Z gospodarskega polja. = Zahtevajmo občno držaTno zaTaroranje protl nimam! Nesrečna toča napravi pač vsako leto v raznih krajih večjo ali manjšo škodo, toda da bi tako pogosto klestila in tako uničevala vse poljske in drugevkmetijske pridelke kakor letos, ne pomnijo mnogi stari ljudje. Že nekaj tednov sem dohajajo neprenehoma žalostne novice, da je toča v teru ali onem okraju vse uničila. In resnica je, da kjer se je letos vsula, je z malimi izjemarni vse ogolila, tako da so nekatere občine popolnoma ob Ves pridelek. To je tem žalostneje, ko je ravno letošnje leto vse dobro kazalo, zlasti pa trtje. Od raznih krajev prihajajo tožna poročila o velikih poškodbah po toči. Tako je n. pr. močno potolkla po haloških vinogradih okolo Ptuja na Štajerskem, ponekod na Krasu, v Furlaniji po tržaški okoliei, po Istri, Dalraaciji itd. Koder je toča tudi poljske pridelke ter celo travo in deteljo popolDoma zbila, je ljudstvo kar obupano ter se resno bavi z mislijo na splošno izselitev, zakaj z državnimi in dpželnimi podporami, ki jih dobe bodisi v denarju ali v blagu, je poškodovancem le raalo pomagano. Ko bi se hotelo vsem potrebam le deloma zadostiti, bi se moralo letos samo vinogradnikom v prizadetih deželah več milijonov kron dovoliti. Da bi se s podelitvijo takih podpor le količkaj položaj ublažil, ni misliti, zakaj podelitev večje ali manjše državne podpore je v Avstriji večkrat odvisna od faktorjev, ki niti pojma nimajo o našem krnetijstvu, dočim se poročila županstev in strokovnjakov le za silo upoštevajo. Kdor se dandanes s kmetijstvom sam bavi, ve, kakšne težave mora prebiti iu koliko izdati, preden spravi svoj pridelek pod streho, odnosno v denar. V slučaju uime so vsi občani enako prizadeti; zato bi pa morali priti pri razdelitvah tudi večji posestniki v poštev. Toda ti rajši utrpe vsakršno darilo kakor da bi si za nekaj kronic ali par mernikov žita nakopali na glavo še večje sovraštvo svojih sosedov in soobčanov. — V takib slučajih bi mogla vlada le z znatno pomočjo obupno in razburjeno ljudstvo pomiriti. To bi se pa dalo doseči edino le na ta naČin, če bi se ustanovila splošna državna zavarovalnica proti uimam, t. j proti poškodbam po toči, vodi, mrčesih, suši in vetrovih ter mrazu. v Pri tem bi se lahko upoštevalo tudi zavarovanje živiae. — če se v tem oziru kmalu kaj ne ukrene, ^»ojde naše itak" že napol bankerotno krnetijstvo vidno rakovo pot. — Sedaj ko je y parlamentu velika agrarna stranka, naj bi vsi kmetovalci in kmetiški posestniki brez izjeme zahtevali, da se vsi državnozborski zastopniki za to pereče vprašanje krppko zavzamejo. Tukaj mora veljati načelo: eden za vse, vsi za enega. Fr. Gombač. = Doniača žlvina na Kranjskcm. Koncem leta 1906 so našteli na Kranjskem 24.289 konj, 129 mul, oslov in mezgov, 210.131 goved, 23.133 ovc, 2920 koz in 112.399 prašičev. Eazea ovac in koz, katerih število je padlo. se je živina pomnožila. V vseh okrajih na Kranjskem je bilo zaklanih lani 27.433 goved. 30.845 telet, 16.960 ovac, jagnjet koz in kozličev, 52.463 prašičev in 35 konj (v Ljubljani). V ljubljanski klavnici so pobili: 276 bikov, 3935 volov,' 324 krav, 8523 telet, 2990 ovae in jagnjet, 2399 kozličev, 8546 prašičev in 35 konj. Veliko zaklane živine so izvozili zlasti na Koroško in v Istro. = V Marlboru se vrši od 16. do 21. septembra t. I. na deželni sadjerejski in vinorejski šoli poučni tečaj za uporabo sadja ia zelenjave. Število udeležencev je določeno na 30 glav. Za pouk ni treba plačati Dičesar. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi do 12. septembra 1907 pri ravnateljstvu zavoda.