Srečanja
rezervnih vojaških starešin
Ne bomo pozabili
Deseto tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin v juliju — mesecu vstaj naših narodov — je bilo letos v Socialistični republiki Srbiji. Osrednja proslava je bila v Čačku. Delegati iz SR Slovenije in tako tudi delegacije ZRVS občine Ljubljana Šiška pa so bili gostje občinske konference ZRVS občine KRUŠEVAC. Srečanja rezervnih sta-rešin Jugoslavije »Bratstvo-enotnost«, ki so vsako leto v drugi republiki, ne samo da ne-gujejo revolucionarne tradicije naše težke, a slavne zgodovine, ampak predvsem krepijo bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, krepijo odločnost, da botno z ljubeznijo bra-nili vsak kotiček naše samoupravne sociali-stične domovine.
Vsako leto postajajo taka srečanja vse bolj množična, saj se jih udeležujejo razen rezervnih vojaških starešin tudi člani ZB NOV, mladina in prsbivalci republike, v ka-teri je srečanje.
Se poln vtisov s poti, malce utrujen, nam je tovariš Alojz Sonc, ki je kot član pred-sedstva ZRVS občine Ljubljana-Šiška vodil šišenske starešine, pripovedoval o krajih in ljudeh Kruševca, Čačka — Srbije.
O divjanju okupatorja, ki je na tem pod-ročju nasilno divjal nad civilnim prebival-stvom in dosledno uresničeval svojo grožnjo »deset za enega nemškega vojaka«, so pripo-vedovali borci in starešine Rasinskega in Ča-čanskega partizanskega odreda. Seveda pa so
s ponosom razkazali tudi vse, kar so ustva-rili v povojni izgradnji. Tako so gostitelji iz Kruševca pokazali obrate podjetij »Me-rima«, »14. oktobar« in »Rubin« Kruševac. Koristni pa so bili tudi obiski pri krajev-nih organizacijah rezervnih vojnih starešin in izmenjava izkušenj pri obrambnih pripra-vah na strokovno vojaškem izobraževanju. Tako smo lahko izvedeli, da članstvo ZRVS v Srbiji neprimeno več vadi v streljanju z različnim pehotnim orožjem, kot pri nas v Sloveniji.
Nepozaben pa je ostal taborni ogenj na planini Samar pri spomeniku Velizara Stan-koviča — Korčagina, kjer so kulturnoumet-niški program izvedli delno tudi v sloven-skem jeziku.
Topel sprejem, gostoljubje na vsakem ko-raku, od otrok do starcev — tega ni moč pozabiti. Ni moč pozabiti tudi nepregledne množice rezervnih starešin, borcev NOV, mladine, prebivalstva v čačanskem parku borbe in zmag, kjer je zbrane pozdravil pred-sednik ZRVS Jugoslavije admiral Bogdan Pecotič in slavnostni govornik, član predsed-stva CK ZKJ Miloš Minič, ko je spregovoril o naši stvarnosti, o Titovi Jugoslaviji, kjer delovni ljudje in občani vsakodnevno z de-lom doprinašajo za SOCIALIZEM IN CLO-VEKOVO SRECO.
Janko Babič