusta Pavla, pauleg toga na že napisana, zdaj pa se organizacijami in našo pa ške, ka bi v seničkoj tak kaže, ka mogauče do zagovornico v madžar- cerkvi, gé je biu krščeni konca februara tau zdruskom parlamenti poslali pokojni Lojze Kozar, po- ženje potrdita tüdi obej že konec preminaučoga stavili spominsko ploščo. vladi,« je na konci ške leta. Najvekši projekt naj Če pride do obnove Kü- povedo predsednik DSS. bi bila obnova Küharjeve harjeve spominske hiše, Tekst: Silva Eöry spominske hiše. Vöminiti bi te tau vküper – tüdi s Kejpa: Karči Holec Porabje, 26. januarja 2017 4 Murska Sobota: Prvi letošnji Vanekov večer PREKMURJE MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE Spaumnim se eške, kak je bilou, gda se je tüdi v Soboti odprla samopostrežna restavracija, stera je bila v lasti firme Pomurka. Dosta lüstva je ojdlo ta gejst, pripravlali so tüdi razna slavja. Po tistom, ka je té naš prekmurski ponos (büszkeség) vrag vzeu, gnes pravimo, ka je šau v stečaj, je zidina, stera stogi sredi varaša, začnila nanikoj titi. Kak vse kaže, nede več dugo tak. Pred letom in pau je tau, zdaj ške sramoto, küpila firma Cerop, stera se s smetkami spravla. Prva so tak brodili, ka bi tüdi napravili en takši center, v sterom bi dvajsti zaposlenih iz socialno ogroženih skupin predelavalo staro pohištvo, gospodinjske in drüge mašine, pa tüdi gvant. Takši je biu prvi plan, steri pa se je zdaj malo vömeniu. Center za ponovno uporabo ostane, pauleg njega pa naj bi v medgeneracijskom središči – ka ga gor postavijo do nücali tri milijone evronov – bila ške oskrbovana stanovanja in poslovni tau. V moderni zidini naj bi bilou mesto za 16 različno velkih stanovanj (lakás), v poslovnom tali pa naj bi bila restavracija, male baute, lokali za osebne storitve, pa tüdi plac, gé bi skrb meli mlajše v tiston cajti, gda so vrtci že zaprejti. Po rečaj Franca Cipota, direktora Cerop Puconci, majo že rezervejranih devet stanovanj in en lokal. Radi bi, ka bi se tü drüžilo več generacij, zatau do na streji napravili teraso z zelenim talom, meli pa naj bi tüdi viske grede, stere bi leko kak gračenek nücali stanovalci. V tistom tali zidine, gé de mesto mejla socialna firma Mensana, pa do rejsan popravlali vse tisto, ka do lidge staroga prinesli od dauma in de se dalo popraviti ali na nauvo ponücati. V centri, gé do meli ške malo bauto, do pripravali tö delavnice ročnih spretnosti. Zanimivi projekt. Vüpajmo, ka de tüdi tak dober, kak fajn vövidijo namalani in predstavleni plani. Silva Eöry OBLETNICA REFORMACIJE JE EVROPSKI DOGODEK O enem pomembnejših svetu zvrstilo prek 3 tisoč, bo v Wittenbergu, kjer bo povezane kraje. V Sloveletošnjih dogodkov v Slo- reformaciji posvečenih središče dogajanja. V po- niji so kraji reformacije veniji in Evropi, 500-letniLjubljana, letos tudi proci začetka reformacije, je glašena za Trubarjevo mena prvem letošnjem Vasto, Raščica in Puconci. Iz nekovem večeru v Murski Prekmurja bo avtobus naSoboti govoril častni škof daljeval pot po Madžarski Evangeličanske cerkve, in Slovaški. mag. Geza Erniša. OsredObletnico bodo počastili nje dogajanje v Prekmurtudi v Murski Soboti, in ju, kjer živi večina evansicer mestna občina nageličanov v Sloveniji, je merava urediti posebno postavljeno v Puconce, ploščad, med pred leti v kraj, kjer je najstarejša parku odkritim spomenievangeličanska cerkev v kom Primožu Trubarju in Prekmurju in Sloveniji evangeličansko cerkvijo. Na letošnjem prvem Vanekovem večeru v Pokrajinski in študijski (od leta 1781). Ta mesec V znamenju obletnice reknjižnici se je zbralo izjemno veliko obiskovalcev iz Prekmurja in se vrstijo zlasti v domu formacije bo v Sloveniji od drugod; v imenu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije je zbrane Števana Küzmiča različtudi več ekumenskih srepozdravil predsednik uprave Ernest Ebenšpanger, mag. Franc ni dogodki in prireditve, čanj med evangeličansko Kuzmič pa se je pogovarjal s častnim škofom, mag. Gezo Ernišem namenjene šolarjem in in katoliško ter drugimi starejšim obiskovalcem. cerkvami. Podobna srečaPredstavljena so tudi dela dogodkov, največ v Nem- častitev obletnice pelje po nja bodo tudi po Evropi. z mednarodne likovne ko- čiji, kar govori o njenem Evropi posebni avtobus Tekst in foto: E. Ružič lonije Primož Trubar. pomenu tudi zdaj. Na in obiskuje z reformacijo Pomen reformacije je v osrednjem slavnostnem marsičem presegel ideje in namene Martina Luthra, Učenci DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku še ohraki je pred 500 njajo ljudski običaj božičnih kolednikov ali betleheleti na cerkev mešov, ki vsako leto pred božičem hodijo od hiše do v nemškem hiše in oznanjajo veselo novico: »Jezuš se je naraudo, v Wittenbergu jaslicah leži, nema gvanta, nema črejvla, pamagajte tau pritrdil tekst srmačko dejte.« s 95 tezami, s katerimi je opozoril, če rečemo poeno st av lj e no, na neprimerno ravnanje in dogajanje katoliške cerkve. R e for m a c ij a je zajela vso Piscu prve slovenske knjige Primožu Trubarju, Evropo, Slove- osrednji osebnosti reformacije na Slovenskem, so nija pa ima pri leta 2008 v soboškem parku odkrili doprsni kip, delo akademskega kiparja Draga Tršarja njenih začetkih pomembno osebnost, Primoža dogodku v Berlinu naj bi Navada je pač takšna, da se otrokom, ki pridejo k hiši in Trubarja. Znano načelo se zbralo 500 tisoč ljudi, oznanjajo rojstvo Jezuščka, da nekaj denarja, hkrati pa reformacije je bilo, naj lju- med njimi pomembni dr- se v hiši za blagoslov zmoli tudi en očenaš in zdravomadje bolj kot kdajkoli prej žavniki in cerkveni dosto- rijo. Na sliki, ki je nastala na dvori učiteljice Eve Lazar, odločajo sami o sebi. To janstveniki iz celega sveta. stojijo gornjeseniški učenci, ki so v mesecu decembru z načelo se je ponekod bolj, Vendar bo to le eden iz- betlehemom »odili« od hiše do hiše in so v slovenskem drugje manj uresničilo, med množičnih dogod- jeziku oznanjali prihod malega Jezuščka. Besedilo: Nino Gumilar kar velja tudi za Slovenijo. kov v Evropi, v letu reSlika: Eva Lazar V letošnjem letu se bo v formacije. Zlasti živahno Na Gorenjom Seniki še odijo betlehemeške Porabje, 26. januarja 2017 5 Baug plati vsejm V zadnjom mejseci se je nika ejkstra steri so gnes že sami tü stariške. Do njo rejč. Ravnateljici seničke šaule velko delo zgodilo z menov, najvek- gnes ji mam za peldo (vzor) pa mo Eriki Glanz, stera mi je zavüpala, aj šo poštenjé, presenečenje v mojom njim navekoma hvaležna, ka so se za z mlajši ustvaurimo lutkovno skuživlenji. Odlikovanje »Za narodno- tau podali, z veseldjom delali, trüda pino (bábcsoport) na šauli pa z vesti« vlade (kormány) na Vogrskom so nej poznali, so maksimalno sebé seldjom skaus sprvajala našo delo. je v človekovom živlenji najvekšo, ka dáli. Prvi mlajši so že na začetki v Vsejm kulturnim skupinam, njinim leko zadobi pri svojom deli za svoj Budimpešti na državnom festivali vrlim, pridnim mentorom pa kolejnarod. Zatau si tak brodim, ka sam bili prvi s špilov »Hiša iz kock«, zatau garom pri Slovenskoj zvezi. Najbola doužna se zahvaliti prejk slovenski smo leko bili keden dni na rovačkom pri srcej so mi pa tisti, s sterimi smo novin tü vsejm lidam, organizaci- maurdji. V Sloveniji smo bili pozna- 1995. leta leko ustvaurili prvo pojam, steri so mi bili na pomauč. ni, vsakšo leto smo bili med najbaug- rabsko gledališko skupino v MonoNajprvim se z velkim poštanjaum šimi ali najbaugši. Prejk svojga špi- štri pa do gnesden kračeši ali dugši zahvalim, komi sam na pamet prišla, lanja so seničko šaulo na tom táli tü čas se podajo v svojom slobaudnom steri so vüpali namé na tau predla- ijrašnjo napravili tej mlajši: Estera časi špilati igre, se trüdijo, aj naša gati, so se za tau trüdili pri Drüštvi Šulič, Klara Dravec, Gabor Bajzek, materna rejč vse duže živa ostane. Slovencov v Budimpešti, Drüštvi za Aniko Győrvári, Amanda Horvat, Vsevküp nas je bilau 17, za tau po lepšo ves Števanovci, Drüštvi porab- Agi Hanžek, Tomaž Grebenar, Zsolt imeni gora naštem samo njij, s steski slovenski penzionistov, slovenski Bajzek, Tomaž Kozar. Posaba so po- rimi vred zdaj špilamo pri malom zagovornici v parlamenti Eriki Köleš hvalo pa zahvalo vrejdni njigvi sta- gledališči DUO Fodor ali na nauvo Kiss pa Veleposlanici RS v Budim- riške, steri so nikdar nej branili svo- ustvaurdjenoj skupini Nindrik-inpešti Kseniji Škrilec. Hvala lejpa Mi- jim mlajšom, nej gora prosili eške drik: Marijana Fodor, Marijana Konistrstvi za čoveške vire, predsedni- té tü nej, gda smo večer do devete vač, Micka Bajzek pa Feri Meggyeš. ki Državne slovenske samouprave Baug plati ženskam, stere smo se Martini Ropoši, steri je pauleg toga podale za plesanja, etak smo leko svetka cejlo brigo gora prijo, naja z ustvaurili folklorno skupino penMarijano Fodor na svetek sprvodo, zionistk 2010. leta pa do gnesden asistenti slovenske zagovornice dr. plešemo. Zahvalim se leko Sloveniji Sütő Ferenci za sprvajanje, za pozorza tau, ka nam s pejnazi omogauči nost, skrb, administrativno pa človešpri Slovenskoj zvezi, ka leko mamo ko pomauč. Porabski Slovenci svoje kulturne Zdaj, gda sam si zmišlavala o svojoj skupine. Baug plati, steri mi na gonč živlenjskoj pauti, sam se spaumila, stanejo za novine Porabje pa Radio ka korenjé mojga slovenstva nazaj Monošter, penzionistom pri Drüštvi sega do matere, stera me je že pod porabski slovenski penzionistov, stesvojim srcaum v tau ranila, pa do ri ste stebri slovenstva, steri aktivno gnesden njau leko mam za najvekšo pomagate voditi drüštvo, gora držati peldo. V šauli smo pa meli tašno prmaterno rejč, kulturo, indašnje šege cerkorco, lerenco za slovenski gezik pa meštrije, gastronomijo, posaba pa razredničarko Ireno Pavlič, stera steri ste svoje mlajše pa vnuke navnam je bila drüga mati, mejla nas je v čili porabsko materno rejč, ka je vsej svojom srcej. Do gnesden mi je pelnas Porabcov minimalna doužnost. V Budimpešti po prevzemi odlikovanja z da/vzor, kak rada je gučala z nami v Baug plati dragoj moji materi, ka bi asistentom slovenske zagovornice dr. Ferencom slovenčarskoj domanjoj rejči, mi pa brezi njene pomauči nikdar nej zanz laumpi, z očami go poslüšali pa Sütőnom, s predsednikom DSS Martinom Ropošom dolejla, nej s časom, nej z delom pa pa z mojo nekdenejšno leranco Ireno Pavlič večkart smo se smejali, ka se nam je nej z močtjauv opravlati narodnošpajsna vidla prauti naše števanovstno delo v slobaudnom časi. ske rejči. Ona nam je pokazala prvo vöre probali zatok, aj maksimalno Na konci se pa lepau zahvalim slopaut do slovenske kulture s tejm, ka baumo pripravleni na predstavitev venskim pa varaškim medijom je mlašečo folkloro ustvaurila, nas je Porabski Slovencov v Cankarjevom Porabje novine, Slovenski utrinki, včila slovenske plese, na probe smo daumi v Ljubljani. Na velko poštöj- Radio Monošter pa Sotočje, novine trno rade odle dekličine. Školnik Ka- vanoj mentorici Jožici Roš pa njenoj Vestnik, Szentgotthárd pa Vas Népe rel Krajczar so nas pa včili špilati v li- pomočnici Dragici iz Murske So- – ka sem prejk njivi intervjuvov leko terarnom krožki (irodalmi színpad). bote, stere sta nam pokazala lepoto, dobila telko pozornosti, gratulacij Tak smo se vcuj včili, kašno čütenje kreativnost špilanja z lutkami. Dosta tak od domanji lidi kak iz Slovenije, je gora staupiti pred lidami, ji razve- sam se navčila od njija, sledkar pa od tak od Slovencov kak od drügi lidaj. seliti s tistim, ka radi delamo. sina mentorice Mikija Roša, s sterim BAUG PLATI! Na konci pa želejm, V drügom tali se na velko zahvalim smo začnili v porabskoj rejči pa tau aj dosta Porabski Slovencov leko dotistim, steri so mi v živlenji poma- tadale pelali pri vözraščeni gledališki žive tau veličastno čütenje, tau pogali, pri deli v slüžbi, eške bola pa v skupinaj do gnesden. On nam igre štenjé! slobaudnom časi. Prvi so gorejnjise- piše v prejkmurskoj rejči, etak mi Klara Fodor nički mlajši (od 1983. do 1995. leta), je ležej prejk spijsati v našo domakejp: Marijana Fodor Porabje, 26. januarja 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA ŠPITALE SO ZAPRLI ZAVOLO GRIPE Tau pravijo, gda je fejst mrzlo, te nega gripe (influenza), zato ka virusom bola paše toplo vrejmen. Dapa zdaj tak vögleda, ka se s tejm virusi sploj ne spravlajo, zato ka je v Železni županiji od dneva do dneva več betežnikov. Istina, ka viruse za influenzo so še nej vöpokazali iz tisti vzorcov, ka so jij dotejga mau vzeli, dapa število betežnikov je že prejkstaupilo tisti prag, ka že leko od gripe gučimo. Zato, ka je zdaj dvakrat telko betežnikov, kak je tau bilau začetka januarja. Dapa kak je dr. Éva Stánicz pravla, tau so še nej vpamet vzeli, ka bi tej betežniki na ednom grombli, na enom mesti bili. Najdejo se taši razredi pa otroški vrtci, gde ji sedem, osem fali, dapa tašo še nega, ka bi vrtec mogli zaprejti ali ka bi cejli klas falijo. Zavolo velke numere betežnikov so v Železni županiji špitale zaprli v Sombotelu, v Körmendu, v Celldömölku, v Monoštru, tak ka betežnike ne more gledat odti. Kak se leko branimo, če neškemo betežni gratati? Najprvin tak, ka dosta sadja pa vitaminov moramo pogesti, če nej mujs, nédemo v tašo mesto, gde je dosta lüstva v ednom prostori, večkrat si roke zaperemo. Večkrat trbej luftati tö, zato ka se tej virusi najbola tam plodijo, gde je sparno. Dapa najbola vejn tau vala, če se damo vcepiti proti influenzi. Injekcije proti gripi za šenki dobijo kronični betežniki pa tisti, šteri so že več kak šestdeset lejt stari, drugi si cepivo za štiri gezero forintov leko küpijo. Letos smo že cejplenje zamidili, je pravo eden doktor na televiziji, ka deset, dvanajset dni nücamo, ka odpornost dobimo, virusi so pa že med nami. Dapa za naslednjo epidemijo (járvány) je eške nej kesnau opozarjati. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... 25 let od mednarodnega priznanja 15. januarja je minilo 25 let, odkar je Evropska skupnost, predhodnica Evropske unije (EU), priznala Slovenijo kot samostojno državo. Tudi Madžarska je Slovenijo priznala na ta dan. Kot prva je Slovenijo že dan po osamosvojitvi, 26. junija 1991, priznala sosednja Hrvaška, s katero sta se osamosvojili na isti dan. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, 7. aprila 1992 je sledilo še priznanje ZDA, ki so bile sprva izrazito zadržane do slovenskega osamosvajanja. Po priznanju Evropske skupnosti so mednarodna priznanja začela deževati in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami po svetu in je članica večine mednarodnih organizacij. Osamosvojitev Slovenije pred 25. leti je bila uspešna in se je zgodila v pravem času, a v preteklega četrt stoletja bi lahko prišla dlje, so se strinjali udeleženci okrogle mize Slovenija in EU. Dosedanjo pot Slovenije je slovenski zunanji minister Karl Erjavec označil za dolgo in uspešno, kot eno pomembnejših prelomnic v zgodovini države pa je izpostavil članstvo v EU, ki kljub svojim izzivom ostaja temeljni okvir za nadaljnji razvoj države. O svojih pogledih na dogodke po osamosvojitvi Slovenije ter današnji položaj in vlogo države so na okrogli mizi spregovorili tudi prvi predsednik republike Milan Kučan, prvi predsednik vlade Lojze Peterle, prvi zunanji minister Dimitrij Rupel, prvi pooblaščeni predstavnik Slovenije v Bruslju Lojze Sočan, nekdanji direktor urada za intelektualno lastnino Bojan Pretnar in novinar Branko Maksimovič. Vsi govorci so zadovoljni z osamosvojitvijo, a nobeden ni povsem zadovoljen s tem, kam je Slovenija v 25. letih prišla, saj bi se po njihovem mnenju lahko odrezala dosti bolje. TAK LEPAU PA VESELO KAK INDA SVEJTA V Šalovcaj na Goričkom so 14. januara napravli Tistim mlajšom, šteri so še nikdar nej lüpali se- men, so ženske razložile, ka ga trbej en den prlé Če gli so roké starejše, trüdne pa trde ali pa ešče mlade pa nerodne, je šlou lüpanje tikvinoga semena vsem dobro od rok veseli večer, s šterim so ščeli nazaj obidite indašnje navade lüstva pa delo, steroga gnjesden marsikeri mladi človek več ne pozna. Tak so se sprajli lüpat tikvino semen pa plest košare, za špajs pa so vrgli tüdi karte. Ka do tou organizejrali, so se spomnili v Turističnom drüštvi Dišeči volčin, v šterom zdaj že dobro leto dela tüdi grupa žensk, štere se zanimajo za ročna dela. Zatou, ka vidijo, ka se po vasnicaj v šalovskoj občini lüstvo tö vse menje drüži med seuv, pa ka tisti mlajši sploj več ne znajo, kak vövidijo ena kmečka dela, so se zmislile, ka do vse tou vküp sprajle en večer. V šalovski kulturni doum je prišlo kaulik 40 lidí z vsej vasnic v občini, bili pa so eni tüdi z Lücove pa Prosenjakovec. Ženske so večina lüpale goščice (tikvino semen), moški pa so se bole za tisti sto potegnili, gde so leko špilali šnops. Bausarski Pišta s Šalovec pa si je v roké vzeo šibje pa pleo košaro. lüpali kukorco. Tam se je dosta novih tut (klajf) tö zvedlo ali pa so si gučali vice, radi pa so kaj tüdi zapopejvali. Ženske so še v smeji prajle, ka so moški tö radi prišli, če gli njim tou delo nej tak dišalo, da pa radi so ostali do konca, ka so te šli z deklami domou pa jih zapelavali. Moški so radi vrgli tüdi karte, pa tak je bilou tüdi tisto soboto v Šalovcaj. Najrajši so kartali v štiri, na par, samo bole za hec, kak pa za pejneze. Gda je delo bilou opravleno, so vertinje turističnoga drüštva dale na sto Dva dolenjskiva pa dva šalovskiva moškiva so vrgli partijo šnopsa; le šteri par je zmago ... Bausarski Pišta je majster v pletenji košar Porabje, 26. januarja 2017 namočiti, ka je fajn mejko, pa ka se te lepau lüpa. Gnauk svejta, pred 40. lejti ali pa še dale nazaj, so se po večeraj v zimi tö tak dobivali, da pa te je tau bilau bole pogosto, pa so odle od küče do küče pa pomagali lüpati, česali pa so ešče tö perge ali pa poleg domačih pogač pa vina še malo namazanoga krüja z zaseko, mastjo pa cverki. S tem so ščele pokazati, kak prosno pa po domanje so geli gnauk svejta, gda gestija nej bilou tak po volej, kak je tou gnjes den. Tak flajsno pa lepau je mino vesejli večer v Šalovcaj, zvedli pa smo še, ka do ga od zdaj naprej organizerjali vsakšo leto, ka vidijo, ka je lidam fajn, ka se spominjajo starih cajtov. Mihaela Kalamar 7 50 LET RADIJSKE ODDAJE »SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI« Radijska oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi je lani svetila 50. oblejtnico. Prvo oddajo (műsor) so lidgé leko poslüšali na slovenskom radioni 21. niki so pesmi pa šege gordjemali leta 1969. Žalostno, ka iz naše vesi več samo sama živem, stera sem njim te spejvala, gda so iz Ljubljane prišli. Te Gorenjesenički ljudski pevci v Cankarjevem domi oktobra 1966. leta. V taum programi se leko poslüšajo ljudske pesmi, muzika pa šege s cejle Slovenije pa iz krajin zvün Slovenije, gde živijo Slovenci. V svetašnjom leti so v Sloveniji pripravili pet javnih sem ge že spejvala pri mešanomi pevskomi zbori 18 lejt. Gda so prišli, smo se najprva zgučali, ka pridejo nazaj drugo leto, dapa ka bi nej odišli praznik rauk, sem njim mogla spejvati našo pesem Micika v pün- Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Simonom Krečičem terenskih oddaj, stere so bile v Lučah ob Savinji, v Podlehniku v Halozah, v Ilirski Bistrici, v Rávanci v dolini Rezije in v Ljubljani. V oddajo, stera je bila v Podlehniku v Halozah, smo dobili pozvanje Ljudski pevci ZSM z Gorenjoga Senika tö. Pri nas na Gorenjom Se- gradi. Svetašnja oddaja je bila 7. januara 2017 v 20. vöri, prenos je biu iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma z naslovom Skozi prostor in čas. Ponosna sem, ka so nas Porabce – ranč tak kak druge Slovence s Koroške pa Talanjskoga – tö počastili in V künji inda in gnes (3) PÜTRA – VRČ ZA VODO – BUGYIGA KORSÓ Pütra je bila piskrena posauda, štera je mejla na prejloči »cecek«. S toga so pili tak kak s kakšoga cürka. Z lampami so se ga nej doteknili, tak ka več lüdi je leko pilo z edne pütre eden za drügim. Tau posaudo so nej v künji nücali, liki so go s seuv nosili na mezeve, na žetvo. Tam so go v senci dojdjali. V pütri je voda dugo friška ostala, sploj če je nej bila oblejana. Tak je s piskrene posaude prejk vodau pa (h)ladilno turbo z stene voda hlapela (párolgott) akumulatorji, štere smo prva in sama sebe ladila. dojzmrznili v zamrzovalniki. Gnes, če kam demo, te v termosi nesemo s seuv ladno Marija Kozar pozvali v Cankarjev dom. SKOZI PROSTOR IN ČAS so potovali ljudski glasbeniki in pripovedovalci, steri so nit tradicije izročili v novo skladbo Slovenska suita Alda Kumarja, stero je zašpilo Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Simonom Krečičem. Zvün orkestra so ešče gorstaupili: Anica Lazar, Janez Ramoveš, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Ljudski pevci iz Luč, Ana Duša, Volk Folk, Ljudske pevke Trstenke, dr. Drago Kunej, Tomaž Rauch, Hrušiški fanti, Sandro Quaglia, Emil Zonta, Cvetko Rakar in Klavdijo Šavron, Ljudske pevke Kresnice, Marko banda, in Folklorna skupina »Val Resia«. Program je trpo vejndrik vöro pa pau, dapa tau je tak odletelo, ka smo sploj nej vpamet vzeli. Čudovito je bilau. Zahvaliti se moramo sekretarki Slovenske zveze, ka nam je vse organizirala pa bila z nami v Ljubljani, Zvezi pa, ka je plačala pautno ceringo. Nenazadnje sem hvaležna vsem tistim strokovnjakom, stere sem poznala in so še med nami: tau so Julijan Strajnar, Helena LožarPodlogar, Mirko Ramovž in Jasna Vidakovič. Baug plati Sekciji za glasbeno narodopisje Znanst ve n or a z i s kov a l n e g a centra SAZU, ka skrbijo za tau, ka bi se pesmi, pripovedi pa šege naši babic pa prababic nej zgibile, bi se ohranile. Vera Gašpar Kejpa: Gy. Bajzek porabje.hu Porabje, 26. januarja 2017 ... DO MADŽARSKE Izboljšal se je položaj vrtcev V zadnjih letih se je znatno izboljšal položaj vrtcev, je izjavil državni sekretar Ministrstva za človeške vire Bence Rétvári, ki je poudaril, da so pozitivne spremembe na več področjih. Dvignile so se plače zaposlenih v predšolski vzgoji, povečalo se je število mest v vrtcih, naraslo je zanimanje za vzgojiteljski poklic in se je zgradilo precej novih vrtcev. V tem letu bo dobilo več plače 32 tisoč delavcev, ki so zaposleni v institucijah predšolske vzgoje, 10 odstotkov se bo dvignila plača tudi tistim delavkam, ki nimajo strokovne izobrazbe v vrtcih. V zadnjih šestih letih je vlada namenila za razvoj vrtcev 26 milijard forintov, iz teh sredstev se je zgradilo, razširilo ali moderniziralo 177 vrtcev. Po vsej državi je 380 tisoč mest v vrtcih, toda kapacitete niso popolnoma izkoriščene, saj vrtce obiskuje 317.500 malčkov. Za gradnjo vrtcev v madžarskem zamejstvu je vlada v teh letih namenila 9 milijard forintov. Gibanje Moment proti olimpijadi v Budimpešti Novo gibanje Moment si je zadalo za prvi večji cilj, da bo doseglo, da glavnomestna občina prekliče kandidaturo Budimpešte za olimpijado in paraolimpijado v letu 2024. Gibanje, ki združuje predvsem mlade, želi svoj cilj doseči na lokalnem referendumu, zato mora v tridesetih dneh zbrati 138 tisoč podpisov. Zbiranje podpisov so mladi, ki ne skrivajo, da je njihov končni cilj zamenjava sedanje vlade, zato ne izključujejo, da se bodo kasneje reorganizirali v stranko, začeli prejšnji četrtek na 25. lokacijah Budimpešte. Gibanje Moment meni, da bi denar, ki ga vlada namenja za priprave na olimpijado, imel boljše mesto drugje, recimo v zdravstvu, šolstvu ali v prometni infrastrukturi. Nenazadnje bi z njim lahko izboljšali kvaliteto življenja ljudi. 8 Dosta vse sem preživo Kak šegau majo prajti, če je sila, vrag še müjo podjej. Tak sem bijo s tejm dja tö, gda sem za novine isko nekakoga, s sterim bi se leko pogučavo. Üšo sem od kuče do kuče, pa itak se nej posrečilo nikoga nej najti. Bilau tak, ka je zaprejto bilau, dapa bijo taši tö, šteri se je nej dau nagučati, ka bi mi kaj pripovejdo. Že sem ranč na tau mislo, ka nika nede s toga, gda sem se v Varaša pelo mimo iže Ferenca Gyečeka, po domanjom Čajtana. Istina, ka oni so mena že pripovejdali, mi je na pamet prišlo, dapa gvüšno, ka dosta vse tašo še majo, ka so mi nej tapravli. Tak ka sem se stavo pa sem je proso, aj me vöpomorejo, zato ka sem v velkoj stejski. Tau je za nji sploj nej bila problema, če bi trbelo, še dva dni bi mi pripovejdali, telko vse se je z njimi dogajalo. - Fejst je mrzlo, prvin so tü bili taši mrazi? - začnam pogučavanje tak, kak tau šegau maš, gda še ne vejš, ka boš pito. »Pa kak bi pa nej bili? Še vekši mrazi so bili kak zdaj. Vej pa tvoj oča tau tak vej, zato ka on tö traktoroš bijo kak dja. Bilau, ka sem z malo Dutrof üšo töj vö na Akasztó brejg pa je tak sklisko bilau, ka so se kole naprej vrtele, Dutra je pa nazaj na rit odletejla. Dja sem dosta trpo pa vsigdar so me v tašo mesto djali, gde je najüše bilau, zato ka sem dja vöodpeldjani (internirani) bijo. Stari komuništa, Vörös se je zvau, ka je moj prejdjen bejo, je name v Sakalauvce poslo delat, na C100 traktor. Vsakši den, če je mrzlo bilau ali vrauče, z biciklinom sem se vozo delat.« - Težko se je C100 v zimi, gda je mrzlo bilau, vužigo? »C100 se je vužgo, če se je sto ali nej, zato ka je motor emo ejkstra bencinski motor, steri ga je gnau, če trbelo, edno vöro ga vrtijo.« - Te velki traktor je nej vezno, zato ka goseničar (lánctalpas) bejo. »Zato je bilau tašo tö, gda sem dvauje sani emo vküpzakapčene pa z lesaum naklajene, tašoga reda je vö po brejgi malo brso.« - Kak leko dola z brga sani vleče, vej pa tiste ne moreš bremzati (fékezni)? »Tau se je nej štelo, te traktor je tašo zmečavo emo, ka tauga so sani nej mogle sünti. Vidiš, dja sem vsigdar najbole drekosto delo emo, pa ešče itak sem tü. Ka smo tam delali v delavnici (műhely), že samo trdjé smo, drügi so že vse odišli pa so mlajši bili od mene.« - Vi ste traktoroš bili dočas, ka ste nej meli nesrečo, kakšne traktore ste vse vozili? »Vozo sem RS09, tau je eden mali traktor, steri naprej pred seuv ma plato. S tejm sem vozo pri vas zemlau, gda je tvoj oča zido, gnauk sem na eden breščec zavozo pa sem vse goraobrno, tak ka nej trbelo prazniti. Vozo sem malo Dutro, Mtz, Super Zetor pa C100.« - Nej je bilau mrzlo v C100 traktorja, zato pitam, ka je tam vse žaleza bila? »Nej je bilau mrzlo, zato ka je emo ogrevanje, velki motor je emo, pa od tistec je znak topel luft fudo. Nej zaman, ka v Rusičkom so ga redli, gde je fejst mrzlo pozimi. Dostakrat, gda sem drugi traktor vozo, Dutro ali Super zetor, te je bilau tak, ka sem v vodej sejdo cejli den. Zaman si emo pufajko nasaba, pa ranč taše lače, če je vse mokro bilau. Nej zaman, ka na stara lejta človek vse fele beteg vküppobere. Kak sem pravo, z menov so tau delali, ka so steli, zato ka sem vöodpeldjeni bejo na Hotrobágy. Gda sem emo tau velko nesrečo, ka sem skur nej mrau, te gda sem v slüžbi traktor vozo pa eden tovornjak je v mene parleto, te so mi tau prajli, aj dem v socialni daum za portaša. Te sem dja fiškališa pito, ka aj delam, pa on je pravo, aj se ne njam, zato ka se oni rejšiti škejo mene. Gda sem domau prišo, mena so samo tappénz dali, drüge pejneze, ka je Nemec plačo, steri je kamion vozo, tiste so tadjali. Dja sem njim pravo, če ne dobim redno plačo, te cejlo vse prejkdam advokata, samo potejm so mi vöplačali, ka mi je odlo.« - Prvin je lüstvo tö ranč telko drv tazakürilo pozimi, gda je tak mrzlo bilau kak zdaj? »Ne vejm, mi doma smo redno kürili, zato ka smo dosta goštjé meli pa zavolé drv raš odpelali, gde so nas na cug djali. Od tec so nas zravan v Tiszaszentimre pelali, gde smo pet mejsecov vanej pod nebom spali.« - Ka ste s kravami pa s konji delali? »Tau je vse doma ostalo, pa ranč tak drügo tö. Dja sem telko časa nej emo, ka bi se zravno, v spaudnji lačaj so me odpelali. Ka je doma ostalo, tau so vse odnesli, samo prazne stene so ostale. Mi smo še samo pri bejlom mostej bili, gda so Barabaške že naš ram robili. Sledkar gnauk so mena gospaud Markovič vöovadili, ka na Verici so se srečali z njim, gda je na naši kaulaj sejdo pa so ga pitali, odkec je spravo te lejpa kaula, on pa tau pravo, ka od brata je daubo juš. Taši svejt je bejo te, pa dja od tistoga mau komuništare ne morem vöstati, še zdaj nej. Dja tau pravim, ka vsakši manjak je komuništar bejo.« - Med putjauv, dočas ste taprišli na Tiszaso Ferenc Gyeček (Čajta) zdaj živejo v Varaši v tistoj szentimre, ulici, gde živi dosta Slovencov vam dali piti pa djesti? smo meli vsigdar, dočas ka »S tejm se je niške nej briso nam vkraj nej vzeli, gda go, če si žeden ali lačen, so nas odpelali. Zdaj samo ti si tam samo eden kutelko mamo, ka smo, gda je lak bejo. Dja sem tö kočiš odškodnina bila, leko nazaj grato, dapa taša dva konja tjöjpili. Samo iz Ritkarovec sem daubo kak vraga. Tau so edenajset družin odpela- so prajli, ka nikoga nede li. Dja sem te, gda se je tau brigalo, če kulaka bujeta. zgaudilo, sedemnajset lejt Bilau, ka sem delavce pelo star bejo« na 9. tablo, pa so tak nauri - Zaka ste nej vujšli? gratali, ka je lüstvo vse dola »Tak sem vö na okno sto s kaul spadnilo, pa nej samo skočiti, samo trdjé avoštje tau, liki še kolau smo tö ta(udbaši) so pükšo namé njali. Sledkar, gda sem je že podržali, pa sem te bola v duža časa prejk emo, te se je meri austo. Potejm so nas te že navčo, kak trbej pelati pa vküppobrali pa so nas v Va- sta že nej bila tak nauriva. Porabje, 26. januarja 2017 Mena je telko baukše bilau kak drugim, ka sem nej bijo lačen, zato ka gda sem konje polago, te sem s prgiškov vzejo daro (zdrob), v vodau sem go namočo pa sem tisto djo.« - Tau je te strašno bilau. »Vejš, ka je bilau strašno? Tau, gda so birke (ovce) vö iz štale pistili, mlajše so pa nutik zagnali, v noči so pa podgane mali mlajšom nause vse dolazgrizle.« - Kak dugo ste tam bili? »Edno leto pa pau, dapa če bi Nagy Imre nej bijo, te bi nas vse v Rusičko odpelali, v Siberijo. Dapa, hvala baugi, te so nas pistili. Dapa še nej domau, liki na Vép, pa tam smo te v zadrugi delali, pa sledkar smo leko domau prišli. Samo tau bila baja, ka nas so nikan nej gorvzeli, nejsem si slüžbo najšo. Dja sem sto, ka vö v Avstrijo odskočim, samo nikak sem nej mogo, zaman sem probo, zato ka je dosta sodakov bilau. Dja sem tam pri Rabi dobro pozno vse, zato ka sem s konji dosta vozo tam, dosta sem se tam skrivo pa čako, dapa nej se mi je posrečilo. Tak ka te sem na Várpalota üšo v bánjo (rudnik) delat, ranč tak kak gda sem sodak bejo, te so name tö v Dudari v bánjo odpelali, zato ka so mi nej zavüpali. Najprvin sem tak tü ležo v špitali, zato ka se je bánja namé vtrgnila.« - Na vas se je že bánja vtrgnila, kamion vas tavdaro, tak ka vejn ste nej meli tašo čunto, štera je nej bila potrejta, šestnajset operacij ste meli, srčni infarkt ste meli, pesmeaker mate, tak ka vi ste rejsan tak, kak maček, ka sedem življenj mate. »Zato je tau tak, ka se dja nikdar ne dam prejk, dja sem vse preživo, še komuništare, šteri so me telko mantrali.« Karči Holec 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 4. V znamenji križa Odrešenika Kristušov evangelij je na gnešnjo zemlau Slovencov prišo dvakrat: oprvin so ga nutvpelali rimski gospaudge, štere so na konci antike tazagnale horde Germanov pa Slavov. Naše poganske starce pa so frankovski velikaši začnili prejk na pravo včenjej krščanjski istin pa so nücali gezik Karantancov, zatok mamo Slovenci Bri- cerkvenoga ino kulturnoga žitka: svetilüstva. Stare šege pa navade so nej dojspo- žinske spomenike za najstarejšo slovensko va brata sta pri mešaj nutvpelala slavsko trli, liki jim dali nauvo, krščanjsko formo. pisanje. Po drügoj strani so tau najstarejši rejč, štero sta se navčila v rodnom Soluni Cerkvi je lüstvo plačüvalo »slavsko deseti- teksti v kakšom koli slavskom geziki z la- (Thessaloniki) kak sina grškoga očé pa no«, štera je bila samo ena tretjina od tiste tinskimi literami, zatok ništerni pravijo, slavske materé. v drügi krajinaj. ka so tau stare cerkvene slovanske, rovač- V lejtaj 863-864 sta brata misijonarila na Frankovski gospodari pa so za en ke ali slovačke rejči. malo bole sigurni gratali, talali so Leta 818 se je spodnjepanonski knez graube štrafe. Bogastvo so vzeli v Ljudevit Posavski zdigno prauti svocerkveno rokau, če pa je štoj pogan- jomi furlanskomi gospodari, šteroj skim bogauvom slüžo, so ga vmorili. rabuki so se priklüčili karantanski Po smrti püšpeka Modesta so ništer- pa karniolski Slavi tö. Že za par lejt ni Karantanci napravili več rabuk so Franki dojspotrli gorstanenje, prauti krščanjskoj vöri. Knez Hoti- zavolo sodelovanja v njem pa so Kamir je ta gorstanenja brž dojpotro, rantanci ino Karniolci zgübili svojo od slejdnjoga upora pod njegvim samostojnost. Germanski gospodari sinaum Valtunkom ino od spreobr- so domanje kneze vöminili s svojimi njenja slejdnjoga poganskoga sodač- grofi, lokalni velikaši pa so se začnili koga prejdnjoga Črtomira pripovej- vklüčevati v frankovsko fevdalno hida pesnitev Franceta Prešerna »Krst erarhijo. Stare domanje forme orgapri Savici«. niziranosti so preminaule, v vzhodMisijonarenje v Karantaniji je do noalpskoj krajini so stvaurili prve konca 8. stoletja pelala nadpüšpekija fevdalne grünte, zemliška gospostva. v Salzburgi. Istina pa je, ka je ta kra- Franki so po bojnaj z Avari v Panonjina v starom vöki, v antiki slišala k skoj nižini napravili mejno grofijo »Če bi ded naš nej zgrejšo, te v vöki njemi bi patriarhati v Ogleji (Aquileia). Ta dva »Spaudnjo Panonijo«, z veukimi zemNa stenej cerkve na Gorenjom Siniki je bilau živeti...« - najstarejše dojspisane slovenske cerkveniva centra sta se na začetki 9. lami od Rabe pa do Donave ino namalani slavski püšpek Panonije sveti Metod rejči v Brižinski spomenikaj stoletja svadila, sam frankovski casar Drave. Kauli leta 840 je krau Ludvik vöro obračati na srejdi 8. stoletja. Od tis- Karel Veliki je mogo pravico talati. Vladar Nemški dau en tau te krajine slavskomi Moravskoj, gde sta včila pa pripravlala toga mau pa do gnes se je - z vekšov ali zahodnoga sveta se je leta 811 odlaučo, knezi Pribini. Té je na panonsko zemlau slavske dühovnike, najbole važne cerkvemenjšov intenzitetov - na Slovenskom ka baude grajnca med patriarhatom pa pribejžo z Moravske, štera je ranč te stejla ne knige pa dojobrnaula na slavski gezik. vörvalo v križ Kalvarije. nadpüšpekijo reka slobaudna biti od Konstantin je vözbrodo nauve slavske liteNa začetki 8. stoletja je na mesti gnešnje Drava. Ta meja se je Frankov. Pribina si re (»glagolica«), kisnej pa so vučeniki od avstrijske dežele Koroške (Karintia) cveu gordržala skoro geje pri Balatoni zo- Metoda vküppostavili »cirilico«, štero pislavski rosag Karantanija. Nekdešnji go- zero lejt, do reform zido svoj center z sanje eške gnesneden nücajo pravoslavne spodari Karantancov, Avari, so steli svojo avstrijske casariimenom »Blatenski cerkve ino rosagi. mauč nad slavskim lüstvom nazajvzeti. ce Marije Terezije kostel« (Blatograd, Frankovski dühovniki so čemerno gledaZavolo straja se je knez (fejedelem) Borut (srejdi 18. stoletja). Zalavár). Kak mej- li na slavske meše sveti bratov, zatok so leta 743 obrno na drüge sausede Bavarce, Pri vpelavanji krni grof je na svojo jiva pritaužili pri pápi, ka sta krivovörca. s šterimi so vküper tazagnali nomadske ščanjske vöre v zemlau pripelo na- Hadrijan II. pa je donk dau dopüščenje protivnike. Germanski padaške pa so nej Karantaniji so velko uve lüdi, koloniste, za nücanje slavskoga gezika. Če rejsan je šenki pomagali: Karantanci so prišli pod znamenje meli klaušteri so zvekšoga Konstantin (z imenom Ciril) austo v Romi rokau frankovski kralov. štri, na priliko v Slavi bili. V njegvoj pa tam mrau, se je Metod povrno v PanoKa bi pokazali svojo vörnost, so mogli po- Inncheni pri Dravi krajini je bilau cejlo nijo kak nadpüšpek. slati na Bavarsko Borutovoga sina Goraz- ali v Molzbichli. Za gnešnje Prekodo- V vogrskoj vesnici Zalavár - nekdešnjom da pa sina brata Hotimira, šteriva sta bila Slovence pa je venavje (Dunántúl), Blatogradi - gnes stogi spomenik knezotam obrnjena v krščanjsko vöro. nak najbole važen zatok leko povej- ma Pribini ino Koclji, šteroga je med drüTistoga ipa so Karantanci eške sami vöo- pa eričen klaušter v mo, ka so bili pa- gimi dala postaviti naša Zveza Slovencev. deberali svoje kneze, zatok so po Boruto- Freisingi, na grünti nonski Slavi stari Vküper z znamenjom sveti bratov Cirila Prvi krščanjski püšpek Karantancov voj smrti poslali po Gorazda, šteri je grato šteroga so dojspistarci nas Sloven- ino Metoda eške gnesneden svedoči, ka je Modest je pokopani v cerkvi Gospe svete voditeu s frankovskim dopüščenjom. Za sali takzvane »Bricov na Vogrskom. panonska ravén nekda slavska zemla bila, (Maria Saal) na Koroškom dvej leti je domau prišo bratranec Hotimir žinske spomenike«. Sin Pribine Ko- na šteroj se je gučalo, senjalo pa molilo v tö, s prvimi dühovniki iz Salzburga, med Na pergamentni dokumentaj so leta 1807 celj, drügi knez Panonije, se je leta 869 starom slavskom geziki. njimi krajinskim püšpekom Modestom. Té v Müncheni najšli tri cerkvena pisanja v zdigno prauti Frankom, vküper z mora- Salzburška cerkev je sledik dojspotrla kulje posvetiu več cerkvá, med njimi Gospau ranom slovenskom geziki: prvo pa tretje vskim knezom Rastislavom. Rimski papa turno delo slavski apoštolov, šteriva sta Sveto v centri Karantanije (Maria Saal), sta formulara za sveto spauved, drügo pa Hadrijan II. je tisto leto na prošnjo Koclja namalaniva znautra v gorenjesinčarskoj gde gnes najdemo njegvi grob tö. pozvanje k pokornosti. Čednjaki gnes tak za püšpeka spaudnjepanonske püšpekije cerkvi tö. Frankovska mauč pa je v etoj Takzvani »irski misijonari« so v Karan- brodijo, ka so je napisali pred letom 1000, postavo grško-slavskiva misionara Kon- krajini nej dugo ostala - v Panonijo so pritaniji nücali zvekšoga blage metode. Za tau pa zavolo pisave »karolinška minusku- stantina ino Metoda. Panonska krajina gezdili Madžari. pomauč so prosili domanje voditele, pri la«. Originale aj bi nücali pri preobračanji je v tistom cajti gratala center slavskoga -dm- Porabje, 26. januarja 2017 10 ŠAULA, ŠAULANJE, ŠAULARGE Svejt se gnesden vse nika bole brž vrti, kak se mi je v tistom cajti vidlo, gda sem eške mala pa mlada bila. Večkrat na pamet vzemem, ka nega stalnosti, vse se spreminja. Ka se aj kaj spreminja, vsakši več dela ma. Vsakši je bole živčen (ideges), razburjen, fali nam toleranca eden do drügoga, dosta lüdi je nevoščeno brez toga, ka bi znalo, na koj. Na Vogrskom je šaulsko področje že dugo lejt fejs občutljivo (érzékeny). Leko je, vej pa v šaulaj se pripravla prihodnost, kak mlajše starejša generacija navči, takšni do. Če bi se s starišami, babicami, dejdeki pogučavali, kak je bilau v šauli gnauk svejta, bi se gnešnja mladina začüdila! Že tau, ka se je v tistom cajti tö trbelo včiti, pa ka smo po tri kilometre peški ojdli pa nas niške nej do šolski vrat pa domau pelo... Pa če je nas šteri škonik ali leranca kaj vred gemala, smo doma eške dobili svoje, nej so se stariške na šolo sipali... Ali pa tao, ka smo mi radi ojdli v šaulo, ka smo vse zanimivega delali zvün včenja, ka smo vse prilike vöponücali, ka aj leko spejvamo, skačemo, plešemo, lejčemo... Pa ka smo vsakši den z žirom namazani krüj pa gjapke ali grüške, slive nesli za güžno, pa smo zadvečerka doma oprvin toplo gesti dobili... Ka smo zrankoma, prva kak smo v šaulo šli, mogli svoje delo opraviti, krplivge nažeti, repo mleti ali kaj takšoga, pa gda smo domau prišli, je na stoli čako paper, ka trbej po vrsti opraviti... Nejsmo se taužili, ka smo obremenjeni (túlterheltek), dapa ranč smo nej bili. Radi smo bili, ka smo na svejti, meli smo volau za šaulo pa za delo, veseli smo bili, ka smo mladi, se leko hecamo, se leko dobro mamo med seboj. Dapa dosti nostalgije! Na Vogrskom se je v zadnji lejtaj dosta vse godilo na šaulskom področji. Tü v aj delavci, šteri včijo pa šteri drüge šaulske slüžbe opravlajo, več plače majo, aj se cejli šolski sistem tak spremeni, ka do zadovolni mlajši – učenci, njini sta- Dijaki na Vogrskom se dostavse navčijo, baja je tau, ka znanje ne znajo nücati v praksi (Kejp je samo ilustracija.) Porabji je dvej šaule v roke dobila Državna slovenska samouprava, s tem je za male Slovenke pa Slovence zagotovila najbaukše materialne pogoje za šaulanje. Male šaule so, nemajo dosta mlajšov, leko povejmo, ka je idealno za doséganje najbaukši rezultatov. Gda sem eške na varaškoj gimnaziji včila, najbaukše mlajše smo dobili z Gorenjoga Senika pa iz Števanovec! (Gda sem ges ojdla v varaško gimnazijo, sem v prvom pa drügem klasi v cejloj šauli med tistimi 10 gimnazijci bila, šteri smo najbaukši bili na šauli!) Dapa naše šaule ranč tak morajo delati po šolskom zakoni Vogrske, vse morajo nut držati, ka zakon predpiše. Iste zahteve morajo spuniti, ka valajo za vse drüge šaule tö. Minister za človeške vire Zoltán Balog je lani ustanoviu Okroglo mizo za javno šolstvo (Oktatási Kerekasztal) s ciljom, ka aj se vözvej, ka trbej delati, ka aj se mlajši, škonicke, lerance baukše počütijo v šaulaj, aj nedo tak obremenjeni, aj več znanja dobijo pa aj tau znanje podkovano bau, riške in delodajalci, šteri do tiste, šteri zdaj sedijo v šolski klopaj, v bodoče zaposlovali. Aj vsakši na svojom delovnom mesti dobro, korektno, sebi pa drügim v ma s šaulstvom. Okrogla miza (kerekasztal), štere dela se udeležujem kak predsednica pododbora za javno šolstvo parlamentarnega odbora za narodnosti na Madžarskem - je v torek, 10. januarja mejla svoj prvi djilejš (sejo) v etom nauvom leti. Zvün toga, ka smo zvedli za spremembe osebja v Instituciji za vzdrževanje šol Klebelsberg, je razprava tekla o tom, zakoj so šaularge na Vogrskom tak slabe rezultate gor pokazali na mednarodnom testi Pisa, šteroga pripravla že dugo lejt Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Te test je preverjanje toga, štera država kak dobro pripravla svoje šaulare, v 72. orsagaj več kak 540 gezero šaularov prejkpogledne, kak razmejo doj napisano besedilo (kakšna je njihova bralna V varaški gimnaziji se včijo mlajši od 10. do 18. leta zadovoljstvo opravla svoje delo, poslanstvo. Dapa tau je interes samouprav (önkormányzatok), gé šaule stogijo, gé tej mlajši pa stariške živijo pa delajo. Če so ranč nej samouprave vzdrževalke (fenntartó), se ranč tak morajo skrbeti za tau, ka aj v šaulaj vse dobro poteka, ka so njini, vaški ali mestni prebivalci (občani). Tau se ne da z ene minute na drügo rejšiti, odvisno je pa od vsakšoga, šteri kakšno koli delo ali povezavo pismenost), kelko znanja majo iz matematike, kak logično so zmožni premišljevati, pa kak brž vse tao vejo rejšiti, ka test na cajt dé. Vogrski mlajši so 2015. leta v zadnjom fertali zgotauvili. Najbaokši šaulski sistem majo v Singapuri, tam so bili učenci v vsej trej glavni kategorijaj najbaokši. Tak se vidi, ka na Vzhodu (Japonska, Kitajska, Tajvan, Vietnam, Honkong) pa Finska, Kanada delajo najbole uspešno. Slovenija Porabje, 26. januarja 2017 je pa na tö lejpom, 13.-14. mesti. Pri testi PISA najbole za tau dé, kak znajo mlajši tisto, ka so se navčili v šauli, ponücati v drugi primeraj, kak do znali nücati v živlenji. Vse ne more s tem testom prejk pogledniti! Trbej pa opaziti, ka leko baukše naredijo v šaolaj, ka morajo doma, v držinaj cüj dati stariške, šteri so prvovrstno dužni za vzgojo svoji mlajšov. Ge sem dva sina gor zranila, pa sem 30 lejt včila na različni šaolaj, tak sem dosta vse vidla, gé pa zakoj se leko mlajši tak povejdano zgübijo... Neodvisno od toga, kak je štoj nadarjen (tehetséges), s kak dobrov pametjov se narodi, kak go nüca, tau je od neposrednoga okolja tö odvisno. Ka PISA rezultati kažejo, je za vogrsko šaulstvo nej lejpo, dapa en drügi glavni test TIMSS 2015 baukše rezultate kaže. Gvüšno je, ka nej vseeno, kak je šaular nadarjen, gé šaular živi, kakšo pomauč dobiva od doma, kak je razvito območje, je ves ali varaš, gé gor raste, kakšni škonicke pa lerance ga včijo, ka ga navčijo, kak zna nücati ali kak znanje vöponüca, ali znanje ma samok do kontrolne naloge pa potistom pozabi. Kak mlajšom volau delamo k včenjej, vsi! Stariške, šaula, pa cejlo okolje, gé živijo! Meni so dostakrat gučali, ka »vči se, ka znanje de tvoje, pa če nika ne boš mejla, tau ti nišče ne more vkraj vzeti«! Tao je gnes den tö istina! Povejmo svojim mlajšom vsakši den! Znanje pa spoštüvanje eden drügoga, spoštüvanje tistih, šteri naše mlajše v njino prihodnost pelajo na šaulaj - tao navčimo svojim, pa do PISA rezultati tö baukši. Vsi mamo ka narediti na tom področji. Erika Köleš Kiss slovenska zagovornica 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 27.01.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio 3, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.15 Pujsa Pepa: Otroški semenj, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Prifarci Sloveniji, 21.25 Med valovi, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Jeremiah Johnson, ameriški film, 1.00 Profil, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal PETEK, 27.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 To bo moj poklic: Pečar, 9.15 Slovenski vodni krog: Osapska reka, dokumentarna nanizanka, 9.55 Popšop, 10.40 Bleščica, oddaja o modi, 11.30 Sledi: Bellosics Bálint (1867–1916), dokumentarna oddaja, 11.55 Dobro jutro, 14.15 Dober dan, 15.15 Zvezdana, 15.55 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.20 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.45 Babičar (I.): Resnica, angleška nanizanka, 17.15 Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje, 17.45 Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - kratki program, moški, 20.00 Alpski magazin, 20.35 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): polfinale, 22.30 Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - prosti program, ženske, 0.05 Glasbeni spoti, 1.10 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): polfinale, 2.40 Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje, 3.10 Zabavni kanal, 5.10 Glasbeni spoti SOBOTA, 28.01.2017, I. spored TVS 5.50 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 11.25 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakereš? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.20 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij: Najlepši kraji, ki izginjajo, 15.00 Marie Curie, ženska, ki je razsvetlila svet, angleška dokumentarna oddaja, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Vida Žabot, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Slovenska narečja: Primorska narečna skupina, dokumentarna oddaja, 17.45 Pogled na ... Celjski strop, dokumentarna oddaja, 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen: Poletne sladice, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Katastrofa s krofki, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Prifarci Sloveniji, 21.25 Prevara (II.), ameriška nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.55 Obramba in zaščita, hrvaško-bosansko-hercegovski film, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 1.40 Info-kanal SOBOTA, 28.01.2017, II. spored TVS 6.10 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 8.30 Dober dan, 9.30 Med valovi, 10.00 Čarokuhinja pri atu: Posavje, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 11.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 12.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 12.45 Deskanje na snegu - svetovni pokal, paralelni veleslalom, 14.30 Alpski magazin, 15.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint, 15.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, 18.15 Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - prosti program, plesni pari, 20.00 Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - prosti program, moški, 22.00 Zvezdana, 22.45 Popšop, 23.15 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016: Siddharta - koncert »Infra Ultra live«, 0.35 Bleščica, oddaja o modi, 1.05 Glasbeni spoti, 2.05 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, 3.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 4.05 Zabavni kanal, 5.40 Glasbeni spoti NEDELJA, 29.01.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Danov Dinosvet: Zob ali posledice; Na snegu, kanadska otroška nanizanka, 10.45 Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Živa Biblija, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport Vreme, 13.25 Prifarci Sloveniji, 14.40 Vinetu 1, nemška miniserija, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Tilka in prijatelji: Čačka in jablana, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, 19.55 Vreme, 20.00 Več po oglasih: Verniki, slovenska nadaljevanka, 20.30 Vojna in mir, angleška nadaljevanka, 21.20 Zgoraj brez: prof. dr. Marko Uršič, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Ob 50-letnici oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 22.35 Uvodne besede, 22.45 Skozi prostor in čas (Ljudski pevci in godci, Simfonični orkester RTVS), 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal NEDELJA, 29.01.2017, II. spored TVS 6.45 Duhovni utrip, 7.00 Posebna ponudba, izobraževalnosvetovalna oddaja, 7.50 Simfonični orkester RTVS in Daniel Raiskin (P. I. Čajkovski), 8.50 Slovenska narečja: Primorska narečna skupina, dokumentarna oddaja, 9.30 Avtomobilnost, 10.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), prenos iz Cortine d'Ampezzo, 12.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 13.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 14.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.20 Rokomet - svetovno prvenstvo (M): finale, 19.40 Žrebanje Lota, 19.50 Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - revija, 21.55 Pot v holokavst, ameriško-poljska dokumentarna oddaja, 23.25 Vikend paket, 0.40 Glasbeni spoti, 1.40 Nordijsko smučanje svetovni pokal: smučarski skoki (M), 3.25 Rokomet - svetovno prvenstvo (M): finale, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 30.01.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen: Poletne sladice, 10.35 10 domačih, 11.10 Vem!, kviz, 11.50 Kaj govoriš? = So vakereš? 12.25 Danes dol, jutri gor: Vege hribi, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Sveto in svet: Spominjati in opominjati, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Firbcologi: O srčkih, kopalniških ploščicah in plesu ob drogu, mozaična oddaja za otroke, 15.50 Z glasbo in s plesom: Muzikajeto: Rock latino / Las Cuerdas, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 V svojem ritmu: Pop rock, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.10 Ozi bu: Supernedi, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Umetni raj, 23.40 Glasbeni večer, 0.15 Profil, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal PONEDELJEK, 30.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 To bo moj poklic: Urar, 8.45 Slovenski vodni krog: Martuljek, dokumentarna nanizanka, 9.30 Nočemo belega kruha, dokumentarni film, 10.45 Čez planke: Spodnja Saška, 11.35 Dobro jutro, 14.10 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij: Najlepši kraji, ki izginjajo, 14.50 Zvezdana: Neustavljiv, 15.45 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.55 Avtomobilnost, 17.25 Babičar (I.): Zapornica, angleška nanizanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (III.), angleška nadaljevanka, 20.55 Zločini v Walesu (II.), angleška mini-serija, 22.30 Odkrivamo Južno Ameriko - lepota za vsako ceno, angleška dokumentarna serija, 23.25 Glasbeni spoti, 0.30 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 31.01.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.40 Obzorja duha: Živa Biblija, 12.25 Danes dol, jutri gor: Korupcija, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.40 eRTeVe, 15.00 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op! 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Poldi: Dan, ko je mavrica začela izginjati, risanka, 18.15 Pavle, rdeči lisjaček: Renčeča igrača, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Oproščen, norveška nadaljevanka, 20.50 Mednarodna obzorja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Spomini: Franc Sever - Franta, dokumentarna oddaja, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal TOREK, 31.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 To bo moj Porabje, 26. januarja 2017 OD 27. DO 2. februarja poklic: Urar, 9.10 Slovenski vodni krog: Obrh, dokumentarna nanizanka, 9.55 Pogled na ... Celjski strop, dokumentarna oddaja, 10.25 Mit Klementa Juga, dokumentarna oddaja, 11.15 Halo TV, 12.20 Dobro jutro, 14.55 Dober dan, 15.45 Čarokuhinja pri atu: Kozjansko, 16.15 Babičar (I.): Starleta, angleška nanizanka, 16.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: paralelna tekma, 18.35 Triglav 888, dokumentarni feljton, 19.00 Otroški program: Op! 20.00 Bunkerji, brutalizem in zadrtost: Poetika betona, angleška dokumentarna serija, 20.50 Prava ideja, 21.25 Votla krona, angleška nadaljevanka, 22.15 Koža, v kateri živim, špansko-ameriški film, 0.15 Glasbeni spoti, 1.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: paralelna tekma, 2.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 01.02.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Umetni raj, 12.20 Danes dol, jutri gor: Županjin precenjeni obisk, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Zgoraj brez: prof. dr. Marko Uršič, 14.35 Duhovni utrip, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Zajček Belko: Prvič, ko sem pomagal sestrici, risanka, 18.10 Pipi, Pupu in Rozmari: Zaklad tatinske srake, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Dobra laž, kenijsko-indijsko-ameriški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Volčji dvorec: Hudičev pljunek, angleška miniserija, 0.40 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal SREDA, 01.02.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 To bo moj poklic: Pek, 9.25 Slovenski vodni krog: Glinščica, dokumentarna nanizanka, 10.05 10 domačih, 10.55 eRTeVe, 11.05 Dobro jutro, 13.40 Dober dan, 14.25 Zvezdana, 15.10 Vikend paket, 16.35 Prava ideja, 17.25 Babičar (I.): Najdenček, angleška nanizanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Klasična glasba za vse?, nemška glasbena dokumentarna oddaja, 20.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 21.50 Bleščica, oddaja o modi, 22.25 Aritmija, 22.55 Aritmični koncert - Koala voice, 0.00 Glasbeni spoti, 1.00 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 02.02.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.40 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Danes dol, jutri gor: Mile in Eva in ljubosumna Anja, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Mednarodna obzorja, 14.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske, 15.00 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.30 Pod mostovi, dokumentarni film, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Knjiga o džungli: Safari: Žuželke, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Studio 3, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Sveto in svet: Etika in kultura - gibanje in svetovni etos, 0.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal ČETRTEK, 02.02.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 To bo moj poklic: Pek, 9.05 Slovenski vodni krog: Želimeljščica, dokumentarna nanizanka, 9.45 Med valovi, 10.30 Kino Fokus, 11.00 Halo TV, 12.05 Dobro jutro, 15.20 Slovenski magazin, 15.50 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.40 Slovenska narečja: Primorska narečna skupina, dokumentarna oddaja, 17.25 Babičar (I.): Kraja, angleška nanizanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Mejniki zvoka: Ves svet je tvoj, ameriška dokumentarna serija, 20.50 Avtomobilnost, 21.20 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij: Kraji z najlepšo mešanico znamenitosti in kulinarike, 21.45 Prvo leto po poroki, francosko-angleški film, 23.20 Slovenska jazz scena: Big band Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, 23.40 Glasbeni spoti, 0.40 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TEČAJ SLOVENŠČINE POZVANJE Zveza Slovencev na Madžarskem organizira NADALJEVALNI TEČAJ SLOVENŠČINE. DRÜŠTVO PORABSKI SLOVENSKI PENZIONISTOV s toplim srcaum zové VSE SLOVENCE v petek, 3. februara 2017 v Slovenski daum v Monošter na dva programa: od 13.45 vöre na FOTORAZSTAVO “ŽIVLENJSKO DELO V KEJPAJ PA REČAJ” MIŠKANA ROPOŠA, Tečaj bo marca, aprila in maja 2017, enkrat tedensko po 2 uri (v večernih urah). Tečaj bo brezplačen. Rok prijave: 20. februar 2017 Prijavite se lahko po telefonu: 94/380-208 ali na naslednjem e-naslovu: biserka.bajzek@gmail.com od 15.30 vöre na FORUM S SLOVENSKO ZAGOVORNICO v parlamenti ERIKO KÖLEŠ KISS PRIDTE, RADI MO VAM! TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB IŠČEMO KITARISTA IN PEVCA Lokalna slovenska samouprava v XI. okrožju Budimpešte išče za novoustanovljeno skupino, ki bo, prav tako kot že obstoječa glasbena skupina, igrala slovensko ljudsko in narodnozabavno glasbo, mladega kitarista in pevca/ pevko iz Porabja ali iz Budimpešte. Pogoji: - čisti pevski glas/znanje igranja kitare - poznavanje not - navdušenje - porabske korenine Prijavite se lahko na e-mail peterkondor2@gmail.com ali po telefonu 06-30-378-1744.