IJDK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 Lj u b l j a n a , s e p t e m b e r , o k t o b e r , l e t n i k x x x v i , s t r .: 191-222 F " rTT,nf 1 3 Gg* 1 V • ,■Bi Ji!!! • £ S = . --------S Š g jg j s i ^ GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 9-10 • LETNIK 36 • 1987 • YU ISSN 0017-2774 VSIDIMJI-CflMKNTS Članki, študije, razprave Franc Zupan Articles, studies, proceedings HIDROELEKTRARNA MAVČIČE JE Z G R A J E N A ......................... 192 Rudi R ajar PROBLEMI M ODELIRANJA TURBULENTNIH TOKOV . . . . 194 Boris Pavličič EKONOMIKA ČISTILNIH NAPRAV Z AEROBNO STABILIZA­ CIJO BLATA — PRIM ERJAVA ČISTILNIH NAPRAV V MURSKI SOBOTI IN ŠK O F JI L O K I ............................................................................ 198 Iz inozemstva Jože Ahačič OBRAMBNI JEZ PRED VIHARNIM I VALOVI NA VZHODNI SEDLI (OOSTERSCHELDE) — N IZ O Z E M S K A ................................... 200 Gradbena regulativa IZBOLJŠAVA GRADBENE REGULATIVE SKLEPI IN STALIŠČA OSME KONFERENCE DELEGATOV ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV HRVATSKE . . . . 206 Iz naših kolektivov Lojze C e p u š ........................................................................................................... 208 From our Enterprises Jubilej Ciril S tanič VINKO KREGAR — OSEMDESETLETNIK 212 Poročila Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Procedings of the Department of Civil Enginnering University E. Kardelj, Ljubljana Rajko Rogač, Srečko V ratuša, M iran Lozej RAČUN PREČNE ARMATURE BETONSKIH ELEMENTOV PO METODI M EJNIH STA N J Z UPORABO RAČUNALNIKA . . . . 213 ULTIMATE SHEAR AND TORSION STRENGTH DESIGN BY MEANS OF COMPUTER Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Proceedings of the Institute for material and structures research Ljubljana A ndrej Zajc DOLOČANJE PARAMETROV ZRAČNE POROZNOSTI OTRDELIH BETONOV IN N JIHO V POMEN ZA ODPORNOST PROTI UČINKU MRAZA TER MRAZA IN S O L I .................................................................. 219 Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Tehnični urednik: DANE TUDJINA Lektor: ALENKA RAIČ Uredniški odbor: FRANC CACOVIC, VLADIMIR ČADEŽ, JOŽE ERŽEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, DR. MIRAN SAJE STANE PAVLIN, JOŽE SCAVNICAR, BRANKA ZATLER-ZUPANClC Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 221 587. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina skupaj s članarino znaša 2000 din, za upokojence in študente 1000 din, za podjetja, zavode in ustanove 20.000 din, za inozemstvo 50.00 US dolarjev. Revija izhaja ob finančni podpori Raziskovalne skupnosti Slovenije, Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije, Zveze vodnih skupnosti Slovenije, Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana in Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Hidroelektrarna MAVČIČE je zgrajena UDK 627.8.09 Povzetek Podana je vloga hidroelektrarne Mavčiče v elektro­ energetskem sistemu Slovenije in njen pomen za nižje ležečo verigo savskih elektrarn. Opisani so glavni vplivi akumulacijskega bazena na okolje ter ukrepi za preprečevanje oziroma omiljenje negativnih vplivov. 1. UVOD Hidroenergija je najpom em bnejši obnovljivi vir energije v Sloveniji. Ob sicer skrom nih lastnih energetskih virih bo kljub odločitvi za varčevanje z energijo in pre­ usm erjanje gospodarstva v proizvajanje z manjšo specifično porabo energije na enoto proizvoda po­ trebno izkoriščati ta največji obnovljivi vir ener­ gije, ki ga Slovenija premore. V Sloveniji je sedanja letna proizvodnja energije v obstoječih hidroelektrarnah ca. 3 m ilijarde kWh, kar predstavlja ca. 30 #/o letne proizvodnje električ­ ne energije v SRS. Današnja ocena tehnično izko- ristljivega hidropotenciala znaša ca. 7,6 milijarde kWh. To pomeni, da je izrabljeno ca. 40 % tehnično izkoristljivega potenciala. Kot vsaka dejavnost tudi izkoriščanje vodnih virov energije ni brez negativnih vplivov na okolje. N ačrtovanje objektov m ora težiti k temu, da bodo spremembe v okolju, ki so nujna posledica gradnje teh objektov, čim manj boleče oziroma take, da bodo v največji možni m eri sprejem ljive za vse dejavnike v družbi. Problem atiko, vezano za gradnjo hidroenergetskih objektov v SRS, je potrebno analizirati kompleks­ no, načrtovanje posameznih objektov pa mora v največji možni m eri upoštevati tud i vse ostale par­ cialne in lokalne interese, tako da postanejo ob­ jekti, za katere se družba odloči, resničen prispevek k celotnemu hitrejšem u in kakovostnejšem u raz­ voju. Brez globalnega načrtovanja hidroenergetskih in vodnogospodarskih objektov, z analiziranjem le po­ sameznih objektov, se navadno zelo na hitro in površno ugotavlja, kako m ajhen je prispevek po­ sameznega objekta k celotni porabi in kako veliki so negativni vplivi na okolje. Ob takem analizi­ ran ju je potem malo hidro objektov takih, ki so deležni večinske podpore in se lahko realizirajo. A vtor: Franc Zupan, IB, dipl. ing. gr., E lektroprojekt, H ajdrihova 4, L jubljana FRANC ZUPAN Za vse ostale «nesprejem ljive hidroelektrarne« pa so v sedanjih razm erah alternative le nove term o­ elektrarne ali nuklearne elektrarne, ki pa prav tako imajo negativne vplive na okolje. 2. VLOGA HE MAVClCE V HIDROENERGETSKEM SISTEMU Slovesnost ob otvoritvi hidroelektrarne Mavčiče 31. ju lija 1986 s prisotnostjo najvišjih predstav­ nikov družbenopolitičnih organizacij, elektrogo­ spodarstva te r zainteresiranih gospodarskih orga­ nizacij je označila začetek dela novega energetskega objekta slovenskega elektrogospodarstva. Velike potrebe po variabilni energiji v elektro­ energetskem sistemu Slovenije in še posebej na območju Ljubljane so zahtevale visoko instalirano moč hidroelektrarne Mavčiče. Od skupne letne proizvodnje 83 GWh predstavlja 65 GWh delež va­ riabilne energije, proizvedene v 12 urah dnevno. V ožji štiriurni konici pa hidroelektrarna Mavčiče proizvede 34 GWh. Instalirana moč obeh agregatov je 38 MW. Ob srednjem letnem pretoku Save v profilu elektrarne 66,7 m 3/sek je instalirani pretok obeh agregatov 2 X 130 = 260 m3/sek. Faktor insta- liranosti je 3,9 in je najvišji od vseh hidroelektrarn v Sloveniji. H idroelektrarna Mavčiče predstavlja skupaj z že zgrajeno hidroelektrarno Medvode čelno elektrarno za bodočo nižje ležečo verigo savskih elektrarn, ki bo lahko tako ekonomsko obratovala v dnevnem vršnem režimu po principu pretočne akumulacije. Od skupne vsebine 10,7 m ilijona m3 vode je ob norm alni denivelaciji za 1,7 m uporabna prostor­ nina 1,7 milijona m 3, ob izredni še možni denive­ laciji bazena za 3,3 m pa 3,3 milijona m 3 vode. 3. VPLIV HIDROELEKTRARNE NA OKOLJE Zajezitev reke Save v profilu elektrarne za 17 m je ustvarila akum ulacijsko jezero skupne prostor­ nine 10,7 milijona m3 vode. Vpliv dviga gladine Save na izgube vode iz aku­ m ulacije in s tem na podtalnico Kranjskega in Sorškega polja je bil analiziran te r sprem ljan v skladu z obsežnim program om opazovanj in analiz. P rogram opazovanj se je pričel dve leti pred za­ jezitvijo in se nadaljeval 2 leti po začetni zajezitvi. G ladina podtalnice se je dvignila za 4 do 7 m, po­ večal se je dotok v podtalnico. Izgube vode iz aku­ m ulacije znašajo ca. 3 m 3/sek. Višji nivoji in večje količine podtalnice so povzro­ čili, da se je na nižje ležečih travnikih ob Sori podtalnica dvignila nad površino. V končni fazi je izvedba drenažnih kanalov, ki bodo znižali in odvedli vodo s km etijskih površin. Izvedena je bila tudi zaščita pred dvignjeno pod­ talnico na 4 stanovanjskih objektih na vznožju terase v bližini Sore in 10 stanovanjskih objektih v vasi Mavčiče v neposredni bližini elektrarne. Zaradi dvignjene podtalnice je bila pred njenim i škodljivimi vplivi izvršena sanacija nekaterih in­ dustrijskih objektov in zgrajena črpalnica za me­ teorne vode v industrijski coni ob Savi v K ranju. Da bi preprečili poslabšanje kakovosti rečne vode, ki se v akum ulacijskem jezeru umiri, in posredno prek nje tud i kakovosti podtalnice, ki se napaja tud i iz Save, je bila sofinancirana gradnja kanal­ skih kolektorjev in čistilne naprave za odpadne vode v K ranju. Prvotno izbrana stopnja čiščenja je bila zaradi nove zajezitve povečana. Zgrajena je bila lovilna jama za prod pod k ran j­ skim gum ijastim jezom. Redno odvažanje proda iz lovilne jam e preprečuje zasipanje akumulacijskega bazena elektrarne in dviganje rečnega dna, ki bi imelo škodljive posledice na varnost objektov kranjske industrijske cone ob Savi. Izbagrani prod koristno uporablja gradbena ope­ rativa kranjskega območja, pridobljene količine proda pa ni potrebno pridobivati v ostalih gra­ moznicah. Da bi zaščitili obstoječe ribje vrste v akum ulacij­ skem bazenu elektrarne Medvode, ki so pred grad­ njo HE Mavčiče imele naravna drstišča vzdolž sav­ skega toka, je pod elektrarno zgrajeno umetno ribje drstišče v obliki 140 m dolgega in 4 m širo­ Problemi modeliranja turbulentnih tokov U DK 532.5:504 1. UVOD Pereč problem onesnaževanja okolja pomeni danes v največji m eri onesnaževanje voda in deloma ozračja, ki pa tudi spada med tekočine. Pri tem gre največkrat za problem naslednje vrste: Na nekem m estu v tokovnem polju izpuščamo vanj polutant; to je lahko fizikalno ali kemično onesna­ žena odplaka, topla voda (hladilna voda nuklearnih elektrarn) ali dim v ozračju. Ta polutant se giblje, širi in m eša v tokovnem polju deloma zaradi os­ novne hitrosti same tekočine (konvekcija) deloma pa zaradi turbulentnega mešanja (turbulentne difu­ zije). M olekularna difuzija ima pri takih problemih navadno zanem arljiv vpliv. P ri procesih daljšega tra jan ja pa ne smemo zanem ariti vpliva samoči- stilne sposobnosti vodonosnika. Za prakso je poznavanje poteka gibanja in širjenja polutanta zelo pomembno. Vzemimo na prim er podmorski izpust odpadne vode v kakem zalivu. Bistveno je poznati smer gibanja polutanta in nje­ govo m ešanje z morsko vodo oziroma sprem injanje njegove koncentracije v prostoru in času. S tem dobimo odgovore na razna vprašanja, npr., ali bo »madež« polutanta dosegel kopališka ali hotelska področja v m ejah dovoljene koncentracije ali jo bo presegel, ali se bo koncentracija dovolj hitro zmanj­ šala, da je možno računati na samočistilno sposob­ nost m orja itd. č e znamo z m atem atičnim ali fizi­ kalnim m odeliranjem že pri p ro jek tiran ju določiti potek tega gibanja, lahko naprej določimo naj- A vtor: dr. R u d i Rajar, F AGG, VTOZD G radbeništvo geodezija kega plitvega kanala. Oblikovano je bilo po zahte­ vah in v sodelovanju z ribiškimi strokovnjaki in predstavlja poizkusen objekt, ki bo dal ustrezne podatke za podobno reševanje te problematike pri drugih takih objektih. Izkušnje iz prve sezone potrjujejo uspešnost ribjega drstišča. Na dovodu vode do drstišča je bila zgrajena m ajh­ na hidroelektrarna moči 60 kW, ki izkorišča vodno energijo, ki bi jo sicer m orali pred vtokom v drsti­ šče uničevati. Novo jezero so pričeli uporabljati tudi za rekrea­ cijske potrebe. Številni deskarji in jadralci so na delu jezera med Prašam i in Trbojami, k jer je ši­ rina novega jezera skoraj 500 m, pogosti gostje. Gotovo se bo v bodoče uporaba tega jezera zaradi bližine K ranja in tud i Ljubljane še povečala. R U D I R A JA R ugodnejšo lokacijo izpusta kot tudi nujno potrebno stopnjo čiščenja pred izpustom v morje. Za probleme te vrste je tipično, da jih je zelo težko in negospodarno reševati s fizičnimi modeli, zato po vsem svetu razvijajo matem atične modele. Kaj vse vpliva na smer širjenja polutanta in na sprem injanje njegove koncentracije? 1. V prvi vrsti vpliva h itrost osnovnega toka, v opisanem prim eru torej h itrost morskih tokov. Zato npr. Francozi večino izpustov hladilne vode svojih številnih nuklearnih elektrarn locirajo na rtih ali pa v kanalih, k je r so zelo močni in stalni tokovi. 2. V precejšnji m eri vpliva hitrost vetrov, ki prek strižne napetosti na gladini povzročajo dodatne tokove in dodatno turbulenco in s tem tako kon- vekcijo kot difuzijo. 3. Na potek m ešanja vpliva tudi količina (pretok) dotekajočega polutanta, njegova gostota in gibalna količina. 4. Seveda vpliva na gibanje in mešanje tekočine tudi konfiguracija obale in dna s svojo obliko in hrapavostjo. 5. P ri tokovih v morju, še v večji meri pa v jeze­ rih, je često zelo pomemben vpliv toplotne stra ti­ fikacije posameznih slojev, saj stabilna stratifika­ cija lahko bistveno zmanjša, nestabilna pa poveča turbulentno mešanje. 6. K ot smo že omenili, lahko pri procesih daljšega tra jan ja na potek koncentracije polutanta bistveno vpliva samočistilna sposobnost vodonosnika oziro­ ma biokemični procesi zaradi mikroorganizmov v njem. 7. Pri velikih površinah tekočinskega področja, predvsem v večjih morskih področjih, včasih pa tudi v jezerih, je treba nujno upoštevati vpliv vrte­ n ja zemlje oziroma Coriolisovega pospeška. P ri m atem atičnem modeliranju je treba vse zgoraj navedene vplive upoštevati. Skoraj v vseh prime­ rih te vrste so tokovi turbulentni. V teh prim erih je turbulenca, ki jo hidrotehnik sicer pozna kot velikega porabnika energije, celo dobrodošla: njej se lahko zahvalimo za večji del m ešanja polutanta in zm anjševanja njegove koncentracije. Zato se po vsem svetu toliko ukvarjajo z m odeliranjem tu rbu­ lentnih tokov, tako z osnovnimi raziskavami sa­ mega pojava turbulence kot s praktično aplika­ tivnim i modeli. Kljub vsem ogromnim naporom znanstvenikov pa je treba priznati, da temeljnega pojava turbulence danes človeštvo še ni v celoti »razvozljalo«. K er ni ene same direktne in jasne rešitve, se je znanstve­ niki lotevajo na vse mogoče načine: z dimenzijsko analizo, s teorijo vrtincev, z energijskimi meto­ dami, pa s stohastičnimi metodami in z m atem a­ tičnim modeliranjem. Nas tu zanima predvsem zadnji način. Čeprav smo o reševanju problema turbulence dosedaj govorili dokaj pesimistično, pa lahko vendarle rečemo, da so doseženi v matematičnem m odeliranju že zelo lepi uspehi. To bomo dokazali na prim erih (lit. 5). Ker ni naš namen podajati vse teorije turbulentnih tokov (glej lit. 1, 2 ali 3), povejmo le z nekaj be­ sedami, v čem je glavni problem in v čem so ome­ njeni uspehi. Vemo, da so hitrosti pa tudi tlaki pri turbulentnem toku sestavljeni iz srednjih časovno povprečnih komponent in zelo naglih nihanj, odstopanj od teh povprečij (lit. 3). To so tako imenovane pulzacije hitrosti in tlakov. Za prakso so v glavnem pomem­ bne samo srednje vrednosti. Same pulzacije je teo­ retično oziroma računsko skoraj nemogoče določati, vendar pa, čeprav nas večinoma ne zanimajo, jih ne smemo zanemariti, saj imajo bistven vpliv na potek za nas pomembnih srednjih vrednosti. Velik del raziskav gre ravno v smeri iskanja vpliva pul- zacij za srednje vrednosti. Tu še ni natančnih re­ šitev, še vedno si moramo pom agati z empiričnimi koeficienti. Kje pa so potem omenjeni uspehi? V tem, da so številni napori znanstvenikov privedli do univerzalnih konstant, ki jih ni treba iskati za vsak prim er posebej, ampak danes že veljajo za večino problemov omenjenega tipa. Pri tem pa na tisoče člankov v svetovni literaturi dokazuje na podlagi prim erjave z m eritvam i na modelu ali v naravi, da te konstante in m etode matematičnega m odeliranja turbulentnih tokov resnično dajo dobre in za prakso popolnoma uporabne rezultate. Pri tem dodatni členi v enačbah do neke mere natanč­ nosti lahko tudi simulirajo biokemične procese, čeprav tu seveda ne gre brez izkustvenih koefi­ cientov. Posebej (lit. 5) bomo tudi mi dodali enega od do­ kazov s slovenskega področja, prej pa si oglejmo še več prim erov uporabe takih modelov iz neka­ terih razvitih držav. 2. UPORABA MATEMATIČNEGA MODELIRANJA TURBULENTNIH TOKOV V NEKATERIH DRŽAVAH Predvsem je opisano stanje v Franciji, delno zato, ker so na tem področju trenutno med vodilnimi v svetu, delno pa zato, ker avtor delo francoskih znanstvenikov najbolje pozna. V glavnem pa ve­ ljajo trendi razvoja v Franciji tudi za druge razvite države. Nekatere specifičnosti so opisane še za Nemčijo in CSSR. Francija ima večino vodnih moči že izkoriščenih in očitno je sklenila svoj energetski problem re­ ševati z gradnjo nuklearnih elektrarn. V prihod­ nosti naj bi N. E. dajale 64 °/o celotne električne energije. 2e v letu 1985 so proizvedli ca. 136 . 109 kWh »-jedrske« elektrike (Jugoslavija 5,8 . 109 kWh). Zanimivo je, da Francozi jedrskim elektrarnam ne nasprotujejo (kot npr. Avstrijci), čeprav je vpra­ šanje, kako se bo v dolgoročnih planih odražal vpliv černobilske nesreče. Ugotovili so tudi, da je elektrika iz jedrskih elektrarn nekajkrat cenejša kot iz elektrarn na plimo in oseko, čeprav so eno tako že zgradili in bi za naslednje odpadle zelo drage osnovne raziskave. V Franciji že deluje ali je v gradnji več deset N. E. Gradijo že nuklearne elektrarne z močjo 1500 MW, načrtujejo pa že več gigantov z močjo 5000 MW, predvsem v kanalu La Manche in na polotoku Brest. To so seveda ogromni objekti. Pred projek­ tan te se postavljajo kar tri vrste tipično hidro- tehničnih problemov. Od teh prva dva večinoma rešujemo z matematičnimi modeli turbulentnih to­ kov, tretjega pa s podobnimi modeli, ki so delno tudi tega tipa. Ti trije problemi so: 1. Cirkulacija vode in sodiuma v notranjosti reak­ torjev (hlajenje). 2. Toplotno onesnaževanje, to je odvajanje hladil­ ne vode reaktorjev v reke ali morje. 3. Varnost nuklearnih elektrarn: tistih ob rekah pred visokovodnimi valovi te r pred valovi, ki bi nastali v prim eru rušenja pregrad vzvodno N. E. in ob m orju pred valovi zaradi viharjev in pred po­ tresnim i valovi (»tsunamiji«). ad. 1. Ob tako velikem številu N. E. se Francozom splača razvijati lasten »know-how« in sami razvi­ jajo razne tipe reaktorjev. Pri tem je mnogo m ate­ m atičnega m odeliranja turbulentnih tokov v notra­ njosti reaktorjev oziroma v njihovih hladilnih si­ stemih. Tu sim uliranje tokov v različnih oblikah hladilnih sistemov poda optimalne oblike za pre­ vajanje toplote in izkoristke hlajenja, daje pa tudi odgovore na vprašanja varnosti, npr. kako bi pro­ ces h lajenja potekal ob raznih okvarah v sistemu. Izdelane imajo izredne matematične modele, ki so sposobni sim ulirati tridimenzionalno vse detajle to­ kov v notranjosti hladilnih sistemov, seveda ob upoštevanju spremenljive tem perature in s tem gostote (vzgonski efekti). ad. 2. Če vemo, da je pri N. E. za vsak MW moči potrebno zagotoviti pretok hladilne vode velikost­ nega reda ca. 0,04 m3/s (odvisno od dopustne raz­ like tem perature med hladilno in rečno vodo, ki znaša v različnih državah nekje od 8 do 15° C), lahko izračunamo, da potrebuje N. E. z močjo 1500 MW pretok 60 m3/s, za gigante bližnje bodoč­ nosti s 5000 MW pa že blizu 200 m 3/s, k ar je že skoraj srednji letni pretok Save pri Zidanem mo­ stu. Ekološki predpisi so tudi tam strogi, predpi­ sana je razdalja od izpusta, na kateri voda ne sme biti segreta za več kot 1°C. To često predstavlja za gradnjo N. E. om ejitveni faktor, saj je ta pogoj možno doseči le ob reki s konstantno zagotovljenim velikim pretokom ali ob obali m orja, k je r so mor­ ski tokovi res močni. Tu so m atem atični modeli turbulentnih tokov nenadomestljivi. Simulirajo lahko na stotine varian t lokacij in pogojev in po­ kažejo, kako se »madeži« tople vode (z izotermami vred) širijo po reki ali m orju. Posebno pri lokacijah ob m orju je težko dobiti robne pogoje. Zato re­ šujejo ta problem tako, da najprej z bolj grobo numerično mrežo simulirajo široka področja (npr. celoten Rokavski preliv), nato pa upoštevajo re­ zultate teh modelov kot robne pogoje v ožje loci­ ranem finem modelu. Cesto delajo celo v treh veli­ kostnih razredih od globalnih modelov do lokalnih v bližini izpustov. ad. 3. Vemo, da so varnostni predpisi za N. E. v vseh državah izredno strogi. Zato je treba za N. E. ob rekah preračunati vse vrste visokovodnih valov ob najnevarnejših hidroloških pogojih (»pro­ bable m axim um flood«). Tako so pogoji varnosti še bistveno strožji kot npr. za zemeljske pregrade, k jer se navadno upošteva varnost ob desettisočletni vodi. Upoštevati je treba tudi valove zaradi za­ poredne porušitve vseh pregrad, ki so na reki vzvodno od N. E. in lokacija N. E. m ora biti varna pred poplavo ob vseh najneugodnejših okoliščinah. Vse te raziskave stimulirajo torej razvoj novih m atem atičnih modelov predvsem za simulacijo turbulentnih tokov. Razvoj modelov gre po eni strani z dveh dimenzij na tri, po drugi strani pa se razvijajo vedno popolnejši »modeli turbulence«, ki lahko vedno natančneje sim ulirajo vse detajle tu r­ bulentnih tokov. Pri tem se razvjiajo tudi vedno boljše num erične metode in ob istočasnem razvoju računalnikov se dosega vedno boljša simulacija tu rbulentnih tokov. Numerična m reža je vedno fi­ nejša, vpliv turbulentnih strižnih napetosti v ele­ m entih tekočine, ki so m anjši od num erične mreže, pa je zajet prek »modelov turbulence« tako po­ polno, da so skoraj že dosegli tisto, o čemer so raziskovalci pred desetimi leti lahko le sanjali: po­ polna simulacija m akroturbulence in zelo dobra simulacija elementov turbulence srednjega razreda, pri čemer pa je tudi upoštevan vpliv m ikroturbu- lence na oba višja razreda. Na tem področju so francoski raziskovalci trenu tno gotovo med prvi­ mi na svetu, če ne celo prvi. Na Mednarodnem kongresu za hidravlične raziskave v Moskvi leta 1983 so pokazali film, ki je prikazoval najprej po­ skus na fizičnem modelu: tok skozi kockasto posodo z vtokom levo zgoraj in iztokom desno spodaj. Nato so pokazali isti tok, sim uliran na m atem atič­ nem modelu: videli so se vsi detajli toka z vrtinci velikega in srednjega razreda. P rav tako stimulirajo problem i varnosti N. E. raz­ voj m atem atičnih modelov za simulacijo nestalnega toka s prosto gladino, to je za simulacijo visoko­ vodnih in porušitvenih valov. Na tem področju so enodimenzijski modeli že več let zelo popolni, razvoj pa gre v m odeliranje toka v dveh dimenzijah (npr. razlivanje prek ravnic in dolin ob porušitvi nasipov), k jer pa so še vedno težave pri nume­ ričnem reševanju enačb, stabilnosti in sim uliranju robnih pogojev, tako da ta problem verjetno še nekaj časa ne bo dosegel stopnje »rutine«. Do sedaj smo govorili le o m atem atičnih modelih, dejstvo pa je, da Francozi v prav tako veliki meri uporabljajo fizično modeliranje. Na tem področju v prim erjavi s stanjem v Slove­ niji osupneš predvsem ob izredni merilni tehniki, ki je skoraj obvezno vezana na računalnike za di­ rektno ovrednotenje in obdelavo podatkov, poleg tega pa so zelo zanimivi prim eri, k jer sta m ate­ m atični in fizični model povezana v skupno celoto in v »real-time« načinu računalnik krmili robne pogoje na fizičnem modelu. Kot prim er lahko nave­ demo naslednje: valove zaradi zaporedne porušitve dveh pregrad v razm erom a dolgi in ozki dolini je možno dobro sim ulirati z matem atičnim modelom, m edtem ko bi bilo zaradi velike dolžine doline fi­ zično m odeliranje zelo težko in negospodarno. Ven­ dar pa se pod drugo pregrado dolina razširi v rav­ nico, na kateri stojijo razni objekti in bi m atem a­ tični model ne dal dovolj natančnih rezultatov. Zato je ta del zgrajen na fizičnem modelu; na mestu dotoka iz ozke doline pa je zgrajen krm ilni me­ hanizem, ki ga računalnik vodi tako, da pretok doteka na model iz zgornjega dela doline po časovni funkciji, ki jo računa m atem atični model. »Electricite de France«, francosko podjetje za elek­ trično energijo, im a v Chatouju v bližini Pariza svoj Hidravlični laboratorij, k i ima za naše pojme ogromne razsežnosti. Pokriva področje 10 ha, v njem dela na obeh področjih, fizičnem in m ate­ m atičnem modeliranju, skupno ca. 600 ljudi, od tega 260 inženirjev. Vendar to ni edini hidravlični laboratorij v Franciji, saj im ajo precej velika la­ boratorija tudi v Toulousu in v Grenoblu. K er govorimo v glavnem o matematičnem mode­ liran ju turbulentnih tokov, moramo poudariti, da njihova uporaba še zdaleč ni samo pri načrtovanju nuklearnih elektrarn. Ista skupina raziskovalcev iz laboratorija v Chatouju izvaja pravzaprav pro­ gram raziskav pod skupnim imenom »Problemi varstva okolja«. Predvsem je treba občudovati ši­ roko znanje teh raziskovalcev, ki znajo skoraj vse, često zelo različne probleme reševati z istimi enač­ bami, pri tem pa znajo v vsakem specifičnem pri­ m eru presoditi pomen posameznih členov v enač­ bah in jih bodisi zanemariti bodisi preoblikovati. P ri tej presoji pa si često še pomagajo s fizičnimi modeli, ki so zaradi verifikacije matem atičnih mo­ delov še vedno nenadomestljivi. Enačbe, ki jih omenjamo, so vedno dinamična (Navier-Stokesova) enačba v dveh ali treh dimenzijah, kontinuitetna enačba te r enačba transporta snovi ali toplote. Predvsem prva, Navier-Stokesova enačba, se glede na pomen členov v njej bistveno sprem inja od pri­ m era do p rim era : od kompletne enačbe s turbulen t­ nimi napetostmi, pa prek poenostavljene St. Ve- nantove enačbe pa do linearizirane dinamične enačbe. K er vse tako različne probleme rešujejo z istimi ali podobnimi enačbami, večinoma upo­ rabljajo tud i isto numerično metodo za reševanje, to je t. im. »metoda delnih korakov«, ki je v F ran­ ciji že udomačena in je vsekakor zelo uspešna. Seveda pa so tudi tu variante glede na vrsto problema, saj se uporablja (lit. 4) groba in fina num erična mreža, pravokotni in krivočrtni koordi­ natni sistem itd., vendar pa principi ostanejo isti. Vsekakor bi tudi na naših fakulte tah m oral biti princip poučevanja tak, da bi omogočil študentom osvojiti tak posplošeni način gledanja na probleme. Naštejmo glavne vrste problemov, ki jih poleg problemov v zvezi z nuklearnim i elektrarnam i re­ šujejo z omenjenimi m atem atičnim i modeli v F ran­ ciji, ki pa obenem lahko predstavlja vse razvite države. V zvezi s problemi m orja računajo tri vrste pro­ blemov: 1. Gibanje v m orju zaradi plime in oseke. To so zelo dolgi valovi z valovno dolžino ca. L = 600 km, medtem ko so največje am plitude do 10 m. Zato vertikalne pospeške tu lahko zanemarijo v pri­ m erjavi s težnostjo in v bistvu se iz Navier-Sto- kesovih enačb dobi St. Venantove enačbe. Ome­ nili smo že, da so ti modeli treh različnih »meril«, od generalnih modelov, k jer je velikost modela iste­ ga reda kot valovna dolžina (v St. Venantovih enačbah se lahko zanemari izmenjava gibalne koli­ čine zaradi disperzije), pa prek »srednjih« meril, k jer je velikost modela reda 1/30 do 1/10 valovne dolžine (pomemben je vpliv obale, vse člene v St. Venantovih enačbah je treba upoštevati), pa do detajlnih modelov za m anjše zalive ali luke (ca. 1/1000 valovne dolžine). Cilj vseh teh modelov je najprej določiti potek tokov, nato pa v kombinaciji s konvenkcijsko-di- fuzijsko enačbo določiti bodisi širjenje odplak bo­ disi hladilne vode (N. E.) bodisi širjenje madežev nafte, razlite ob namišljenih ekoloških katastrofah, bodisi tud i spremembe v konfiguraciji dna ali obale zaradi erozije. 2. Tokovi v jezerih in rekah — problemi so podobni kot v m orju: v jezerih je treba določiti potek hi­ trosti zaradi vetra in stratifikacije, v rekah pa dvo ali tridim enzijsko sliko hitrosti, nato pa računati širjenje kontam inantov ali toplote. 3. M atematično modeliranje tokov v ozračju je tudi doseglo že lep napredek. Z matematičnimi modeli »srednjega merila« lahko določajo generalni potek zračnih mas in vpliv reliefa na ta potek, z de­ tajlnim i modeli pa tudi širjenje dima iz dim nikov (termoelektrarne) ali širjenje pare iz hladilnih stolpov termo oziroma nuklearnih elektrarn ob raz­ ličnih meteoroloških pogojih. V drugih evropskih državah so problemi in ten ­ dence razvoja matematičnega modeliranja podobni, razlike so pač zaradi specifičnih pogojev dežele. Tako je npr. v ZR Nemčiji poglavitni problem toplotno (pa tudi fizikalno-kemično) onesnaževa­ nje rek, saj npr. ob Renu gradijo zaporedno N. E., katerih skupna hladilna toplota predstavlja resen ekološki problem. Na Češkem pa je velik problem pitna voda in se predvsem veliko ukvarjajo z mo­ deliranjem hidrodinamičnih tokov in kakovosti vode v manjših akumulacijah za pitno vodo. P red­ vsem določajo sliko tokov v vertikalnem prerezu. K er gre za pitno vodo, mora biti dovolj kisika po vsej globini in m atematična simulacija za posa­ mezne prim ere prikaže, če veter ali naravni do­ toki oziroma iztoki lahko povzročajo dovolj dobro m ešanje slojev, ali pa je potrebno poskrbeti za zadostno mešanje z um etnim dotokom in iztokom ali z drugimi ukrepi. 3. ZAKLJUČKI 1. M atem atično in fizično m odeliranje tu rbu len tn ih tokov je nujno potrebno in reševanje problem ov one­ snaževanja voda in ozračja. 2. Turbulenca je p ri teh problem ih večinom a dobro­ došla, saj povzroča večji del širjen ja in m ešan ja z ostalo tekočino in s tem zm anjševanje koncentracije . 3. Čeprav je sam osnovni pojav tu rbulence še danes uganka, p a je že mogoče sim ulirati procese tu rb u le n t­ nega transporta s točnostjo, ki za prakso večinom a zadošča. 4. Znanstveni razvoj gre predvsem v dve sm eri: iz ­ bo ljšan je sim uliran ja vp liva m ajhnih vrtincev (m ikro- turbulence) n a sredn ji tok te r v razvoj num eričn ih m etod, ki skupaj z razvojem računalnikov daje jo ved ­ no boljše rezultate. L ite ra tu ra 1. Tennekes, H., Lumley, J. L., A F irs t Course in Turbulence, The MIT Press, 1972. 2. Rodi, W., T urbulence Models and the ir A pplication in Hydraulics, A S tate of the A rt Review, IAHR Book Publication, D elft 1980. 3. R ajar, R., U poraba teo rije turbu len tnega toka pri problem ih onesnaževanja vodotokov in ozračja, G rad ­ beni vestnik, št. 10, L jub ljana, 1983. 4. Benque, J. P., H auquel, A., Viollet, P. L.: Quelques m odelisations num eriques en m echanique des fluides dans l’environnem ent (Nekaj num eričnih m odelov v m ehaniki tekočin v zvezi z okoljem). F rancosko-jugo- slovanski kolokvij o m atem atičnem m odeliran ju v h idravlik i, Beograd, m aj 1983. 5. R ajar, R., Cetina, M.: M atem atično m odeliran je tu r ­ bu len tne difuzije, G radbeni vestnik, št. 9, 1986. Ekonomika čistilnih naprav z aerobno in anaerobno stabilizacijo blata — primerjava čistilnih naprav v Murski Soboti in Škofji Loki UDK 62-73:338.51 BORIS PAVLIČIČ 1. SPLOŠNO 1.1. Osnovni podatki o čistilnih napravah: M urska Sobota Škofja Loka Investitor SO M urska Sobota SGP Tehnik, Škofja Loka Pro jek tan tska organizacija Zavod za urbanizem M aribor HTK H idroinženiring L jubljana P ro jek tan t M. Rism al, dipl. gr. inž. I. Kos, dipl. gr. inž. Izvajalec Sm elt, L jub ljana SGP Tehnik, Škofja Loka 1.2. Obtežbe čistilnih naprav: M urska Sobota Škofja Loka H idravlična obtežba 1. faza 70 120 U/s) 2. faza 70 120 Skupaj 140 240 Biološka 1. faza 27.500 25.000 obtežba (E) 2. faza 27.500 30.000 Skupaj 55.000 55.000 Gnilišče 1. faza — 30.000 2. faza — 40.000 Skupaj — 70.000 1.3. Faze izdelave projektov in izgradnje čistilnih naprav M urska Sobota Škofja Loka Izdelava p ro jek ta 1. faza — m arec 1970 m aj 1972 2. faza — m arec 1970 septem ber 1978 Začetek obratovanja 1. faza — m arec 1972 april 1974 2. faza — julij 1973 ju lij 1981 1.4. Centralni čistilni napravi komunalnih in industrijskih odpadnih vod: — M urska Sobota: ČN z aerobno stabilizacijo blata, — Škofja Loka: CN z anaerobno stabilizacijo blata in proizvodnjo bioplina. 2. EKONOMSKA ANALIZA V izbranem prim eru obravnavam o 2 varianti či­ stilnih naprav s posebnim ozirom na ekonomsko prim erjavo stroškov investicije in velikost letnih pogonskih stroškov. V tem prim eru se stroški za izgradnjo čistilne naprave ne trošijo enkratno, ampak postopoma, pogonski stroški za eksploata­ cijo pa se sprem injajo po letih. A vtor: mag. B oris Pavličič, dipl. gr. inž., L B -Z B , In štitu t za ekonom sko investicijo , L jubljana, Šubičeva 2. Končni izbor najugodnejše variante dobimo na podlagi ekonomske prim erjave vseh stroškov či­ stilne naprave. Gospodarnost delovanja smo obravnavali tako z ožjega, tako imenovanega podjetniškega, kot tudi s širšega družbenega stališča. Ekonomičnejša bo tista čistilna naprava, ki bo imela v vsem predvi­ denem času svojega obratovanja (v vsej življenj­ ski dobi) povprečno nižjo ceno proizvoda, ki ga opredelimo kot 1 m3 ekvivalentnega efluenta, ozi­ roma bo imela nižjo ceno na enoto biološkega one­ snaženja vseh odpadnih voda, 1 E. P ri oceni ekonomičnosti posamezne čistilne napra­ ve smo upoštevali: a) organizacijski status obeh naprav, b) časovno odm aknjenost izgradnje oziroma zače­ tek obratovanja, c) predvideno življenjsko dobo obeh čistilnih na­ prav ter č) zmogljivost posamezne čistilne naprave. a) Do podatkov o razhodkih je bilo zelo težko priti, ker sta čistilni napravi enoti v sestavi TOZD in ne sestavljata samostojnih zaključnih računov. Stroški, ki bremenijo čistilno napravo, so nasledji: — stroški za tekoče vzdrževanje, — stroški za investicijsko vzdrževanje, — stroški za porabljeno električno energijo, — stroški za porabljena tekoča goriva, — stroški za osebne dohodke delavcev na napravi, — drugi stroški, — am ortizacija (kot izraz vrednosti vloženega ka­ pitala). b) Vsi razhodki so izraženi v tekočih cenah, zato je bilo treba le-te preračunati na stalne cene. Za osnovo stalnih cen smo izbrali leto 1982. c) Za obe čistilni napravi smo ocenili, da bo njuna dejanska življenjska doba 30 let (po literatu ri: Technik, Band III). Razhodke obeh čistilnih na­ prav, izražene v stalnih cenah iz leta 1982, smo zaradi različnega izhodiščnega leta obratovanja iz­ računali za: — M ursko Soboto: za leta od 1973 do vključno leta 2002, — Škofjo Loko: za leto 1976 do vključno 2005. č) Čistilni napravi sta po svoji projektirani kapa­ citeti (zmogljivosti) dokaj podobni: — Škofja Loka: 1. faza 25.000 E, 2. faza 30.000 E, skupaj 55.000 E, — M urska Sobota: 1. faza 27.500 E, 2. faza 27.500 E, skupaj 55.000 E. Vse razhodke čistilne naprave smo preračunali na stalne cene iz leta 1982. Z indeksi, povzetimi iz zveznih in republiških statističnih podatkov, smo preračunali dejanske letne razhodke obeh čistilnih naprav na stalne cene od leta 1973 oziroma 1976 do leta 1983. Razhodke od vključno leta 1983 do konca predvidene 30-letne življenjske dobe obeh čistilnih naprav pa smo ocenili glede na trend raz- hodkov do leta 1983. Skupni razhodki obeh čistilnih naprav v 30 letih obratovanja, izraženi v stalnih cenah iz leta 1982, znašajo pri čistilni napravi v Murski Soboti 137,769.466 din, pri čistilni napravi v Škofji Loki pa 201,672.741 din. Razhodki čistilne naprave v Škofji Loki so za 46 °/o višji od razhodkov čistilne naprave v Murski Soboti. Seveda pa iz tega še nismo mogli sklepati, da je čistilna naprava v Murski Soboti bolj gospodarna od tiste v Škofji Loki. Z ožjega podjetniškega sta­ lišča smo morali upoštevati še 2 elem enta: de­ jansko količino in kakovost čiščenja odpadnih vo­ da, s širšega narodno-gospodarskega stališča pa še njun dejanski učinek pri zm anjšanju onesnaženja okolja. 2.1. Ožji podjetniški v id ik ekonom ičnosti poslovanja čistiln ih naprav Ta vidik smo ocenili ob upoštevanju naslednjih 2 predpostavk: — da so vse odpadne vode, ki gredo skozi čistilno napravo, očiščene, — da je količina prečrpane vode na čistilni napravi premosorazmerna porabljenem u številu kWh elek­ trične energije. Koliko je čistilna naprava v posameznem letu de­ jansko prečrpala odpadnih voda, smo lahko ocenili le na podlagi občasnih meritev, deloma na podlagi realizirane vodarine in deloma porabljene električ­ ne energije. Tako smo prišli do podatka, da čistil­ na naprava v Murski Soboti ni očistila zaradi za­ stojev v 10 letih obratovanja okroglo 18 °/o vseh odpadnih voda (to pomeni, da ni obratovala ca. 66 dni v letu), čistilna naprava v Škofji Loki pa v 7 letih obratovanja okroglo 13 °/o odpadnih voda. Količine odpadnih voda, ki sta jih čistilni napravi prečrpali do leta 1983 in dalje, smo zmanjšali za toliko, kolikor je posamezna čistilna naprava manj kakovostno čistila: — čistilna naprava v Murski Soboti je in bo čistila s 95 %> učinkom čiščenja, — čistilna naprava v Škofji Loki je do leta 1983 čistila s 83 % učinkom; od tak ra t dalje pa smo oce­ nili zaradi investiranja v izpopolnitev tehnologije čiščenja povečavo za 10 °/o, to je 93 %> učinek či­ ščenja. Tako smo dobili količine enako kakovostnega eflu- enta, ki smo jih poimenovali ekvivalentni efluent (e. e.). V 30 letih obratovanja naj bi tako čistilna naprava v Murski Soboti proizvedla 44,826.460 m 3, v Škofji Loki pa 44,836.211 m3 ekvivalentnega efluenta. To pomeni, da bosta čistilni napravi v vsej svoji živ­ ljenjski dobi skupno proizvedli praktično enako količino ekvivalentnega efluenta. Glede na ocenjene razhodke obeh čistilnih naprav v njuni 30-letni obratovalni dobi in glede na ko­ ličine v istem obdobju pridobljenega ekvivalent­ nega efluenta je cena 1 m 3 ekvivalentnega efluenta v Murski Soboti 3,07 din, v Škofji Loki pa 4,50 din. Čistilna naprava v Murski Soboti je gledano s podjetniškega stališča za 47 °/o ekonomične j ša od čistilne naprave v Škofji Loki. 2.2. Š irši družbeno-gospodarski v id ik ekonom ičnosti poslovanja čistiln ih naprav Oceniti smo morali, kolikšen delež odpadnih voda čistilni napravi očistita in kolikšnega deleža za­ radi zastojev v obratovanju ne očistita. Za ustrez­ ne odstotke neprečiščenih odpadnih vod je bilo treba zm anjšati skupno biološko obremenitev po­ samezne čistilne naprave. V 30 letih predvidenega obratovanja bo v skup­ nem znašala biološka obremenitev naprav v Mur­ ski Soboti 2,050.618 E, v Škofji Loki pa 2,204.574 E. Tako kot pri ekvivalentnem efluentu tudi pri biološki obremenitvi obeh čistilnih naprav ni bi­ stvene razlike. Glede na ocenjene razhodke obeh naprav in glede na biološke obremenitve v njuni 30-letni obrato­ valni dobi je cena 1 E v Murski Soboti 67,18 din, v Škofji Loki pa 91,48 din. Čistilna naprava v M urski Soboti je gledano s šir­ šega družbeno-gospodarskega stališča za 36 %> eko- nomičnejša od čistilne naprave v Škofji Loki. 3. REZULTATI EKONOMSKE ANALIZE POSAMEZNIH RAZHODKOV ČISTILNE NAPRAVE Postavlja se vprašanje, kaj vpliva na te razlike v ekonomičnosti obeh čistilnih naprav oziroma ka­ teri razhodki v struk tu ri 1 E so najvišji? Pri pregledu rezultatov analiz obeh čistilnih na­ prav smo ugotovili naslednje: — da so v obeh čistilnih napravah razhodki za tekoče gorivo praktično enaki, — da so v M urski Soboti razhodki za električno energijo in ostalo za 18 °/o višji, — da so razhodki za tekoče vzdrževanje pri čistil­ ni napravi v M urski Soboti višji od tistih v Škofji Loki za 75 %, — da so po drugi stran i razhodki v Škofji Loki za osebne dohodke višji od tistih v M urski Soboti za 25 %, — da so bistveno višji stroški investicijskega vzdr­ ževanja za 153 °/o in amortizacije za 257 °/o pri či­ stilni napravi v Škofji Loki. Ti stroški predstavljajo 46 °/o cene biološkega one­ snaženja 1 E. Očitno je torej, da sta prav investicijsko vzdrže­ vanje in am ortizacija tisti dve postavki, ki v naj­ večji m eri zm anjšujeta gospodarnost naprave v Škofji Loki. 4. SKLEP Naj na koncu poudarimo naslednje: — pri tej študiji smo uporabili le podatke o pre­ tokih in bioloških obrem enitvah iz redkih ob­ časnih in trenutn ih meritev, na samih ČN in pri pooblaščenih uradnih institucijah, — investicijske in pogonske stroške smo dobili od upravljalcev čistilnih naprav, — upoštevali smo predpostavko, da čistilni na­ pravi delujeta po načelu dobrega gospodarja, — težiščni del naloge je bil na sami tehniki p ri­ m erjan ja med danim a napravam a z namenom, da se ugotovi ekonomičnejša naprava, — ti rezultati so podobni rezultatom drugod po svetu, npr. v ZR Nemčiji leta 1983. Tam ugo­ tavljajo, da je izkoriščanje bioplina za lastno pro­ izvodnjo energije za pogon čistilne naprave eko­ nomično le pri kapacitetah čistilnih naprav nad 50.000 oziroma 100.000 enot. Končno oceno o tako pomembnem vprašanju, ka­ te ra čistilna naprava je ekonomsko bolj upravi­ čena od druge, pa sodimo, da se lahko izreče le tak rat, kadar bi imeli na čistilnih napravah vgra­ jene merilce pretokov in biološkega onesnaženja, s katerim i bi kontinuirano m erili količino prečrpa­ ne in očiščene vode te r kakovost oziroma učinek čiščenja. Dokler pa teh m erilnih aparatov upravljalci na­ prav nimajo, je težko dajati določene sklepe, kajti napačni izhodiščni podatki vplivajo na končne re­ zultate. Literatura 1. E. L. G rant, W. G. Ireson: P rincip les of Engineering Economy, Ronald Press, New York, 1960. 2. N. N. A bram ov: Snabdevanje vodom stanovništva, industrije i poljoprivrede, G rađevinska knjiga, Beo­ grad, 1974. 3. A naerobe A bw asser — und Schlam m eehandlung — Biogastechnologie, B and 36, M ünchen, 1983. 4. B. Pavličič: Referat, 4. redn i le tn i strokovni sem inar — Vodni dnevi 1974, L jubljana. 5. B. Pavličič: Tehnološka in ekonom ska analiza n a ­ p rav za obdelavo odpadnih vod z aerobno in anaerob­ no stabilizacijo blata, m agistrska naloga, Sveučilišče, Zagreb, ja n u a r 1985. IZ INOZEMSTVA Obrambni jez pred viharnimi valovi na Vzhodni Šeldi (Oosterschelde) — Nizozemska UDK 627.514(492) JOŽE AHAClC UVOD Lani so na Nizozemskem končali velikanski vodo- gradbeni objekt na Vzhodni Šeldi, ki je s sistemom pregrad zaprl morske rokave Severnega m orja in tako zagotovil večjo varnost pred poplavami ve­ likega dela Nizozemske. Pričujoči inform ativni za­ pis podaja skrajšan pregled načrtovanja in gradnje tega objekta stoletja. ZGODOVINA Nizozemska je dežela, ki bi bila brez človeškega posega stalno poplavljena, saj leži del dežele pod morsko gladino. Samo z gradnjo nasipov in jezov te r z zniževanjem podtalnice in površinske vode je mogoče obdržati »suhe noge«. Dežela je v boju z vodo zaznamovala velike zmage, še več pa je doživljala porazov, ko so velike po­ plave zahtevale tisoče žrtev in ogromno m aterialno škodo. »Voda je naš prijatelj, vendarle tudi sovraž­ nik«, velja ugotovitev Holandcev, saj le-ti lahko živijo samo od vode in zaradi nje. Pri pomembnih gospodarskih dejavnostih, trgovini, poljedelstvu in ribištvu je njih obstoj neposredno odvisen od rodovitnega področja ob ustjih delt treh velikih evropskih rek Rena, Meuze in Seide (Rhein, Maas in Schelde). Tisočletja pred n. š. je ležala gladina Severnega m orja 17 m pod sedanjo, morje je bilo kopno in Temza pritok Rena. Po otalitvi ledenih področij na severnem in južnem tečaju pa tudi zaradi stal­ nega posedanja kopnega se je m orska gladina po­ časi dvigala — ca. 20 cm v enem stoletju. Pre­ bivalci so se vedno bolj čutili ogrožene in so se skušali zavarovati pred pogostimi poplavami predvsem z gradnjo manjših nasipov. V 13. sto­ letju so pričeli z osuševalno akcijo, ki naj bi jim tostran jezov zagotovila nove rodovitne površine. Po izumu m lina na veter v 14. stoletju pa je bila dana možnost osušitve številnih mlak in jezerc. Po uvedbi parn ih mlinov je bilo mogoče osuševati tudi večje zamočvirjene površine, kot npr. Harlem­ sko jezero. Tehnični napredek tega stoletja pa je omogočil ojezeritev že 1500 km 2 nekdanjega morja. Prevod in priredba: Jože Ahačič Naslov originala: S torm vloedkering, Ooesterschelde, DOSBOUN, N etherland 1986. KATASTROFA Kljub človeškim naporom pa je skoraj vsaka ge­ neracija doživela poplavno katastrofo. Tako bele­ žijo prebijanje obrambnih nasipov v letih 1717, 1775, 1808, 1825, 1894 in 1916. V noči na 1. febr. 1953 je orkanski severozahodnik razpenil Severno m orje do neslutenih višin in povzročil katastrofalne posledice. Vzrok tej naravni ujmi je iskati v dolgotrajnem učinkovanju orkana in v istočasnem pojavu visoke plime. Na mnogih mestih je voda prebila obrambne nasipe in zalila nižjeležeče pre­ dele dežele. 1853 prebivalcev se je utopilo, poru­ šenih je bilo 47.000 hiš, jezovi in nasipi pa so bili uničeni ali močno poškodovani v dolžini 187 km. Dežela se je komaj izognila še večji katastrofi. Če bi bili uničeni še nasipi v t. i. »Holandse IJssels«*, potem bi bil poplavljen ves obmorski predel, ki leži 6 m pod gladino. NAČRT DELTA Po letu 1953 so se Holandci dokončno zavedli in zakleli, da se taka katastrofa ne sme nikoli več ponoviti. Z realizacijo načrta DELTA naj bi med novo morsko potjo pri Roter damu in ustjem Seide pregradili vse morske rokave s prim ernim i nasipi. Oba dostopa do roterdam skega in antwerpenskega pristanišča pa bi m orala ostati odprta in prehodna. Zaradi varnosti so bili takoj nadvišani vsi ob­ ram bni nasipi. S pregraditvijo morskih rokavov naj bi nastala močno u trjena morska obala, ki bi bila za 700 km krajša od obstoječe. Za pregradam i naj bi nastala sladkovodna jezera, po kroni na­ sipov pa bi bile speljane prometnice (slika 1). Za uresničitev te skrajno zahtevne zamisli je bilo treba razviti povsem novo vodogradbeno tehniko. Zaradi znatnih hitrosti vodnega toka je bilo treba z velikimi betonskimi stebri omogočiti delno zaje­ zitev, skozi odprtine med njimi pa vodi dopustiti nemoteno pretakanje, dokler ne bi odprtine zaprli z zapornicami. Druga inačica pa je predvidevala zapiranje s pomočjo betonskih blokov, ki bi jih iz košev posebne žičnice metali v vodo in s tem ustvarili prim eren nasip. Ta postopek je bil upo­ rabljen pri zapiranju najtežavnejšega dela Vzhodne Seide. * Jezero IJssel je nastalo z izgradnjo velikega jezu, ki je zaprl Zuidersko jezero. 20 km Slika 1. N ač rt DELTA MORSKA VODA POD VPLIVOM PLIMOVANJA SLANA VODA TOSTRAN PREGRAD SLADKA VODA SL 1B E R G E N O P ZOOM STROKOVNE RAZPRAVE Po končani izgradnji naj bi Vzhodna Šelda izgu­ bila značaj morskega rokava in slana voda naj bi se sprem enila v sladko. Zaradi take preobrazbe bi se spremenil tudi ves rastlinski in živalski svet. Te predvidene spremembe pa so od začetka bu­ rile duhove zagovornikov varstva okolja, ki so razprave do skrajnosti zaostrili. Postavljeno je bilo vprašanje, k je so dopustne m eje tehničnega na­ predka. Leta 1976 so se načrtovalci kompromisno odločili, da se obrambni objekt zgradi kot pre­ grada z odprtinam i, ki bi v norm alnih razm erah omogočale prelivanje vode, pri premočnem navalu m orja pa bi jih bilo moč zapirati. Tako je načrt DELTA zadovoljil obe strani in postal zgleden pri­ mer varovanja okolja. VARSTVO OKOLJA Zaradi hitro tekoče slane vode, ki jo povzroča pli­ movanje, je Vzhodna Šelda idealno področje za življenje rakov, školjk, ostrig itd. Zamočvirjena tla posebej ustrezajo številnim ptičjim vrstam. Ti predeli se ob oseki zaradi osončenja segrevajo, pri plimi pa se toplota oddaja vodi, ki je zato toplejša od Severnega morja. Zato predstavlja področje Vzhodne Šelde edinstveno gojitveno možnost za floro in favno. OBRAMBNI OBJEKT Z enotnim in usklajenim načrtovanjem vodnega gospodarstva, gradbenih podjetij in laboratorijev je bil zasnovan in uresničen veličasten objekt Vzhodne Šelde, ki je slonel na vnaprej določenih glavnih smernicah: — na dno struge morskega toka se položijo be­ tonski stebri, — podnožja stebrov se okrepijo s trdnim i kam ni­ tim i zložbami, — odprtine med stebri se opremijo s pomičnimi jeklenim i tablami. TEMELJENJE Morsko dno so pod predvidenim i stebri kom pri­ m irali na večjo nosilnost. Blatni nanos so nado­ mestili s peskom. S posebnimi vibrirnim i iglami so iz plavajočega objekta vibrirali dno do globine 18 m. Da bi preprečili izplakovanje peščenih zrnc, Slikia 3. Pogled z m orja BODOČA UPORABA V osrednji stavbi na gradbiščnem otoku upravljajo s celotnim sistemom. Tu se uravnavata čas in obseg odpiranja zapornic, zasledujejo in zagotavljajo inte­ resi okolja, plovbe in ribištva. P ri um irjeni vodni površini se objekt lahko uporablja za druge nam e­ ne, npr. za zaporo pred morebitnem bližanjem naft­ nih madežev. Za opisano pregrado na ustju Seide pa bodo zgradili še vzhodni in Filipov nasip z zapornicami za prehod ladij, za njim a pa bo na­ stalo sladkovodno jezero, imenovano Zoomsee, kjer bo s posebnimi napravam i preprečeno m ešanje m or­ ske in sladke vode. TEHNIČNI PODATKI P rojekt DELTA obsega tr i morske prelive — Ham­ m en dolžine 1800 m in globine 30 m, Schar van Roggenplaat 1200 in 25 m, Roompot 2500 in 45 m, skupaj 65 stebrov z največjo višino 53 m, dimenzi- so na dno položili posebne preproge, sestoječe iz peščenih in prodnih slojev, izdelane na gradbišču na bližnjem otoku. Preproge so s pomočjo velikih plavajočiK valjev razgrnili po dnu, ki je bilo naj­ prej z velikim sesalcem izravnano z veliko natanč­ nostjo. Nato so nanje položili ogromne stebre, okrog njih pa na vsako stran po 600 m položili še dodatno preprogo iz filca, da bi preprečili izplakovanje dna. STEBRI V posebnih 15 m globokih gradbenih jam ah so vlivali ogromne stebre iz prednapetega betona, tež­ ke 18.000 ton, nakar so jamo preplavili, stebre z ogromnim žerjavnim plovilom dvignili ter postavili na določena mesta z natančnostjo 2 cm (slika 2). Slika 2. S tebri VAROVALNO NASUTJE: Temelje stebrov so obsuli z različnimi sloji iz pripeljanega kam na; za oblikovanje zgornjega slo­ ja, ki naj bi zdržal erozijo vodnega valovanja, so s posebnim žerjavom položili do 10 ton težke kam­ nite bloke. KONČNA DELA NA KRONI PREGRADE Na stebre so položili votle betonske nosilce, ki rabijo za nam estitev različnih napeljav, na njih pa speljali avtomobilsko cesto. Na stebrih so mon­ tirani nastavki za montažo visečih zapornih tabel, ki se s pomočjo hidravličnih valjev lahko dvigajo in spuščajo. Močni betonski nosilci povezujejo stebre pod vodo in v zgornjem delu; oboji so prefabricirani na grad­ biščnem otoku (slika 3 in 3 a). OPREMA V času gradnje je lastna elektrarna oskrbovala gradbišče s potrebnim tokom, ki pa se danes upo­ rablja za prem ik zapornic. Od gradbiščnega otoka do objekta je bil zgrajen začasen most, dolg 3 km. K er plovba med stebri ni bila mogoča, so za prehod ladij zgradili na juž­ nem delu otoka posebno zapornico 100 X 16 m. Slika 3 a 1 — Steber, 2 — Nasip iz lom ljenca m ed opornikom in nasipom , 3 — Nosilci za obešanje zapornic, 4 — H i­ drav ličn i valji, 5 — N astavek stebrov, 6 — Vzdolžni nosilci, 7 — Zapornica, 8 — Pragovni nosilec, 9 — P ro ­ m etnica, 10 — Votli nosilec za cesto, 11 — P redor za napeljave, 12 — O btežba s peskom, 13 — Zgornja p last praga, 14 — Jedro praga, 15 — O btežba s peskom, 16 — Zasnova in tem elj p raga, 17 — Zgornja blazina, 18 — P o ln itev s cem entno malto, — 19 — Blazina iz betonskih zidakov, 20 — S podnja blazina, 21 — N abit peščeni sloj, 22 — Cev iz um etne snovi, po ln jena s prodom jami tem eljev 25 X 50 m in težo 18.000 ton (slika 4). Med transportom je znašal vzgon enega stebra 9.000 ton. V objekt je vgrajenih 62 zapornic (Ham­ m en 15, Schar 16 in Roompot 31) dolžine 43 m, debeline 5,4 m, višine od 5,90 do 11,90 m te r teže od 300 do 535 ton. VARNOST Kljub vsem naporom pa še vedno ni dosežena absolutna varnost, vendar je možnost poplave iz­ redno m ajhna. Upoštevana je bila 4000-letna po­ plavna varnost, celotni objekt pa načrtovan za dobo 200 let. PLANIRANJE: Izgradnja posameznih faz je potekala, kot sledi: — polaganje talnih prevlek od novembra 1982 do m aja 1984, — gradnja stebrov od avgusta 1983 do septem bra 1984, — obrambni objekt do oktobra 1986 in — končna izgradnja prometne poti prek krone do sredine 1986. Prvotni stroški po oceni leta 1976 so znašali ca. 5 m ilijard guldnov, 1. 1.1986 pa so se povzpeli na 7,6 milijarde (ca. 1.500 m ilijard din); podražitev vključuje inflacijo in večji del dodatna dela. OBRATOVANJE Celotni objekt se enkrat mesečno preskusi, s čimer je dano zagotovilo, da bodo zapornice ob nastopu viharnih valov resnično delovale. Na podlagi p re­ iskav so bili določeni mejni pogoji, ki naj urav­ navajo in zagotavljajo varnost, normalno plovbo in ohranitev naravnega okolja. Danes je povsem jasno, da je realizirani projekt DELTA več kot pa samo tehnični dosežek. P ri načrtovanju in izgradnji so bili izvajalci večkrat prisiljeni dosegati zgornjo mejo tehnične zmoglji­ vosti, kar je zahtevalo razvoj popolnoma novih tehnologij. Pridobljene izkušnje pa ne bodo kori­ stile samo Holandcem, pač pa po njihovem m nenju tudi drugim državam. IZ GRADBENE REGULATIVE Izboljšava gradbene regulative Sklepi in stališča osme konference delegatov Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Hrvatske UDK 691.3:620.19 IRENA PUHAR Z navedenimi sklepi in stališči je treba seznaniti ustrezne organe in organizacije, da bi ti storili vse potrebno za izboljšave gradbene regulative, in to: Zvezni svet za gradbeništvo, Zvezni zavod za gradbeništvo, Zvezni zavod za standardizacijo, re­ publiške in pokrajinske komiteje, ki so pristojni za gradbeniške dejavnosti, Gospodarsko zbornico Ju­ goslavije in vse republiške ter pokrajinske gospo­ darske zbornice, splošna združenja gradbenikov in gradbene industrije, Zvezo gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, Zvezo inženirjev in tehnikov Jugoslavije, republiške in pokrajinske zveze inže­ nirjev in tehnikov ter gradbenih inženirjev in tehnikov. Sklepe in stališča je treba posredovati tudi Republiškemu komiteju za vodno gospodarstvo, Republiškemu komiteju za promet in zveze ter regionalnim gospodarskim zbornicam. 1. V naši gradbeni regulativi prevladuje tendenca, da bi se obdržalo zdajšnje stanje, manj pa je prizadevanj za rešitve, ki bi ga izboljšale. O hranja­ nje takega stanja pa pogosto te rja kompromisne rešitve, kar je tudi eden od vzrokov različnega reševanja posameznih tehničnih vprašanj v raznih okoljih. Regulativa je še vedno obrem enjena z rešitvami, ki izhajajo iz adm inistrativnega vodenja gospo­ darstva. 2. V naši regulativi obstaja tendenca, da se vsa vprašanja rešujejo z zakonskimi in podzakonskimi akti. Takšno pretirano vm ešavanje države ni niti družbeno n iti tehnično upravičeno. Posledice tega so, da republiški in pokrajinski zakoni niso med­ sebojno usklajeni niti glede posameznih tehničnih vprašanj (npr. sestavljenost konstrukcij, kontrola tehnične dokumentacije, strokovna usposobljenost itd.), da z zakonskimi določbami niso ustrezno za­ jete vse vrste objektov (npr. enako se obravnava gradnja vratarnice kakor hidroelektrarne), da se vztraja pri formalnih in ne pri bistvenih rešitvah in da zastarelost pri načinu reševanja z zakonsko regulativo zavira napredek na tem področju. Treba je organizirati delo za izdelavo »nedržavne« regulative, ki naj temelji na pravilih stroke in na pogodbenih razm erjih med udeleženci gradnje. V to kategorijo sodijo: uzance, standardizirani postopki, splošno priznane (verificirane) m etode dela, me­ todologija za reševanje raznih nalog in postopkov, tehnična, tehnološka in podobna navodila, tehnični Prevod in priredba: Irena Puhar pogoji za graditev posameznih vrst objektov, stan­ dardizirani deli projekta (predračuni, vsebine, zahteve po kakovosti itd.), metode načrtovanja, po­ goji za oddajo del, splošni pogoji pogodbe o grad­ nji, metode kalkulacij, norm ativi za nudenje inže­ nirskih storitev idr. Takšno »nedržavno« regulativo m orajo verificirati določena strokovna združenja, skupnosti združenega dela ipd. Pasamezni akti lahko postanejo obvezni, če se na njih sklicuje zakonska regulativa. Slednja določa samo okvire delovanja posameznih udeležencev gradnje. Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov te r drugih sorodnih strok bi morale na tem področju igrati pomembno vlogo, in to kot oblikovalci te regula­ tive ali kot strokovne organizacije, ki bodo skupaj z drugim i ustreznimi organi in organizacijami veri­ ficirale to regulativo. 3. K ljub pretiranem u vm ešavanju zakonske regula­ tive v posamezne segmente gradnje, pa cele faze gradnje sploh niso zajete s to regulativo (npr. raz­ iskovalna dela); samo delno sta urejeni vprašanji vodenja investicij in nudenja inženirskih storitev, pa še to na nesprejem ljiv način. Zakonska regulativa m ora okvirno zajeti vse faze gradnje, od idejne zasnove o potrebi investiranja do izročitve zgrajenega objekta v obratovanje. 4. Naša gradbena regulativa ni usklajena z med­ narodnim i normami, niti ni glede tega še ničesar storjeno. V zdajšnji situaciji, ko je naše gospo­ darstvo v glavnem usm erjeno v izvoz, pa ne mo­ remo izvoziti, če se že pojavimo na zunanjem trgu, niti našega načina poslovanja niti se ne moremo hitro preusm eriti na način dela v mednarodnem poslovanju. Kot prva razvojna stopnja v tem približevanju se predlaga urejan je zadev v zvezi z oddajo del (gra­ ditve) tako, kot je to običajno v m ednarodnem po­ slovanju. To bi zahtevalo izdelavo navodil ponud­ nikom (pogoji natečaja) in splošnih pogojev grad­ benih pogodb, ki bi bili usklajeni z mednarodnimi (FIDIC ali drugi), razveljavitev obstoječih republi­ ških in pokrajinskih pravilnikov, ki urejajo te za­ deve (v SR BiH Zakon o oddaji graditve investi­ cijskih objektov), te r m anjša posredovanja glede sklicevanj na omenjena navodila in splošne pogoje. 5. Investitor je eden od najpom em bnejših udele­ žencev pri gradnji objektov. Le on sodeluje v vseh fazah gradnje, tj. tako v fazi koncipiranja kakor tud i v fazi realizacije. P rav tako izbere ostale u d e ležen ce g ra d n je in je tu d i soodgovoren za n j i ­ hovo delo. Ce se n p r. sp re jm e p ro je k t , k i je n e ­ fu n k c io n a len , n ek a k o v o ste n a li k a te re g a rea liza c ija n i m ogoča v ro k u ozirom a po ceni, p re d v id e n i v in v e s tic ijsk e m p ro je k tu , bo n o sil v se posledice, če­ p r a v n i sam n ep o sre d n o k r iv za n ap a k o p ro je k ­ ta n ta . Republiški in pokrajinski zakoni ne priznavajo investitorju oziroma vodenju investicij v vseh re­ publikah in pokrajinah enakega pomena. Odgovor­ nost investitorja ni zadosti definirana in poudar­ jena; p rav zato je z adm inistrativnim i ukrepi ome­ jena njegova iniciativa v gradnji, vodenje le-te pa poteka po zastarelih shemah. Posledice takšnega stanja so: zgrešene investicije, prekoračenja investicijske vrednosti, neustrezne priprave, nerealni načrti gradnje, prekoračenja ro­ kov gradnje ipd.; vse to precej izpodjeda narodno gospodarstvo te r deluje kot gonilna sila inflacije. Neprofesionalno vodenje investicije je na današnji stopnji razvoja še posebno nedopustno in družbeno škodljivo. Investitor, ki nima glede tega ustreznih strokovnih kadrov, bi moral angažirati specializi­ rane inženirske organizacije (konzultiranje). Regulativo je treba v vseh republikah in pokraji­ nah usm eriti k večji pomembnosti in odgovornosti investitorja te r k sodobnim metodam vodenja in­ vesticijskih naložb. 6. Neustrezno je urejeno vprašanje svetovanja in drugih inženirskih storitev, in to bistveno drugače kot v m ednarodnem poslovanju; to pa je tudi raz­ log, da se pri nas svetovanje pogosto spreminja v m ešetarjenje in trgovanje, namesto da bi postalo eden od bistvenih dejavnikov uspešnega vodenja investicij te r poroštvo za uspešno investiranje, kot je to po svetu. Posledica takšnega stanja je poleg ostalega tudi naša neučinkovitost pri izvajanju kompleksnih po­ slov na tu jem trgu, kar zm anjšuje možnost izvoza gradbeniških storitev in uveljavitve izdelkov naše industrije. V vseh republikah in pokrajinah bi morali razvi­ ja ti vse oblike inženirskih storitev (svetovanje, in­ ženiring itd.), jih definirati z zakoni v skladu z m ednarodnim poslovanjem in ugotoviti odgovor­ nost organizacij, ki nudijo inženirske storitve. V zakonih, k jer je to že storjeno, je treba popraviti grobe napake v definicijah in drugih določbah, ki se nanje nanašajo. 7. Uspešnost investicije je v veliki meri odvisna od obsega in načina izvedbe raziskovalnih del (raz­ iskava trga, tehnologij, tal, surovin, energetskih virov, prom eta, preskrbe z vodo, odstranjevanja odpadnih snovi, voda in plinov, kadrov, lokacij itd.). K er ta dela niso zajeta z regulativo (glej točko 3), se pogosto sploh ne izvajajo, oziroma se izvajajo pomanjkljivo. Posledice tega so pogoste nepredvidene spremembe med graditvijo oziroma spremembe projektov, zastoji pri delu, prekorače­ nja rokov in zagotovljenih sredstev itd. Predpisovanje ustreznih aktov bi precej pripomoglo k uspešnosti investiranja; z njimi bi določili raz­ iskovalna dela glede na vrsto objektov, ki se g ra­ dijo, in lokacijo. Hkrati pa bi dali tudi ustrezna navodila za njihovo izvedbo. 8. Investicijski program kot ključni ekonomsko- tehnični elaborat v gradnji nima v republiških in pokrajinskih zakonih tiste veljave, ki bi jo m oral imeti, čeprav je to elaborat, s katerim se definira investicijski objekt tako glede tehnike in tehnolo­ gije kakor tudi cene ter rokov gradnje. V praksi investitorji pogosto obravnavajo investicijski pro­ gram le kot obveznost, ki jim jo nalaga zakon; služba družbenega knjigovodstva jim nam reč na podlagi tega izda potrdilo, da so zagotovljena sred­ stva za financiranje gradnje. Povsem odveč je do­ kazovati, kakšne so posledice takšnega ravnanja. M anjkajo nam verificirane metode in metodologije za izdelavo investicijskih programov oziroma po­ sameznih delov kakor tudi za sprem ljanje realiza­ cije investicijskih naložb; zato je treba čim prej odpraviti to pomanjkljivost in na ustrezen način dopolniti zakone o gradnji. 9. Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja (s tem pojmom razumemo tudi zbiranje pogojev za pro­ storsko ureditev, soglasja in reševanja premoženj- ustreznim i spremembami v zakonu, ki u re ja grad­ njo. Glede na zdajšnjo organizacijo državne upra­ ve se ta cilj lahko doseže samo z drugačnim orga­ niziranjem izdajanja gradbenih dovoljenj. Število zahtev, ki se postavljajo v skladu z javnim i in te­ resi (prostorska ureditev, vodno gospodarstvo, pro­ met itd.) — da se jim prilagodi objekte — se v prihodnje ne bo zmanjšalo; nasprotno, to število se bo povečalo, zahtev pa tudi ne bo mogoče ovreči. Z ustrezno organizacijo ne bi bili več potrebni intervencijski zakoni. Dovolj bi bilo, če bi nekatere zakone samo ustrezno popravili. 10. Zaostajanje v sprejem anju sodobne tehnične regulative (jugoslovanski standardi, predpisi o teh ­ ničnih normativih in drugi akti standardizacije) dobiva vse večje razsežnosti, kar ima lahko ne- slutene posledice, tako tehnične, še bolj pa eko­ nomske. Zastarelost teh predpisov je iz leta v leto večja in po Zakonu o standardizaciji nekajk rat pre­ sega dovoljeno veljavnost. Zaradi kroničnega po­ m anjkanja potrebnih sredstev za delo pri s tandar­ dizaciji je pri nas izdelava tehnične regulative že dolgo rezultat prizadevanja zgolj zanesenjakov, bolj ali manj am aterjev. P rav zato že na samem začetku zaostajamo pri uvajan ju probabilističnih metod na področju kon­ strukcij, k ar bi lahko imelo v bližnji prihodnosti hude posledice. Ustaljena praksa in razmišljanja, da se tehnična regulativa lahko izdela zgolj s prostovoljnim de­ lom, je zelo zmotna in nas postopno pelje v družbo tehnično zaostalih držav. Potrebno bi si bilo zasta­ viti vprašanje, kdo je odgovoren za takšno stanje v SFRJ. 11. Sistem kontrole in dokazovanje kakovosti, ki se nanašata na gradbeništvo, sta — takšna, kakršna sta v Zakonu o standardizaciji — zelo negativno vplivala na kakovost, ki je prav zaradi te pomanjk­ ljivosti v zakonu precej slabša. V zakonu namreč nista dovolj precizirana pojm a: predpisovanje ka­ kovosti in dokazovanje kakovosti. Postopek, kako se dokazuje kakovost za vsak posamezni izdelek (atestiranje), je tako dolgotrajen in zapleten, da se je v skoraj desetih letih, odkar velja Zakon o standardizaciji, uredilo vprašanje atestiranja samo za nekaj izdelkov s področja gradbeništva. Nujno se je treba lotiti sprememb Zakona o stan­ dardizaciji, da bi tako preprečili nadaljnjo škodo. 12. Terminološka neusklajenost posameznih izrazov povzroča vse več preglavic pri gradnji objektov tako doma kakor tudi v tujini. Usklajevanje te r­ minov bi moralo potekati tako med republikami in pokrajinam a kakor tudi pri mednarodnem po­ slovanju te r v skladu s strokovno terminologijo, ki se uporablja v posameznih strokah. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV r GIP OBNOVA, LJUBLJANA Stanovanjska soseska v Medvodah Stanovanjsko sosesko ŠS S/7 M edvode — Svetje so p r i­ čeli g rad iti novem bra 1986. Letos so v gradnji že trije objekti s 74 stanovan ji in okrog 3800 m 2 neto stano­ vanjske površine. Do konca letošnjega leta bodo p r i­ čeli grad iti še dva objekta z 80 stanovanji in ca. 4500 m 2 neto stanovan jske površine. Delo je dokaj zahtevno, saj so objekti locirani na b re­ žini, ki jo je po trebno zavarovati in izvesti tem eljenje objektov. Sosesko g rad ijo n a skupnem gradbišču SOZD GIPOSS. Izvajalci p a so G radbinec, Insta lac ija in G radbeni finalist, inžen iring sto ritve in p ro jek tiran je pa izvaja GIPOSS inženiring . Nov trgovski center Mercatorja GIPOSS ko t najugodnejši ponudnik je prevzel g rad­ njo novega trgovskega cen tra M ercator v novi stano­ vanjski soseski Trnovo. Tako bosta Ingrad in P ionir gradila okrog 3000 m 2 velik objekt, ki ga prebivalci tega naselja težko pričakujejo . O bjekt, ki je ocenjen na 1,32 m ilija rd e d inarjev , bodo izvajalci v roku in kakovostnG zgradili. S prenovo hotela Planja so pohiteli Za kovaško in d u strijo U nior Zreče, TOZD gostinstvo in turizem so gipossovci (Ingrad in ostali) na Rogli v zelo k ra tkem roku zg rad ili: športno dvorano, osnov­ nih dim enzij 36 X 45 m (leseni lep ljen i nosilci), ki im a še pomožne prostore v dvonadstropn ih prizidk ih skup­ ne površine 940 m 2. D vorana je s hodnikom (delno pod zemljo) povezana s hotelom, k je r so tudi bazen, trim kab ine t in medico center. O bjek t je iz a rh itek ­ tonskih in energetskih potreb delno vključen v po­ bočje P lan je in se bo s svojo zeleno k ritino (tegola canadese) dobro skladal z okoljem pohorskih gozdov. Z izgradnjo sprejem no-zabavnega cen tra p ri hotelu P lan ja pa so n a 2920 m 2 površine dvonadstropnega ob jek ta pridobili p rostor za centralno recepcijo in hale, ski servis in sm učarsko garderobo, večnam ensko dvorano, prostor za p rodaja lne ter agencije, vinsko klet, skladišča in garaže. K onstrukcija objekta je alu- m inijsko-betonski skelet z lesenim ostrešjem , ki s svojim i vidnim i povezji nad dvorano u stvarja p r ije ­ ten videz pohorske domačnosti. DO Gradbeni finalist Maribor se uveljavlja tudi v tujini D elovna organizacija za zak ljučna dela v gradbeništvu G radbeni finalist M aribor, ki letos p raznuje svojo 10-letnico, že od leta 1980 nap re j sodeluje z velikim i gradbenim i firm am i širom po Jugoslaviji in na tujem . O pravili so obsežna dela v Iraku, A lžiru in Sovjetski zvezi. P risotn i so bili v A vstriji, Vzhodni in Zahodni N em čiji, M adžarski, Belgiji, Nizozemski in Južnem Jem enu. Združili so se v SOZD Giposs, k je r skupaj z ostalim i članicam i sodelujejo na skupn ih projektih . Im ajo posebno finančno službo, p rek katere lažje ob­ v ladu jejo likvidnostne in ostale finančne problem e v delovni organizaciji. Z unanjetrgovinska registracija jim omogoča uvoz in izvoz m ateria la lastne proizvod­ n je in za lastne potrebe. Pionir v Zagrebu — poslovni proizvodni objekt Atlas-Intertrade DO Pionir, Novo mesto je v sklopu Gipossa podpisalo pogodbo za izvedbo del po sistem u inženiring na ob­ jek tu PPO A tlas-In tertrade v Zagrebu. To je eden največjih objektov, ki ga je P ionir prevzel v izgradnjo. T lorisne dim enzije so 67,60 X 36,07 m etra, ob jek t pa im a klet, p ritlič je in pe t nadstropij, ki so m ed seboj povezana s trem i dvigali in klasičnim stop­ niščem . Zgradba bo vertikalno razdeljena na dva upo­ rabn ika , in sicer A tlas in In tertrade , ki bosta p rid o ­ b ila 10.000 m 2 uporabne površine. V objektu bo poleg p isa rn m ed drugim še računsk i center, tehnične de­ lavnice za popravilo računalnikov, kuh in ja z restav ­ racijo, zaklonišče za 150 oseb in odprto park irišče za 60 vozil. Po pogodbi bo P ionir izvedel tudi vso zuna­ njo ured itev s p rik ljučki instalacij. Novi Stavbarjev računalnik Ob štiridesetletn ici obstoja in dela gradbenega pod­ je tja S tavbar so letos še posebej slovesno proslavili v S tavbarjevem sektorju za avtom atsko obdelavo po­ datkov. Obdelave so pričeli izvaja ti na novem raču ­ nalniku, katerega centralna računaln iška enota ima zm ogljivost osem m ilijonov znakov. Poleg tega je p re­ novljena celotna računaln iška oprema. Im ajo osem diskovnih enot z možnostjo 1200 vrstic na m inuto, tr i tračne h itre enote z najgostejšim zapisom, tr i te r­ m inalske tiskalnice, 41 ekranskih term inalov in tri osebne računalnike. V S tavbarju so imenovali kom i­ sijo za razvoj AOP dejavnosti, ki bo v bodoče bdela nad razvojem te izredno pom em bne dejavnosti, ki nudi številne možnosti racionalizacije poslovanja. Nova šola Planina za 750 otrok Delavci G radbinca K ranj gradijo v soseski P lan ina II v K ran ju novo osnovno šolo. O bjekt sestavljajo tri enote, in sicer: centraln i skupni prostori, nižji oddelki in višji oddelki. Te tri enote obsegajo celoten program objekta, p ri čem er so učni p rostori nižjih in višjih oddelkov nanizani ob centralno postavljenih skupnih prostorih objekta. Vhoda nižjih in v išjih oddelkov sta ločena. P rek garderob (ki so v zakloniščih za 200 in 300 oseb) je možen dostop v ostale prostore objekta. V ečnam enski prostor je razdeljen v tri funkcionalno neodvisne enote po 100 m 2. Ob večnam enskem prostoru je v p ritlič ju še kuh in ja s kapaciteto 800 kosil, ki im a vzporedne prostore še v k letn i etaži ter am fitea- tra ln a predavaln ica s približno 90 sedeži in garderoba s san ita rijam i ter telovadnica, ki m eri 32 X 16 X 7 m etrov. K onstrukcija objekta je v arm iranem betonu. Okna in v ra ta so v leseni izvedbi. S treha je iz a lu ­ m in ijaste pločevine v določeni barvi. Zazidalna po­ vršina ob jek ta je 2915 m 2. Anton Sršen imenovan za glavnega direktorja Anton Sršen je bil im enovan za glavnega d irek to rja pod je tja S tavbar za naslednje štirile tno m andatno ob­ dobje. A nton Sršen je bil ro jen 1944. leta, v S tavbarju pa je od avgusta 1963. V m inulih osmih letih je bil dvak ra t im enovan za glavnega d irek to rja S tavbarja in v tem času beleži S tavbar, k ljub vse bolj zaostre­ nim pogojem gospodarjenja in vse težjem u položaju gradbeništva nasploh, dobre rezu ltate poslovanja. Vir: GIPOSS L jub ljana Povečani obseg del v tujini V obdobju ja n u a r—avgust 1987 je Vegrad vključno s sek torjem inozem stvo ustvaril 29.310,406.662 din b ru ­ to proizvodnje, k a r je nom inalno 108 % več kot leto poprej te r 17 %> nad dinam ičnim planom ozirom a 69,4 °/o le tnega plana. L astna proizvodnja v istem ob­ dobju vk ljučno z inozemstvom pa znaša 20.468,535.479 d inarjev in je nom inalno 119 % večja kot lani v tem obdobju, dinam ični plan pa je p rav tako presežen za 16 %. Vegrad je v osmih mesecih letos u stv a ril 67,5 načrtovane celoletne lastne proizvodnje. V endar 67,5°/o načrtovane celoletne lastne proizvodnje. V endar pa naj omenimo, da je v planih vgrajena le 80-od- sto tna in flacija ozirom a porast cen, dejanska p a je precej večja. Seveda p a se je obseg proizvodnje v prvih osm ih mesecih letos v prim erjav i z istim obdobjem lani bolj povečal v inozem stvu kot doma, sa je b ru to proizvodnja v tu jin i letos nom inalno večja za 230% in znaša 2.769,263.287 din. Čistilna naprava Šaleške doline Republiški kom ite za varstvo okolja in u re jan je p ro ­ sto ra je izdal lokacijsko dovoljenje za čistilno napravo odpadnih voda Šaleške doline. Idejne in glavne p ro ­ jek te za Centralno čistilno napravo je izdelal P L A ­ NUM L jub ljana (odgovorni vodja p ro jek ta inž. Igor Kos), lokacijske strokovne osnove, lokacijski načrt, investicijske zasnove in program pa Zavod za u rb a ­ nizem Velenje. Odlok o izvajanju lokacijskega načrta je bil na zborih skupščine občine Velenje sp re je t m a r­ ca 1987. Č istilna n ap rav a je d im enzionirana n a 50.000 pE, hidravlična obrem enitev qs = 500 1/s, o rgan­ ska obrem enitev pa 3000 kg BKP 5/dan. V bodočnosti je predvidena razširitev čistilne naprave na 75.000 pE. Za razširitev je lokacijski prostor že rezerv iran in dim enzionirani posam ezni deli objekta. Č istilna n a ­ p rava je locirana na levem bregu Pake, zahodno od Lesne Šoštanj, na Pušnikovem bregu. S p ro jek tirano tehnologijo p ro jek tan t zagotavlja popolno biološko č i­ ščenje vključno z n itrifikacijo dušikovih spojin in denitrifikacijo. Tako bo im ela voda n a iztoku iz čistil­ ne naprave v Pako obrem enitev 15 mg BPK 5/1, n itr i- fikacija bo 90 °/o. S stabilizacijo blata, ko se 50% o r­ ganske substance reducira, zagotavlja tako stabilno blato, da ne gnije in smrdi. Vse več inovacijskih predlogov V prvem polletju so v razvojni službi V egrada u res­ ničili in sodelovali p ri številnih razvojn ih nalogah. Med drugim pri analizi požarne odpornosti V em ont konstrukcije, razv ijan ju železniških pragov, nosilcev s ŠED streho, opravili so naloge, ki jim jih nalaga le tna pogodba z Zavodom za raziskavo m ateria la , do­ delali so san itarne kabine, atestirali tlak COSMOS B anja Luka, antistatični neiskreči tlak, a testira li so celice za sistem DOM 102, razvili m ontažne arm iran o ­ betonske segmente za Rudnik lignita Velenje in še bi lahko naštevali. Za področje intenzivne dejavnosti je razvojna služba p re je la v letošnjem prvem polle tju 26 inovacijskih predlogov. V ir: Vegrad Velenje Nova cerkev na Pobrežju Delavci m ariborskega tozda G radbeništvo so ju lija letos v neposredni bližin i pobreškega pokopališča p r i­ čeli z izgradnjo cerkvenega kompleksa. Župnišče, ki je profani del župnijskega središča, bo nam enjeno za b ivan je in delo župnijskega osebja. Cerkveni zvonik je sam ostojni ob jek t in je najv išji del sakralnega dela župnijskega središča, v katerem bodo nam eščeni zvo­ novi in stolpne ure. Bogoslužje se bo oprav ljalo v glavnem delu sakralnega dela župnijskega središča — v cerkvi. V okviru cerkve bo tudi zaklonišče in hod­ nik, ki bo povezoval cerkev in župnišče. Rok za do­ končanje III. faze objekta je konec leta. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša 600 m ilijonov dinarjev. 8 novih brunaric za trg RTC T rije k ra lji na Pohorju je bogatejši za novo po­ čitniško naselje, 8 novih brunaric. V vsaki bosta 2 ap a rtm aja z vhodom, kopalnico, kuh in jo ni b ivalnim prostorom v pritlič ju in spalnico za 6 oseb v m ansardi. Tem elji in ta ln a plošča sta AB, vm esne stene s san ita r­ nim i vozli so opečni, ostali konstruk tivn i elem enti pa m ontažni leseni. O bjekt je pokrit s tegolo. P re d ra ­ čunska vrednost osmih brunaric je prib ližno 400 m i­ lijonov dinarjev . G radijo jih za trg. 25 let gradbene srednje šole v Mariboru Začetki današn je gradbene srednje šole v M ariboru segajo v čas povojne izgradnje. V elik obseg nalog, ki jih je postavil povojni čas p red gradbeništvo, je zahteval veliko število gradbenih strokovnjakov, ki jih je p rim an jkovalo na vsakem koraku. M anjkalo je gradbenih inženirjev, tehnikov, delovodij, zidarjev, te ­ sarjev, železokrivcev in drugih strokovnih delavcev, ki so bili po trebni p ri obnovi porušene domovine in gradnji. Zam isel g radnje šole v M ariboru se je obli­ kovala v D ruštvu inženirjev in tehnikov. Že leta 1958 je b il ustanovljen gradbeni odbor za gradnjo grad­ bene sred n je šole v M ariboru. S prva je bil zgrajen trakt, k je r so danes šolske delavnice, pouk pa se je v n jih pričel 20. 7. 1959. D anašnji šolski tra k t se je pričel g rad iti takoj po zaključku del n a delavnicah, zgrajen p a je bil le ta 1960. Poleg rednega izobraže­ v an ja g radben ih tehnikov je uvedla šola takoj tudi šolanje g radben ih tehnikov ob delu. Že v letu 1963 je p revzela šola izobraževanje vrste poklicev zaključ­ n ih del v gradbeništvu. V nekaterih sm ereh je dobila šola pom en za izobraževanje strokovnih delavcev za vso Slovenijo. S šolanjem opekarjev in dim nikarjev od leta 1967 je bil z izobraževanjem geodetskih tehn i­ kov v le tu 1979 zaključen velik obseg šolskih de­ javnosti ju b ilan ta — gradbenega šolskega centra. Iz m ariborske gradbene srednje šole je p rišla v rs ta stro ­ kovnjakov s področja gradbeništva, ki so zapolnili velike vrzeli v kadrovski sestavi gradbenih podjetij. Tehniki m ariborske šole uživajo v glavnem sloves dobrih g radbenih strokovnjakov in so lahko ponosni n a znanje, ki so ga pridobili na tem zavodu. Konstruktor v Ini Delavci lendavskega tozda so v tovarniškem krogu Ine N afte v Lendavi dokončali izgradnjo stro jne dvo­ rane za obdelavo kovin. Za to novogradnjo so Len- davčani potrebovali natanko leto dni. V novi dvorani, veliki 30 X 80 m etrov in prizidku 5 X 50 m etrov, bodo obdelovali razne kovinske predm ete, ki jih Ina upo­ rab lja za lastne potrebe. V rednost naložbe je tristo m ilijonov dinarjev. Silosi — Intes Delavci K onstruk to rja so za investito rja Intes iz M a­ ribo ra n a lokaciji ob Einspilerjevi ulici zgradili silose za žitarice kapacitete 9500 ton. Investicijska vrednost ob jek ta je 780 m ilijonov d inarjev . S ilose predstav lja b a te rija š tirih okroglih celic. P rem er ene celice je 9 m etrov, skupna višina celic pa 49 m etrov. Celotna v išina objekta, skupaj s strojnico je 55 m. Silosi so povezani z obstoječimi starim i silosi s spojnim mostom dolžine 97 metrov, n a višini 49 m. V objekt so v 11 dnevih vgradili 1500 m 3 betona in 250 ton arm ature. V ir: K onstruk tor M aribor Gradnja stanovanjskega bloka L-2 v Ljubljani napreduje Na vogalu Slomškove in Moše P ijade ulice v L jubljani delavci G IP G rosuplje g rad ijo nov stanovanjski blok L-2 Kolodvor. K onstruk tivna zasnova je arm irano­ betonska in razdeljena na : podzem ni del, ki obsega dve kleti in podzem na park irišča, pritlič je z m ed­ etažo, ki obsega javn i p rogram (lokali), pet stano­ van jsk ih nadstropij in podstrešje z m ansardnim i s ta ­ novanji, južno lam elo »P«, ki obsega eno klet, p r it­ lič je z m edetažo te r š tiri nadstrop ja, vse nam enjeno javnem u poslovnem u program u. N ajvečjo oviro pri g radn ji p redstav lja neporušen objekt ob ulici Moše P ijadeja . Novi sestavljivi opaži — del industrijskega programa V tozdu KLO so izvedli dem onstracijo novorazvitega sestavljivega opaža. Na p redstav itev so povabili p red ­ stavn ike vseh gradbenih delovnih organizacij iz Slo­ venije in H rvatske. V abilu se je odzvalo nad 50 ude­ ležencev iz nekaj več ko t 20 delovnih organizacij. P ro jek te za novi posodobljeni opaž so izdelali v razvojnem konstrukcijskem tozdu KLO. Opaže, ki jih v operativ i vse več upo rab lja jo in nadom eščajo z njim i drag outinor, v tozdu izdelujejo že precej časa. Im ajo tudi to prednost, da jih je mogoče prilagoditi raz­ ličnim tlorisom stanovanj. Novi posodobljeni opaž je nare jen iz hladno valjanega profila. Je precej lažji od p rejšn jega — 35 kg/m 2, m edtem ko je teža jek le­ nega 70—80 kg/m 2. M ontaža in dem ontaža sestavljivega opaža je izredno h itra in enostavna, saj p ri tem potrebuješ le kladivo. To pa ceni gradnje, p ri norm alni uporab i opaž ne poškoduje. Novost posodobljenega opaža je njegov nosilni p rofil (cev), ki je posebne oblike. Podpiran je in u rav n av an je sten je z novim i opaži enostavnejše in zanesljivejše, tako da ni več problem ov z ravnostjo sten. M edtem ko pri ostalih v rs tah opažev na stenah ostanejo robovi, ki jih je tre ­ ba opustiti, p ri uporabi teh opažev nastanejo le m ajhni u tori, ki jih je mogoče enostavno zagladiti z mavcem. V elika prednost je tud i n jegova vsestranska upo­ rabnost, saj je p rim eren tako za stanovanjsko kot za industrijsko gradnjo. Razvojno-raziskovalni center Sava Kranj A prila letos so pričeli z izkopom gradbene jam e in u red itv ijo gradbišča za ob jek t RRC Sava K ranj. O bjekt dim enzij 53 m X 20 m X 25 m je arm iranobe­ tonski skelet (klet, p ritličje , 2 nadstropji), ki ga je investito r že m ed g radnjo povečal za 3 etaže za po trebe Save Com m erca in DO Sava. P redelne stene v objektu so razen v sa n ita rijah in stransk ih p ro ­ storih lesene, s polnili, okna so iz alum inija, izdelek tovarne A lum inij Komen, tlak i p a so glede na n a ­ m em bnost prostorov — od epoksi litega asfalta in naravnega kam na do parketa. Fasado tvorijo betonski elem enti GPG, ki jih je p ro jek tan t na predlog p ri­ prave dela GPG uporabil nam esto durisol elem entov; nadzidava nad stro jn ico in čelo fasade pa je v dem it izvedbi. Trgovina Horjul — rok gradnje 6 mesecev Za investito rje M ercator tozd Dolomiti gradijo trgo­ vino v H orjulu. Delavci SV, ki izvaja jo dela, so s p ri­ p rav lja ln im i deli pričeli 18. ap rila letos. Za izgradnjo objekta, v katerem je okrog 750 m 2 uporabnih površin, je po term inskem planu predvidenih 6 mesecev. P ro ­ jek te za objekt, ki je klasične gradnje, so izdelali p ro jek tan ti M ercator Investe. S treha — dvokapnica je k rita s tegolo, fasada p a obložena s fasadno opeko, kom binirano z gotskim ometom. O bjekt je p ro jek ti­ ran tako, da se bo lepo skladal z naseljem . Ob Grosupeljščici nov sklop stanovanjskih lamel V neposredni bližini stanovanjske soseske G, ob G ro­ supeljščici, g radijo delavci sek to rja III stanovanjski objekt G 3 — sklop lam el A, B, C in poslovni lokal. G re za ponovitev blokov G 1, vendar v m anjšem ob­ segu, saj je v lam elah predvidenih le 46 stanovanjskih enot — od enoinpol do dvoinpolsobnih stanovanj. In ­ vestitor je Sam oupravna stanovanjska skupnost G ro­ suplje. S p rip rav lja ln im i deli so pričeli 1. m arca 1987, stanovan ja pa m orajo b iti p rip rav ljena za vselitev do 28. feb ru a rja prihodnje leto. V ir: G IP G rosuplje V Kopru nov silos za tovarno glinice in aluminija Kidričevo Potem ko so delavci G radisa tozd Koper uspešno zgradili 60.000-tonski silos za žito v Luki Koper, so pričeli z g radn jo še enega objekta v luki. G re za 20.000- tonski silos za glinico in ploščad, oboje p a sodi v p ro jek t razširitve obale za razsute tovore. Investitor te g radn je je tovarna glinice in alum inija (TGA) iz K idričevega. Silos bo sta l n a betonski plošči, ki se bo nas lan ja la n a jeklene pilote, zabite v m orsko dno. Večina od 76 vertikaln ih pilotov je že zabitih, potem OZD GIP GRADIS, LJUBLJANA pa bodo zabili še 17 poševnih. G re za pilote p rem era 812 m ilim etrov. Dodatno p a bo zabitih tud i 15 p i­ lotov p rem era 508 m ilim etrov. T em eljna plošča za silos, le -ta bo iz jekla, bo m onolitna, ploščad pa bo m ontažna konstrukcija. Pilote zab ija jo do 53 m etrov globoko, zab ijan je pa je izredno zahtevno, saj za­ b ija jo n a območju že zgrajene obale za razsute to ­ vore, ki p rav tako stoji na pilotih, tako da obstaja nevarnost, da bodo p ri zab ijan ju poševnih pilotov naleteli na že zabite pilote. Rok za končanje del je konec letošnjega leta. Nova sežigalna naprava za SSSR K ovinski obrati iz M aribora so prodali v Sovjetsko zvezo sežigalno napravo za un ičevanje odpadkov In ­ štitu ta za biokem ijo v Puščini blizu Moskve. N aprava, ki so jo nared ili za sovjetski inštitu t, omogoča popoln sežig in razkužitev odpadnega m ateriala, trdnega in tekočega, omogoča suho in m okro čiščenje dim nih plinov te r nevtralizacijo odpadne vode. S tem je zaščita okolja popolna. T akšna tehnologija sežiganja je nova p ri nas in v vzhodni Evropi. Z razvojem take sežigalne naprave so začeli že le ta 1978, omogoča pa sežiganje tud i zelo h lapljiv ih in eksplozivnih tekočin, p rim erna p a je tudi za sežiganje odpadnih olj. Skladiščno-trgovsko-transportni center (STTC) v Mariboru Z arad i g radnje h itre ceste skozi M aribor so m orali porušiti tudi staro zgradbo carinarnice v M elju. De­ lavci m ariborske gradbene enote gradijo n a Teznu nov blagovno-distribucijski center, k je r bo im ela nove prostore tudi carinarnica. Zgrajenih bo več objektov, ki bodo imeli 18 tisoč kvadra tn ih m etrov površine. Največji objekt je vsekakor poslovno-upravna zgradba STTC, Interevrope, C arine in ostalih sk lad iščno-tran - sportn ih organizacij. V rednost g radbeno-obrtn iških del po pogodbi je šest m ilija rd dinarjev. O bjekti naj bi bili do zime pod streho, obrtniška dela p a naj bi sklenili do ju lija prihodnje leto. Temeljenje na peščenih kolih G re za nadom estno gradnjo term inala za rastlin sk a olja, ker se je term inal n a sedanji lokaciji preveč posedel, saj ni bil grajen na pilotih ozirom a kolih. Površina, na katerih so zabiti peščeni piloti, m eri 125 X 100 metrov. Peščeni piloti nasta ja jo tako, da se v nenosilna tla zabije jeklena cev (tok rat so bile cevi dolge 12,6 m), ki je z no tran je s tran i obvita s filcem. Ko je cev že zabita, se polni s peskom in počasi vleče ven, pesek pa ostaja in objet s filcem tvori pilot. Za term inal za rastlin ska olja je b ilo treba zabiti 667 pilotov (plus š tiri poskusne). N jihova skupna dolžina znaša 8454 metrov. Potem ko so bili zabiti vsi koli, so n a celotno površino navozili 45.000 kubičnih m etrov m ateria la , ki je rab il za p redobre- m enitev. Po predobrem enitv i je prišlo do posedan ja ta l za 40 centim etrov, strokovnjaki pa pričakujejo , da se bo teren po dograditvi term inala posedel še za dodatnih 30 centim etrov. P ro jek te za ta dela je p r i­ p rav il Vodnogospodarski in štitu t — oddelek za po­ m orska dela v L jubljani. Term inal bo sestavljalo se­ dem rezervoarjev za rastlin ska olja. Š tirje največji bodo imeli p rem er 25 m etrov, dva m an jša 15 m etrov, najm an jši pa 10 m etrov. R ezervoarje bo postavil D juro D jakovič iz Slavonskega Broda. Investitor je C entro- prom iz Beograda, ki m u je uspelo pritegn iti tudi p recejšn ja sredstva iz Malezije, ki je velika izdelo­ valka in izvoznica rastlin sk ih olj, te rm inal v K opru pa bi naj bil v večji m eri nam enjen za oh ran jevan je olj, ko bodo nam enjena zahodni Evropi. V rednost del znaša 800 m ilijonov dinarjev, od tega je polovica gradbenih del. Term inal naj bi bil zg rajen do konca letošnjega leta. Iskrin center za elektrooptiko Potem ko so delavci G rad isa opravili za okrog 50 tisoč kubičnih m etrov izkopov, so delavci G radbene operative L jubljana spom ladi na tem gradbišču za­ stavili na vso moč. P rek Sm elta p revzeto delo za Iskro v Stegnah je bilo k a r se tiče obsega, zah tev ­ nosti in roka obveza, zarad i katere so več ko t tr i m esece delali v dveh izm enah, ne poznali n e prostih sobot in nedelj, danes p a v zadovoljstvo investito rja ugotavljajo , da so b ili tud i tej nalogi kos. O bjekti E, F in G Iskrinega C entra za elektrooptiko v gradnji tvo rijo k vad ra t v prib ližn i tlorisn i izm eri 80 X 80 m. M arca so začeli polagati beton te r točkovne te ­ m elje za stebre, m a ja p a so že betonirali plošči nad k le tem a objektov G in F. N a gradbišču je bilo do konca m eseca avgusta vgrajen ih okrog šest tisoč ku ­ b ičn ih m etrov betona, v to količino pa ni v šte t b e ­ ton, uporab ljen p ri izdelavi elem entov (stebrov, plošč in šedastih nosilcev), ki so jih izdelali v OGP. Za izvajalce obrtn išk ih instalacijsk ih del je poskrbel Smelt. Lojze Cepuš JUBILEJ Vinko Kregar — osemdesetletnik Letos obhaja svoje osemdeseto leto V inko Kregar, diplomirani gradbeni inženir. Rodil se je 6. aprila 1907 v S tepanji vasi kot sin tesarja, ki je po vrnitvi iz prve svetovne vojne leta 1920 postal mestni te­ sarski m ojster. Obrt na Kodeljevem prehaja danes že v roke tre tje generacije. V in ko je svojo mladost, pozneje kot srednješolec-realec, preživljal v tem predmestnem okolju pri učenju in razvedrilu, pri športu in telovadbi pri Sokolu na Taboru, pozneje med študijem na tehnični visoki šoli pa tudi ob delu na počitniških praksah na raznih gradbenih objektih, kijih je gradila Ljubljanska gradbena družba. Po m a­ turi na ljubljanski realki se je vpisal na Tehnično visoko šolo na Dunaju, k jer je leta 1932 tudi diplomiral. Po odsluženi vojaščini je do druge svetovne vojne delal 9 let kot hidrotehnični in sanitarni inženir pri oskrbi z vodo in asanaciji podeželja v okviru tedanjega Higienskega zavoda. Tu ga je zatekla okupa­ cija, k jer se je tudi takoj aktivno vključil v OF, Po izdaji in aretaciji kot talca 1942 so ga skozi razne zapore odpeljali na jug Italije, k je r je dočakal njeno kapitulacijo. Se v Ita liji se je vključil v tam ustanovljeno I. pre-komorsko brigado in se jeseni 1943 prek Barija in Visa vrnil na jugoslovanska tla. Z enotam i IV. armade je nato kot kom andir baterije, kom andant art. divi­ zije in kot načelnik težke artilerijske brigade prehodil vso njeno bojno pot do Reke in T rsta in do Koroške. Leta 1946 ga, sicer še v uniform i, že srečamo pri strokovnem delu kot načelnika vojne ustanove za obnovo obm orskih gradenj in pristanišč na jugoslovanski obali s sedežem na Reki, leta 1947 pa v Beogradu kot načelnika gradbenega oddelka Ministrstva za narodno obrambo. Težino zaposlitve na teh mestih bodo razumeli le tisti gradbeni strokovnjaki, ki so po osvoboditvi obnavljali porušene objekte vseh vrst. Po demobilizaciji leta 1950 se je kot pomočnik predsednika Kom iteja za vodno gospodarstvo SRS ukvar­ jal s problem i gospodarjenja z vodami, po ukinitvi Kom iteja pa je bil postavljen za direktorja Geo­ detskega zavoda SRS, k jer je začel uvajati aerofotogrametrijo in tudi sicer m oderniziral geodetski in- instrum entarij. Burna doba povojne graditve ga je od tod privedla na mesto glavnega gradbenega inšpektorja p ri Republiškem kom iteju za gospodarstvo, k je r je ostal do odhoda v tujino leta 1959. Kot izkušen gradbeni inženir z dokaj bogato in raznovrstno strokovno prakso in dokajšnjim znanjem nekaterih svetovnih jezikov je do leta 1969, v treh etapah, skupno 6 let, deloval na vodilnih mestih pri tehnični pomoči Jugoslavije v Iraku (investitorstvo in gradbeni nadzor pri g radnji 120 m visoke dolinske pregrade Derbendi khan), potem kot tehnični ekspert OZN na Cipru (kot direktor uprave za vodno gospo­ darstvo Cipra) te r v Somaliji z isto nalogo. Od 1962 do 1965 je bil ravnatelj Tehnične gradbene srednje šole v Ljubljani, po vrnitvi iz Somalije leta 1969 pa do 1973. leta d irektor K liničnega centra v izgradnji. V svojem domu ob Gradaščici v Trnovem si ni dalnikoli m iru. V letih po vojni, kolikor ni bil zdomec, potnik po svetu in po Jugoslaviji ga srečavamo med drugim tudi kot predsednika ZGIT SRS, dolga leta kot predsednika D VOL, kot člana IO ZVOS, kot delegata ali odbornika v raznih odborih, svetih ali komi­ sijah in seveda kot delegata svoje krajevne skupnosti Trnovo, k jer živi in dela, zavzet za vse, k a r se dogaja, predvsem pa kritičen do vseh nepravilnosti v gospodarstvu, družbi in kulturi, prav posebno pa do čistih računov in odnosov v naši večnacionalni skupnosti. M enim , da m u ob v isok em ju b ile ju v im en u gradbenikov S loven ije lahko izrazim o n aše iskrene čestitke obenem s priznanjem za n jegov p risp evek k dobrem u slovesu slovenskega gradbeništva. CIRIL STANIČ U N I V E R Z A E D V A R D A K A R D E L J A V L J U B L J A N I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO 61001 Ljubljana, Jamova 2, p. p. 579 GV XXXVI 9-10 Račun prečne armature betonskih elementov po metodi mejnih stanj z uporabo računalnika RAJKO ROGAČ, SREČKO VRATUŠA, UDK 624.07:519.68 M IRAN LOZEJ Povzetek V članku sm o podali osnovne principe prevzem anja prečne sile in torzije ojačenih betonskih elem entov v m ejnem stan ju . P rikazali sm o tud i poenostavljen račun m ejne no­ silnosti ozirom a potrebne prečne in dodatne vzdolžne arm atu re po novem jugoslovanskem praviln iku o teh ­ ničnih norm ativ ih za beton in arm iran i beton. Na osnovi tega p rav iln ika smo izdelali računalniški pro­ gram PREARM, ki rab i za dim enzioniranje betonskih elem entov na prečno silo in torzijo po m etodi m ejnih stanj. 1. U V O D Problem atika nosilnosti armiranobetonskih elemen­ tov, obrem enjenih s prečno silo in torzijo, ali pa v kom binaciji z upogibno in osno obremenitvijo, že vrsto let zaposluje veliko število raziskovalcev v svetu kakor tudi pri nas [1], [2], Raziskave s tega področja pa zaostajajo za raziskavami upo- gibne nosilnosti. Dimenzioniranje ojačenih beton­ skih elem entov tako še naprej poteka posebej za upogib in posebej za prečne sile in torzijo, brez upoštevanja istočasnega delovanja. Računski mo­ del, ki ga pri računu prečne arm ature običajno uporabljamo, je bolj ali manj modificirano Mörsch- R itter j evo paličje. V članku smo prikazali pregled strižnih porušnih mehanizmov armiranobetonskih elementov zaradi vpliva: A vtorji: Rajko Rogač, prof. dr., dipl. inž. gradb., Srečko Vratuša, raziskovalec, dipl. inž. gradb., M iran Lozej, asistent, dipl. inž. gradb., U niverza Edvarda Kardelja, FAGG, VTOZD GG, K atedra za m asivne in lesene konstrukcije ULTIMATE SHEAR AND TORSION STRENGTH DESIGN BY MEANS OF COMPUTER Summary- Basic principles of the u ltim ate strength design of reinforced concrete structu res subjected to shear forces and torsional m om ent a re presented. A theoretical basis of the sim plified procedure for la tera l an d longi­ tud ina l reinforcem ent determ ination of new Y ugoslav concrete code is given. A com puter p rogram (PREARM) based on the sim plified procedure has been made. A num erical exam ple is p resented and com m ented upon. — prečnih sil, — torzije, — kombinirane obremenitve (upogib, prečna sila in torzija). Ugotovimo lahko, da so opisani mehanizmi strižne nosilnosti za vpliv prečne sile in torzije že sprejeti v večini nacionalnih predpisov [3], Ti se med seboj razlikujejo le glede faktorjev varnosti, m inim alne in maksimalne stopnje arm iranja, mej največjih strižnih napetosti in sodelovanja razpokanega be­ tona pri prevzemu strižne obremenitve. Drugačno je stanje za prim er kom binirane obre­ menitve. Tu se posamezni predpisi med seboj n a j­ bolj razlikujejo. K ljub že mnogim znanim raziska­ vam menimo, da bo zanim anje raziskovalcev na področju arm iranega betona še naprej usm erjeno v raziskovanje m ejne nosilnosti prereza za vpliv kombinirane obremenitve. Cilj je dobiti osnovne pogojne enačbe vzajemnega delovanja za vse re­ gularne prereze, na tem elju katerih bi bilo mogoče izračunati interakcijske diagrame m ejne nosilnosti in izdelati ustrezne računalniške program e za di­ menzioniranje. Na Katedri za masivne in lesene konstrukcije smo na osnovi novega jugoslovanskega pravilnika o tehničnih norm ativih za beton in arm irani beton [4] izdelali računalniški program PREARM, ki je nam enjen dimenzioniranju betonskih elementov na prečno silo in torzijo po metodi m ejnih stanj ozi­ roma računu potrebne prečne arm ature. 2. MEHANIZMI STRIŽNE NOSILNOSTI ARMIRANOBETONSKIH ELEMENTOV 2.1. VPLIV PREČNIH SIL Ko natezne napetosti v betonu prekoračijo na- tezno trdnost, beton razpoka. P ri običajnem računu natezno nosilnost betona v celoti zanemarimo. V tem prim eru lahko velikost strižnih sil v nosilcu s spremenljivo višino (sl. 2.1.) določimo z izrazom: Iz ravnotežja sil v prerezu elementa dobimo: M = z . Ns + Vd • z . ctg &. (2.2.) Če drugi člen enačbe (2.2.) zanemarimo in upo­ števamo, da je V = dM/dx, dobimo enačbo za do­ ločitev prečne sile elem enta konstrukcije Vcu = Vcl + Vc2 = z . - ^ + N s . — . (2.3.) dx dx Celotno strižno nosilnost elementa konstrukcije tvori vsota nosilnosti grednega in ločnega učinka. Gredni učinek deluje le do porušitve sprijemne no­ silnosti med vzdolžno natezno arm aturo in beto­ nom. Nato se pojavi izraziti ločni učinek, vendar samo v prim eru, da je vzdolžna arm atura na konceh ustrezno zasidrana (sl. 2.3.). Vetu = Vu + — (tg Ai + tg ß 2) + Nu [tg ß 2 - — (tg Al + tg As)] - — (z - es). (2.1.) h h zfx a) Strižna nosilnost grede brez prečne armature S1 2 3 Ločno delovanje (povzeto po [2]) Ra . . . rezultanta strižnih napetosti ra vzdolž razpoke Sl. 2.2. Ravnotežni pogoji v strižni coni nosilca (povzeto po [2]) Pri prevzemu mejne strižne sile razpokanega be­ tonskega prereza, ki je arm iran samo z vzdolžno, brez prečne arm ature, sodeluje: b) Strižna nosilnost prečno armirane grede Sl. 2.4. Model ravninskega paličja za prevzem prečne sile (povzeto po [2]) — nerazpokani del betonskega prereza z ustrezni­ mi strižnim i napetostmi (V'c), — tren je med delci agregata v poševnih strižnih razpokah (Ra), — moznični učinek vzdolžne arm ature (V