Pametni se
rad uči, bedak rad poučuje.
Ruski pregovor

Številka 36 Letnik 49
Cena 15,- šil. (150,-ŠIT)
12. septembra 1997
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
' Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITIRANO
Prihodnost
imajo šole z več
učnimi jeziki.
Mag. Werner Glas, poslovodeči predsednik deželnega šolskega sveta
Šola Marija na Zilji brez dvojezičnega ravnatelja?
Strani 2
Oktet Suha dobi evropsko nagrado. Danes, v petek, 12. junija 1997, bo oktet Suha dobil podeljeno evropsko nagrado za ljudsko umetnost. Slavnost se bo pričela ob 17. uri na gradu na Suhi, ob 19.30 pa bo v ljudski šoli podelitev.
POLITIKA
Dobrolska SPÖ je spet skušala preprečiti dvojezični vrtec, toda je ostala pri glasovanju v manjšini.
Stran 5
IZ NAŠIH OBČIN
V Borovljah so starši pretekli torek ustanovili društvo „Dvojezični otroški vrtec“.
Stran 7
ŠPORT
Slovenski atletski klub:
Igralci se zaradi nepotrebnih napak sami prinesejo ob sadove.
Stran 15
Politika
Jože Wakounig
Komentar Našega tednika
m
V 41.
LŠ Marija na Žili
Edini dvojezični šoli v šolskem okraju Be|c kljub veljavnemu dogovoru med deželno vlad i
Jubilejno leto Slovenske gimnazije gre h kraju. Kaj je pravzaprav jubilejno leto? Navsezadnje je vsako leto delovanja in dela jubilejno leto. Moramo biti hvaležni za to, da imamo delo, da lahko delamo z mladino in za njo. Kaj more biti lepšega za tistega, za tisto, ki si je izbral(a) ta poklic? Ni z mehkim perjem postlano, poklic je naporen, kruh velikokrat trd. Tako pač je. To je od vsega začetka vedel (a) vsak(a), ki se je za tak poklic odločil(a). Ko bi še enkrat stal pred izbiro, bi se po največji verjetnosti spet odločil za ta poklic pa za latinščino in grščino. Seveda bi to pa drugo drugače obrnil. Iz svoje izkušnje, iz svojih napak se, tako upam, vsakdo vsaj malo nekaj nauči.
Jeseni 1957 je Slovenska gimnazija odprla vrata, takrat še gostja v poslopju realke v celovški Lerchenfeldstraße. Trije razredi so bili tedaj.
Vodstvo šole je prevzel dr. Joško Tischler. Neuničljivi optimizem očeta Slovenske gimnazije in dobra volja pa zavzetost prvih sodelavcev in sodelavk - večina je že mrtvih -so postavili temelje uspehu naše šole. Leta 1963 je bila prva matura. Pravo in iskreno veselje ob takem dogodku doživlja le, kdor je prestal tudi vse Strahe in dvome, preden je ta dogodek postal resnica. Leta 1967 je gimnazija obhajala 10-letnico. Peti rod maturantk in maturantov je tedaj zapusti gimnazijo. Konec leta 1967 je ravnatelj dr. Joško Tischler odšel v pokoj (umrl je 23. 1. 1979). V letih od 1968 do 1977 je gimnazijo vodil ravnatelj dr. Pavle Za-blatnik (umrl je 26. 5. 1993). Maja 1975 se je gimnazija preselila v lastno poslopje. 18-letnega bivanja pod tujo streho in izključno popoldanskega pouka je bilo s tem konec. Januarja 1978 je vodstvo prevzel ravnatelj dr. Reginald Vospernik. Leta 1982 smo obhajali 25-letnico. Istega leta je gimnazijo za-
leto
pustil 20. rod maturantk in maturantov. Od leta 1990 je pod isto streho nastanjena Dvojezična trgovska akademija. Zaradi prostorske stiske so stavbo nadzidali, preuredili in posodobili. Novembra 1995 je ministrica Elisabeth Gehre r predala ključe povečanega in prenovljenega poslopja. Leta 1997 je gimnazija izpolnila štiri desetletja delovanja, zapustil jo je 35. rod maturantk in maturantov.
Ob 40-letnici je ravnateljstvo izdalo zbornik. Le-ta skuša pokazati rojevanje, razvoj in pomen Slovenske gimnazije. Zbornik naj pa bo tudi poklon vsem, živim in mrtvim, ki so kakor koli oblikovali in ki oblikujejo to šolo; naj pa bo seveda tudi opomin vsem, ki bojo v prihodnjih letih in desetletjih kazali in usmerjali pot.
O pomenu Slovenske gimnazije za našo srenjo na Koroškem ni treba posebej pa na dolgo in široko razkladati. Predstavljajmo si le, kaj bi bilo, ko je ne bi bilo. Vodilni sloj med koroškimi Slovenci prihaja večinoma iz vrst absolventk in absolventov te naše šole. Gimnazija je izredno prispevala k emancipaciji naše skupnosti. Ni vse idealno, kakor ni nikjer. Toda to, kar imamo, kar so nam pridobili drugi s hudimi napori pa s trdim prizadevanjem, to nam mora biti sveto, za ohranitev in nadaljnji uspešni razvoj se moramo truditi s skupnimi močmi. To je naša zgodovinska dolžnost.
Kaj bi bilo vse to brez božjega blagoslova? Zato se bomo ob koncu jubilejnega leta zahvalili Bogu za vse, kar nam je dobrega dal in naklonil. Prosili bomo za vse dobro tudi za prihodnost, spomnili pa se bomo obenem tistih, ki so nam to dediščino izročili.
Zahvalna maša bo v petek, 19. septembra 1997, ob 18.00 uri v avli Slovenske gimnazije. Daroval jo bo škof dr. Egon Kapellari. Po maši bo agapa.
Leta 1993 je tedanji šolski nadzornik Franc Wiegele pri tedanjem šolskem referentu Herbertu Schillerju dosegel, da je treba ravnateljska mesta za dvojezične šole razpisati dvojezično in da morajo ravnatelji/ice imeti dvojezično kvalifikacijo. Ta dogovor sta potrdila tudi avstrijski parlament in tedanji šolski minister Schölten. Še posebej naj bi ta dogovor koristil šolskim okrajem, v katerih ni veliko dvojezičnih šol, kot sta to šolska okraja Šmohor in Beljak-mesto.
V okraju Beljak - mesto je edino zakonsko določena dvojezična ljudska šola Marija na Zilji. Zadnja regularna ravnateljica je bila Marija Jobst; bila je tudi dvojezično kvalificirana. Leta 1996 je šla v pokoj, nato pa je prevzela provizorično vodstvo šole Elisabeth Samo-nig - brez dvojezične kvalifikacije.
Medtem je deželni šolski svet razpisal ravnateljsko mesto. Javilo se je pet kandidatov: Miran Schönberg, Marija Pichler, Joško Wrolich, Hildegard Krautzer in Elisabeth Sa-monig. Hildegard Krautzer in Elisabeth Samonig nimata dvojezične kvalifikacije, ostali trije kandidati pa jo imajo.
Kljub temu grozi velika nevarnost, da bo definitivno postala ravnateljica Elisabeth Samonig. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da se za-
njo zavzema predvsem vplivna socialdemokratska podžupanja Monika Khol-Kircher. Socialdemokrati imajo sploh odločilno besedo, saj so, kot je znano, v mestu Beljaku še posebej močno zasidrani.
Kakšen bo trojni predlog (Dreiervorschlag), se bo videlo že na seji šolskega foruma za LŠ Marija na Zilji; predstavljajo ga zastopniki staršev in učitelji. Termin seje še ni določen, mora pa biti pred 22. septembrom 1997. Tedaj bo namreč zasedal okrajni šolski svet Beljak-mesto, ki bo razpravljal o predlogu šolskega foruma Marija na Zilji. Na osnovi tega bo nato tudi sam sklepal o tem, katere učitelje naj bi vseboval trojni predlog. Sklep okrajnega šolskega sveta se posreduje šolskemu referentu koroške deželne vlade dr. Ausserwinklerju. Ta ga lahko potrdi, ima pa tudi možnost, da se odloči za kandidata, ki v trojnem predlogu ni uvrščen na 1. mestu.
V vsakem primeru pa se bo izkazalo, kaj bodo odločilni beljaški in deželni socialdemokrati bolj spoštovali: veljavni dogovor med manjšinskim svetom in deželno vlado oz. pomemben dosežek v korist dvojezičnega šolstva - ali pa bodo za to žrtvovali edino dvojezično ljudsko šolo v okraju Beljak-mesto.
Janko Kulmesch
PEDAGOŠKI INSTITUT
Gutovnik nasledil Dolinarja
Glede pedagoškega sodelavca za slovenščino na Pedagoškem inštitutu (Pl) je deželni šolski svet odločil, da od letošnjega leta dalje opravlja te obveznosti mag. Mihael Gutovnik iz Sveč. Tako bo mag. Gutovnik nasledil prof. Lojzeta Dolinarja.
V pogovoru za Naš tednik je poslovodeči predsednik deželnega šolskega sveta mag. Werner Glas poudaril, da je prišlo do te odločitve na osnovi poseb-
nega hearinga, čigar člani so se soglasno izrekli za mag. Gutovnika.
Pedagoški sodelavec za slovenščino na Pl je pristojen za nadaljnje in dopolnilno izobraževanje dvojezičnih učiteljev na ljudskih, splošno izobraževalnih in višje izobraževalnih šolah.
Mag. Mihaelu Gutovniku želimo na njegovem novem delovnem mestu obilo uspeha v korist dvojezičnemu šolstvu.
-Kuj-
Slovenska gimnazija je izredno prispevala k emancipaciji naše skupnosti.
3
Politika
[brez dvojezičnega ravnateljstva?
siesto, LŠ Marija na Zilji, grozi velika nevarnost, da bo prišla ob dvojezičnega/no ravnatelja/ico - in to id manjšinskim oddelkom deželnega šolskega sveta?
Stoje z leve: Jože Wakounig, Janez Janša, Blaž Kordež, Andrej Wakounig, Boža Robnik, Bernard Sadovnik, Nika Dolinar, Igor Roblek, Hubert Kordež; čepe: Bojan Hočevar, Vladimir Smrtnik, Branko Kelemina, Marjeta Smolnikar.
Popolna podpora ; prizadevanjem EL
J	Obisk Janeza Janše
3	na Koroškem.
5	Enotna lista je letos poleti po-
1 i vabila vse parlamentarne stran-i	ke Republike Slovenije na obisk
na Koroško. Zadnji petek se je povabilu Enotne liste (EL) od-i	zval predsednik Socialdemo-
kratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša. SDS je najmočnejša opozicijska stranka v a	Sloveniji.
a	Po ogledu kulturnega doma v
3	Pliberku se je delegacija SDS
i	skupno z vodilnimi funkcionarji
EL odpravila na Peco. Po vrnitvi v Veški stan in ob dobri kmečki malici se je razvnela zanimiva diskusija o perspektivah koroš-j	kih Slovencev. Predsednik EL
Andrej Wakounig je poročal o j	zadnjem volilnem uspehu EL na
občinskih volitvah ter o prizadevanjih za manjšinski mandat. Janez Janša je v celoti podprl prizadevanja EL po zajamčenem mandatu. Poleg tega je Wakounig predstavil finančno 1	krizo osrednjih političnih orga-
nizacij, še posebej pa časopisa
r-—lunkcijo poslovodečega pred-J p— sednika deželnega šolskega I sveta je mag. Glas prevzel decembra 1997, še danes pa je ze-i lo ponosen, da mu je v njegovi prejšnji funkciji (bil je ravnatelj gimnazije v Trgu/Feldkirchen) skupno z bivšim šolskim nadzornikom dr. Antonom Feinigom uspelo, da so na tamkajšnji gimnaziji uvedli slovenščino kot prosti predmet. „Kdor pozna Trg, ve, da to ni nekaj samoumevnega“, tako mag. Glas v pogovoru za Naš tednik.
Po izobrazbi je učitelj angleščine; po njegovem mnenju ima prihodnost samo tisti, ki čim bolje obvlada čim več jezikov. Trdno je prepričan, da si naj šolarji, dijaki in študentje nabirajo jezikovne izkušnje predvsem tudi v deželah, v katerih je jezik „doma". Prav tako zelo zagovarja dvojezični pouk. Vesel je, da so na celovški Zvezni gimnaziji I (Völkermarkterring) uvedli tudi t.i. evropske naprede, v katerih sta učni jezik nemščina in angleščina. „Zanimanje za obisk teh razredov je precejšnje“, tako poslovodeči,
Naš tednik. Poslujoči tajnik EL in globaški podžupan Bernard Sadovnik je poudaril potrebo po samostojnem političnem nastopanju oz. EL. Janša mu je ponovno čestital za izvrsten uspeh globaške EL pri občinskih volitvah. Predsednik Slovenske gospodarske zveze (SGZ) dr. Matevž Grilc je dal gospodarskemu sodelovanju izredno po-
predsednik deželnega šolskega sveta.
Izhajajoč iz te njegove pedagoške politike, so mu Slovenska gimnazija, Dvojezična TAK in Višja strokovna šola za gospodarske poklice v Šentpetru zelo pri srcu. „Kakovost teh šol je izredno velika. To zato, ker gre za večjezične šole in ker opravljajo učitelji odlično delo.“ Rezultat tega je po mag. Glasu nadpovprečni delež akademikov. Predvsem pa je poslovodeči predsednik deželnega šolskega sveta prepričan, da imajo absolventi SG, TAK in šentpetrške šole precej boljše poklicne možnosti kakor učenci, ki obiskujejo zgolj
membnost. V zadnjih letih je nad 1000 ljudi, ki so bili zaposleni v mešanih podjetjih, izgubilo delo. Janez Janša se je popolnoma strinjal z izvajanji dr. Grilca in dodal, da trenutna slovenska vlada namenja premalo pozornosti za svoje manjšine v zamejstvu. Dodatno ta vlada še ni sklenila proračuna za letošnje leto, ki pa je skoraj že mimo.
enojezične šole. Izhaja iz tega, da bo Slovenija prišla k EU in da je samo iz gospodarskih razlogov znanje slovenščine zelo pomembno. Poleg tega je na vseh treh šolah še dovolj prostih učiteljskih mest in upa, da se študentje pri svoji poklicni odločitvi tega zavedajo.
Kar zadeva personalne odločitve v obveznem šolstvu, pravi, da za to ni pristojen. „O nastavitvah učiteljev in ravnateljev odloča šolski urad deželne vlade, politično pa je to v odgovornosti dr. Ausserwink-lerja.“ Zato tudi ni hotel zavzeti stališča k vprašanju dvojezičnih ravnateljev. Enako velja za vprašanje, kakšne bi lahko bile posledice, če
Mag. Vladimir Smrtnik, podpredsednik NSKS, je poročal o problemih znotraj manjšine, o blokadi obeh osrednjih organizacij, ki je bila opazna v zadnjem času. Ponovno se je Janša izrekel za skupno demokratično zastopstvo, katerega bi močna in odločna slovenska vlada lahko brez problemov uresničila.
bi ustavno sodišče odločilo, da mora v ljudskih šolah biti pouk dvojezičen tudi na 4. stopnji. Prizna, da bi lahko prišlo do novega šolskega konflikta. Odločitev za dvojezično 4. stopnjo bi namreč pomenila več dvojezičnih razrednih učiteljev, to pa bi, kakor so že napovedale, nemškonacionalne sile spet izkoristile za gonjo proti dvojezičnim učiteljem, češ da gre za „diskriminacijo“ enojezičnih. Za mag. Glasa je nesporno, da bo v temu primeru odločitev pri dr. Ausserwinklerju.
Osebno je prepričan, da je treba v smislu „plodnega sožitja najti v vseh manjšinskih zadevah konsen-sualne rešitve“. Sploh sta zanj plodno sožitje in jezikovno znanje najvažnejši pedagoški načeli, ki kažeta pot v uspešno poklicno in družbeno prihodnost Evrope.
Hkrati pa se zaveda, da je možno položiti temelje za večjezično izobrazbo že v osnovni šoli in da je zato tudi dvojezična obvezna šola nadvse pomembna za poznejše uveljavljanje doma in po svetu.
Janko Kulmesch
Važno je jezikovno znanje in plodno sožitje
Mag. Herman Glas, poslovodeči predsednik deželnega šolskega sveta, vidi prihodnost v večjezičnih izobraževalnih ustanovah.
4
Razno
Jože Biščak
SLOVENIJA V ŽARIŠČU
Konec „slovenske pomladi“?
V teh dneh bo predsednik državnega zbora Janez Podobnik razpisal predsedniške volitve, ki morajo biti najkasneje 23. novembra. Sedanji predsednik Milan Kučan je že najavil svojo ponovno kandidaturo, ki jo bosta podprli vladajoča Liberalna demokracija Slovenije in Združena lista socialnih demokratov. Drugi štirje, ki so napovedali naskok na predsedniški prestol, so marginalni politiki nacionalističnih strank, ki v slovenskem političnem prostoru lahko naberejo največ dober odstotek glasov. Toda največja uganka ostaja, kdo bo predsedniški kandidat pomladnih strank oz. ali se bodo sploh lahko sporazumele o skupnem kandidatu.
Nekatere raziskave javnega mnenja kažejo, da bi se v tem trenutku s predsednikom Milanom Kučanom, ki mu vsi napovedujejo zanesljivo zmago, lahko enakovredno kosali samo premier dr. Janez Drnovšek, predsednik SDS Janez Janša in Janez Podobnik. Prvi ima ambicije, ki segajo prek slovenskih meja, poleg tega pa igra samo na zanesljivo zmago, drugi je v svoji stranki že rekel „ne“. Tako ostane samo Janez Podobnik, ki bi lahko zbral tudi nad trideset odstotkov glasov. Milana Kučana sicer ne bi mogel premagati, toda dober volilni razultat bi po-
ložaj bratov Podobnik in Slovenske ljudske stranke dolgoročno tako utrdil, da bi postala najmočnejša stranka na prelomu tisočletja, saj do zdaj vodilno Liberalno demokracijo Slovenije skupaj držijo samo gospodarski interesi in privilegiji. To pa je dolgoročno premalo za stabilizacijo stranke.
Tega dejstva se zavedata tudi Janez Janša in predsednik SKD Lojze Peterle. Oba SLS očitata, da pozablja na pomladni blok in da brata Podobnik zganjata nepotizem, saj družina že obvla-
duje državni zbor in polovico vlade, zdaj pa hoče še predsedniško palačo. Toda v ozadju je nekaj drugega. Gre za prestiž med pomladnimi strankami in kdo bo vodja pomladnega bloka, dokler se blok ne bo dokončno ideološko razšel. Do nedavnega je bil nesporni lider Janez Janša, zdaj pa pobudo počasi in zanesljivo ter s premišljenimi potezami prevzemata brata Podobnik. Tega pa Peterle in Janša ne bosta mirno gledala, zato - vsaj tako se zdi - namerno rušita kandidaturo Janeza Podobnika, pač v
smislu, bolje, da vse podremo, kot pa da SLS dobi dodatne simpatije volilcev. Čeprav vsi dobro vedo, da je Janez Podobnik edina prava alternativa za Milana Kučana.
SDS in SKD so kot svoj zadnji predlog najavili možnost kandidature dr. Andreja Bajuka, pred pol leta najbolj resnega kandidata za finančnega ministra. Ampak človeka, ki ga slovenska javnost praktično ne pozna, promovirati kot možnega predsednika države, je praktično politični samomor. Doživel bi enako usodo kot dr. Ljubo Sire, ki ga je za predsednika leta 1992 predlagala Liberalna demokracija Slovenije, saj je dobil manj odstotokov glasov, kot je prstov na eni roki. Trije meseci so pa premalo, da bi se slovenska javnost seznanila z dr. Andrejem Bajukom, čeprav je vrhunski finančnik tudi v svetovnem merilu.
Za zdaj kaže, da se pomladne stranke med seboj ne bodo sporazumele, kajti najnovejši sporazum med strankami, ki ga je predlagala SDS, kandidaturo Janeza Podobnika izključuje. Na kaj takega pa SLS najbrž ne bo pristala. Zato je še najverjetnejši scenarij, da bo šla SLS na volitve s svojim kandidatom, SKD in SDS pa s svojim, to pa bo pomenilo konec pomladnega bloka.
PISMI BRALCEV
Zakaj?
Zadnje čase se v koroško-slovenski javnosti pojavljajo očitki na račun slovenskih sporedov ORF. Pri tem se sprašujem, kje so tista neštetokrat izrečena opozorila pristojnim pri ORF, zakaj sploh ta kampanja proti novinarjem pri slovenskem oddelku ORF, kje so jasno argumentirani in s statističnimi podatki podkrepljeni očitki, ki niso majhni, sedaj jim odrekajo objektivnost in jim s tem očitajo manipulacijo? Sprašujem pa se tudi, zakaj nikjer nisem zasledil v Našem tedniku stališča vodstva slovenskega oddelka pri ORF? Ali se morda ti odgovori sploh ne objavljajo? In končno se je treba vprašati, ali niso očitki samo pripravljanje poti za privatizacijo slovenskih radijskih in televizijskih sporedov? Če je temu tako, zakaj se dogaja to na račun še obstoječih slovenskih sporedov pri ORF in ne kot dodatna medijska ponudba?
Res je, da ima vsak, ki plačuje pristojbino za ORF, pravico, da se pritoši pri komisiji, ki sodi o objektivnosti. Toda zakaj se sedaj,
ko je vložena pritožba, ne počaka na odločitev komisije. Ali je nadaljevanje očitkov posledica dvoma, da bi komisija lahko prišla do drugačnega rezultata in bi bil slovenski spored v radiju in televiziji rehabilitiran?
Da se sedaj nastopa, četudi' zelo subtilno, proti podpisni akciji, ki stajo sprožili Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza skupno z ARGE Kärnten/ Koroška, pa je seveda samo nadaljevanje ubrane poti.
Vesel sem, da doživljamo spet akcije, za katere sta odgovorni obe strani. Morda je prav zaradi tega med nekaterimi nastal preplah. Občutek imam, da je argumentacija podpredsednika NSKS mag. Vladimirja Smrtnika v zadnji številki Tednika, predvsem pa argumentacija mag. Marjana Pippa v pismu bralca, izraz tega. V zadnjem odstavku namreč pravi, da je s svojim podpisom podprl pod-pisno akcijo (iz konteksta je razvidno, da gre za podpisno akcijo KKZ, SPZ in ARGE Kärnten/
Koroška), hkrati pa s svojimi pojasnili podpis že spet radira. Sprašujem se, zakaj potem podpisuje listo, na kateri je tako v slovenščini kot tudi v nemščini jasno in razumljivo izpovedana tudi solidarnost z „očrnjenim“ uredništvom slovenskega oddelka pri ORF. Čemu takšno taktiziranje?
Ali le niso v ozadju privatni interesi, ki naj bi se s tem ravnanjem nekoliko zakrili?
mag. Jože Blajs, Celovec
Pliberški jormak
Kakšen jormak zaženeta prispevka Poberki in Frložev Luka na strani 3 in 6 v NT.
Tudi stari Fikej je pripuhal na jormak in se po drugi rundi ustavil v „našem šotoru“. Bilo je okrog 13.00 in bilo je polno, a zame in za mojo Lizo je bila še miza fraj.
Kako sem bil vesel, da so me kar trije nekdanji dijaki (kelnarji) pozdravili in si odtrgali časa, da so z mano poklepetali. Tudi neka
prijetnejša kelnarca me je osebno pozdravila. To me je precej razveselilo.
Naročil in pojedel sem ravno to, o čem pišejo, da je bilo strašansko drago. Prihajal sem ravno s celovškega Altstadtzauber. Zato me račun ni razburil. Danes pa le nekako mislim, da so uradni Slovenci res še tako razvajeni, da znajo samo še na brezplačnih mestih v prvi vrsti sedeti in se samo tam počutijo lepo, kjer sta jed in pijača poceni.
V šotor nas ni vabil birt, ampak kulturno društvo EDINOST. Čudim se samo, kako nam Slovencem kultura draga hodi, ker smo preveč navajeni na dobrodelne akcije. Tukaj se spomnim nekega naših, ki je trdil, da je zanj luksus biti Slovenec.
Tudi pivo je menda bilo tako drago. 6 piv pri birtu in 5 v našem šotoru stane lumpa enako, če more potem še šteti.
Moj predlog za jormak 1998 bi bil, da naj godrnjači z rokami pomagajo društvu pri delu v našem šotoru in ne s šolanim jezikom. To bi bila EDINOST v Pliberku.
Fikej ali Franc David
Dobrla vas: SPO je skušala preprečiti dvojezični vrtec
V ospredju seje občinskega sveta v Dobrli vasi, v petek 5. septembra 1997, je bilo spet enkrat vprašanje dvojezične skupine v otroškem vrtcu v Dobrli vasi.
Kot je znano, je občinski svet spomladi letos z glasovi EL, ÖVP in FPÖ ter proti glasovom SPÖ sklenil, da se najkasneje s pričetkom šolskega leta 1998/99 uredi dvojezična skupina v otroškem vrtcu. Sedaj je skupina staršev s podpisno akcijo zahtevala, da je treba tretjo skupino otroškega vrtca odpreti že prej, ker je potreba dana in mnogo otrok ni več dobilo mesta v otroškem vrtcu. Starši so pisali, da nimajo nič proti, če je skupina dvojezična, jim gre samo zato, da začne čimprej delovati.
Čeprav je treba rešiti še nekatera odprta vprašanja tehničnega značaja ter tudi financiranje, sta odbora za finance in za otroške vrtce na svojih sejah sklenila, da občinskemu svetu predlagata, naj čimprej ustvari vse pogoje za ureditev tretje skupine v otroškem vrtcu v Dobrli vasi, hkrati pa se naj razpiše mesto za dvojezično otroško vrtnarico.
Vrtnarica. V občinskem pred-stojništvu, kjer ima SPÖ s pomočjo pravice dirimiranja župana še večino, pa je župan Josef Pfeifer predloge odborov postavil na glavo: tretja skupina bi se naj uredila takoj, otroško vrtnarico pa bi naj izbrali izmed tistih, ki so se že pred poletjem potegovale za razpisano mesto v otroškem vrtcu, seveda za vodenje samo nemške skupine. O tem predlogu predstojništva je občinski svet moral pretekli petek razpravljati.
Hinavska politika. V zelo živahni diskusiji je občinski odbornik mao. Rudi Vouk (EÜ županu in SPÖ očital, da vodijo hinavsko 'politiko. Skupina staršev, ki sedaj s podpisno akcijo zahteva takojšnjo ureditev tretje skupine v otroškem vrtcu, se je pojavila šele pred tremi tedni, župan pa sedaj takoj hoče uresničiti njihovo željo. Tudi Vouk se je zavzel za to, da čimprej pride do odprtja tretje skupine otroškega vrtca, spomnil pa je, da je Enotna lista že pred šestimi leti zahtevala odprtje tretje skupine in to zahtevo po tem ponavljala leto za leto ob vsaki priliki. Tudi tedaj so si starši želeli, da čimprej pride do tretje skupine v otroškem vrtcu, vendar takrat žu-
Frakcijski vodja EL Mag. Rudi Vouk je lahko zadovoljen. Čeprav je bila SPÖ proti dvojezičnemu otroškemu vrtcu, mu je uspelo z ostalimi dvema frakcijama uresničiti dvojezični vrtec, ki bo začel delati 1998.
panu želje staršev nič niso bile mar, ker pač ni hotel držati svoj-časne obljube, da bo tretja skupina dvojezična. EL je županu očitala, da sedaj skuša upravičene želje staršev zlorabiti za to, da bi sprevrgel sklep o ureditvi dvojezične skupine otroškega vrtca. Hinavstvo pa je Vouk očital SPÖ z argumentom, da njena dejanska politika v vprašanju dvojezičnega otroškega varstva nikakor ne ustreza izjavam njenih voditeljev.
Dvoreznost SPÖ. Šele v nedeljo je namestnik deželnega glavarja Ausserwinkler na televiziji rekel, kako strašno se mu zdi, da v Borovljah niso sklenili dvojezičnega vrtca in da so težave tudi na Suhi. Zvezni kancler Klima zmeraj spet pravi, da je pripravljen storiti vse, kjer so si manjšine enotne. Ravno v vprašanju otroških vrtcev pa so si koroški Slovenci enotni kot v nobenem drugem vprašanju. Namesto da bi SPÖ karkoli podvzela, pa dejstva kažejo, da je prav SPO v Borovljah z njeno absolutno večino preprečila dvojezični vrtec, na Suhi pa je tudi prav SPÖ bila tista, ki je poskrbela za to, da se za vodenje dvojezične skupine nastavi enoje-
zična vrtnarica.
Čisto isto skuša sedaj doseči SPÖ tudi v Dobrli vasi. “Tu mi je še ljubša politika FPÖ ali ÖVP, ki
Rekli so:
V Dobrli vasi sta FPÖ in ÖVP vsaj pripravljeni držati besedo, če sta se enkrat priborili v nekem vprašanju le do tega, da preskočita senco.
mag. Rudi Vouk (EL)
Cas za dvojezični otroški vrtec v občini Dobrtla vas še ved-ni ni zrel.
Župan Josef Pfeiffer (SPÖ)
odkrito povejo, da narodni skupnosti tega ali onega nikakor niso pripravljeni dati. Potem lahko namreč tej politiki ravno tako odkrito nasprotujem in se borim proti njej ter sem prepričan, da so argumenti na naši strani. V Dobrli vasi sta ti dve stranki vsaj pripravljeni držati besedo, če ste se enkrat priborili v nekem vprašanju le do tega, da preskočita senco.
SPÖ pa se navzven dela tolerantno, dejansko pa ni pripravljena storiti ničesar“, je rekel Vouk.
Župan Pfeifer je v odgovoru potrdil, da po njegovem mnenju čas za dvojezično skupino v otroškem vrtcu še zmeraj ni zrel.
Člani občinskega predstojništva Vouk (EL), Karner (FPO) in Grascher (ÖVP) so vnesli sprem-injevalni predlog, da naj občina takoj razpiše mesto za dvojezično otroško vrtnarico. Le v primeru, da se nobena dvojezična kvalificirana vrtnarica ne bi javila, bi naj za enkrat tretjo skupino otroškega vrtca vodili samo enojezično, v tem primeru pa bi naj razpis ponovili še pred poletjem naslednjega leta, tako da bi dvojezična skupina bila urejena najkasneje jeseni 1998, kot je bil tudi prvoten sklep. Ta predlog je dobil tudi večino z 12 : 11, zanj so glasovale frakcije EL, FPÖ in ÖVP, proti pa celotna SPÖ.
Kaže , da bo dvojezična skupina v Dobrli vasi začela delovati verjetno že z začetkom novega leta. Prav tako kaže, da bo dotlej potrebnih še nekaj glasovanj, katerih rezultat bo verjetno 12:11.
Kmečki trg i/ Borovljah je bi! zelo velik uspeh. Zanimanje kupcev je bilo veliko, tako da so bili domači kmetje zadovoljni in bodo takšen prodajni sejem v prihodnje pogosteje prirejali.
Kmetje v Kotmari vasi so uspešni v direktni prodaji
Kotmirški kmetje so si s kmečkim trgom odprli dodatne nove možnosti direktnega trženja svojih proizvodov. Pobudnik trga je bil Folte Leutschacher.
Na kratko
Termini. Pokojninska zavarovalnica delavcev (Pensionsversicherungsanstalt der Arbeiter) ima meseca oktobra spet vrsto govorilnih ur na južnem Koroškem. Predvideni so termini v naslednjih krajih: Velikovec (2. 10. od 8. do 11. ure - zbornica), Pliberk (2. 10. od 12.30 do 13.30 -občinski urad), Beljak (3. 10. od 8. do 12. ure - Gebietskrankenkasse). Na govorilnih urah se je možno informirati tudi o vseh vprašanjih zavarovanja v primeru nezgod in bolezni ter o vprašanjih na zavarovalnico brezposelnosti.
Sejem. V Kranju so preteklo sredo, 9. septembra, odprli 7. strokovni sejem „Slovenski proizvod -slovenska kakovost" ter 21. gorenjski obrtni sejem. Sejma bosta odprta še do nedelje, 12. septembra.
Spremembe v krški
škofiji bo prišlo s 1. septembrom do nekaterih personalnih sprememb. V dekaniji Dobrla vas je postal mag. Jože Andolšek provizor fare Apače. Te naloge je bil razbremenjen p. Stane Okorn, ki ne bo več v službi škofije. V dekaniji Borovlje je v fari Žihpolje oddal mesto stalnega diakona Gottfried Schildberger. V dekaniji Šmohor so župniku Stanku Trapu dodelili še fari Brdo in Melviče.
V Celovcu pa je bil dr. Jože Marketz (župnik na Radišah) ponovno za naslednjih 5 let imenovan za vodjo slovenskega oddelka škofijskega ordinariata.
Dr. Jože Marketz je potrjen za naslednjih 5 let.
Človek z zdravo pametjo in velikim čutom odgovornosti za zdravo prehrano zna premišljeno kupovati. Kmetje se zato povsod trudijo, da nam ponujajo spet zdrave izdelke - mleko, skuto, maslo, meso, klobase, salame, kruh, jajca in zelenjavo. V Kotmari vasi, pred celovškimi durmi, se je že uveljavil dvojni način posredovanja kmečkih dobrot. Nekateri kmet-
Inciativo za ta projekt je prevzelo društvo za regionalni razvoj južne Koroške (Verein Regionalentwicklung Südkärnten), ki bo izdelal cestni koncept od Železne Kaple do Komlja. Ta projekt predvideva detajliran cestni koncept okoli Pece, kar pomeni do so vključene tudi občine iz Slovenije. Cilj projekta je, da s konceptom dobi regija finančna sredstva, ki bi
je obveščajo stalne stranke o ponudbi, sprejemajo naročila in dostavljajo želeno hrano na dom. Drugi se enkrat na mesec zberejo v vasi in na „kmečkem trgu“ ponudijo sveže blago številnim obiskovalcem. Vsako prvo soboto v mesecu prodaja 12 proizvajalcev neposredno zdravo kmečko hrano in zanimanje je vsakokrat večje. Tokrat so prišli še gradiščanski vino-
jih sicer ne mogli usmeriti v Podjuno. Predvsem gre za sredstva EU (npr. INTERREG), ki ima prav za take projekte predvideno precej denarja.
Eden izmed projektov, ki bi imel dobre izglede za finančno podporo EU, je meddržavno smučišče na Peci. Izgradnjo Pece za turiste občin Bistrica, Pliberk,
gradniki in dali poskusiti dobro kapljico z gričev vinorodnega področja Neusiedler See. „To je dobro in plodno sodelovanje," pravi pobudnik kotmirškega kmečkega trga Folte Leutscha-cher, p.'d. Masovnjak. „Jeseni gremo kotmirški kmetje spet na Gradiščansko, saj še iz lanskih izkušenj vemo, da so tam naši izdelki zelo dobrodošli.“
Mežica in Črna že leta podpirajo, toda zaradi pomanjkanja financ nikoli ni prišlo do resnejših konceptov. Sedaj, ko bi bilo možno iz Bruslja dobiti sredstva za slovenske in avstrijske občine, so možnosti realnejše kot kdajkoli prej. Naslednjo sredo bodo predstavniki občini koristili možnost za predstavitev koncepta, ki ga naj bi podprla tudi deželna vlada.
Cestni koncept od Komlja do Železne Kaple__________
Bo v okviru regionalnega koncepta prišlo tudi do izgradnje smučišča na Peci?
Naslednjo sredo, 17. septembra 1997, bodo podjunske občine predstavile cestni koncept od Komlja preko Pece do Železne Kaple.
BOROVLJE - DVOJEZIČNI OTROŠKI VRTEC
Društvo ustanovljeno, vrtec bo vrata odprl 22. septembra
V torek, 9. septembra, zvečer so Pri Bundru v Borovljah proponenti in starši ustanovili društvo „Dvojezični otroški vrtec Borovlje“.
Kot smo že nekajkrat poročali, so se društveniki v Borovljah po negativnem sklepu občinskega odbora odločili ustanoviti zasebni otroški vrtec. Primerne prostore-so našli v stari Posojilnici - Bank Borovlje v Postgasse 4. Takoj potem so tudi pričeli z adaptacijo prostorov, ki je sedaj skorajda že zaključena. Največjo skrb pri adaptaciji prostorov je gotovo nosil Melhijor Verdel, ki je bil za to tudi poverjen. Blagajničar društva dr. Franc Wutti bo že v teh dneh poravnal račune.
Sočasno so vodili tudi pogovore o možnosti subvencioniranja na deželni, zvezni in občinski ravni. Zadnji torek pa so se nato zbrali glavni pobudniki, da bi ustanovili društvo. Tako je pred tem frakcijski vodja Volilne skupnosti mag. Peter Waldhauser vložil statute društva „Dvojezični otroški vrtec“, ki jih je oblast tudi odobrila. Na tem ustanovnem občnem zboru je bil za prvega predsednika društva
V torek ste ustanovili društvo “Dvojezični otroški vrtec“. Bil si izvoljen za prvega predsednika. Kaj so tvoje prve naloge?
Mag. Roman Verdel: Prva naloga je gotovo rešitev finančnih problemov. V ta namen bomo že v naslednjih dneh nadaljevali pogovore z zastopniki občine, dežele in zveze. Nadalje je potrebna čimprejšna dokončna ureditev poslopja in igrišča (dela bodo končana naslednji teden). Formalno moramo nastaviti še vrtnarico in pomočnico. Vse to naj bi bilo končano do ponedeljka, 22. septembra, ko naj bi vrtec odprl svoja vrata.
Kaj bo nudil vrtec?
Otroški vrtec bo poldneven. Pogovorni jezik bo slovenski, poleg tega seveda tudi nemščina in v manjših enotah bomo ponujali tudi angleščino (v sodelovanju s stro-
izvoljen mag. Roman Verdel (beri pogovor). Skupina, v kateri mora biti najmanj 15 otrok, je zagotovljena, seveda pa so možne še dodatne prijave. Tako bo vrtec pod vodstvom Angele Kuchling (otroška vrtnarica) in Beatrix Kreutz -Verdel (pomočnica) v ponedeljek, 22. septembra, ob 7.00 uri zjutraj odprl svoja vrata.
kovnjaki, ki imajo na tem področju tudi izkušnje). Razen tega bomo imeli tudi predšolsko glasbeno vzgojo, ki jo bom vodil jaz.
Stroški so relativno visoki, kako mislite vrtec financirati?
Pri banki smo morali najeti kredit. Celotni stroški za adaptacijo bodo znašali nad 1 milijon šilingov. Poleg subvencij z javne strani bomo uvedli, kakor je pri društvih normalno, tudi članstvo in podporne člane. Še enkrat pa bi poudaril, da si od občine, dežele in zveze upravičeno pričakujemo finančno podporo.
Kaj pričakujete od občine?
Ustanovitev zasebnega otroškega vrtca je samo predhodna odločitev, kajti od upravičene zahteve po dvojezični predšolski vzgoji ne moremo odstopati. Tako se bomo o možnih prispevkih občine še z njo morali pogajati.
Odbor: predsednik: mag. Roman Verdel: podpredsednik: dr. Roman Schellander; blagajničar: dr. Franc Wutti:	namestnik blagajničarja:
mag. Lorene Kreutz; tajnica: Andreja Müller; namestnica tajnice: Mirjam Kampuš; razširjeni odbor: mag. Vera Wutti-Incko, Jožica Ojcl: nadzorni odbor: mag. Peter Waldhauser, Melhijor Verdel, Sonja Wakounig.
Znana mednarodna organizacija „Gesellschaft für bedrohte Völker“ je na občino Borovlje, na župana dr. Krainerja (SP) in na podžupana W. Plafnerja (SP) naslovila protestno pismo zaradi odklonitve dvojezične skupine v otroškem vrtcu. Predsednik združenja Tilman Zülch omenja protimanjšinski duh sklepa, ki sploh ni združljiv z evropskim mišljenjem.
Dobesedno meni: „Der Gemeinderatsbeschluß vom 8. Juli ist nicht nur eine Ohrfeige für die slowenischsprachigen Bürger ihrer Gemeinde, deren Kindern die muttersprachliche Kindergartenerziehung verwehrt bleiben soll. Viel schlimmer ist die Botschaft, die von Ferlach/ Borovlje an alle nicht-deutschen Minderheiten in Österreich ausgeht: nämlich, daß der Volksgruppenschutz in Österreich trotz Artikel 7 des Staatsvertrages und Volksgruppengesetz nur ein Lippen-bekentnis ist und man in Wirklichkeit von den Minderheiten Anpassung erwartet.“
PLIBERK____________________
Avstrijsko-slovenski seminar statistike
V petek, 17., in soboto, 18. oktobra, poteka v Pliberku (hotel Breznik) drugi statistični seminar mladih statistikov. Prirejajo ga Joanneum Research Graz, tehnična univerza v Gradcu in Univerza v Ljubljani. Cilj srečanja je, da mladi statistiki dobijo možnost predstaviti svoje delo pred mednarodnim poslušalstvom. Zaradi tega so povabljeni mladi iz Slovenije in Avstrije, ki naj dajo vpogled v svoje delovanje (posamezna predavanja so omejena na 45-mi-nutni govor v angleščini). Pričetek seminarja je 17. oktobra ob 14. uri in je, kakor lansko leto, pod pokroviteljstvom Pliberškega župana mag. Raimunda Grilca, ki udeležence tudi to leto vabi na večerno degustacijo. Znanstveni del bo zaključen v soboto, 18. oktobra ob 12.30, nato pa je na sporedu še ogled Pliberka in njegovih znamenitosti.
Prireditelj vabi vse zainteresirane, da se udeležijo srečanja in sodelujejo pri diskusijah, izmenjavanju informacij in vzpostavljanju znanstvenih stikov. Predavatelji lahko profilirajo od pripomb in povzetkov in to naj zagotovi uspeh dogodka.
Za prenočevanje je v hotelu Breznik rezervirano nekaj sob (cena za noč z zajtrkom znaša 380.-, registracijskega davka ni).
Kdor ima zanimanje nad udeležbo, naj se do 15. septembra obrne na tale naslov: Fler-mann Katz, Joanneum Research, Tel: 0316/ 876 553, Fax: 0316/876 563.	Adke
NOVE KNJIGE________________
Hans Tauscher „...meni zemlja draga je, domača lepa vsa“
Hans Tuschar, ki ga poznamo po knjigah, v katerih opisuje gore in naselja, je hotel pokazati iskreno ljubezen do domovine, do naroda in do rodne zemlje še z lirično govorico in je izdal zbirko tako časovno kot kakovostno zelo različnih pesmi. Žal je prepričan, da mora imeti „Pesem o Karavankah“ še kitico v slovenščini (samo kakšno: „Kjer Kranjsks Koroško združen je, tam Karavanke so...“). Nekatere pesmi pa so prav prijetne, jezikovno všečne, polne zdrave kritike in duhovitih pripomb o sodobni družbi. Označbe posameznih zveznih dežel so ponesrečene, toda zaradi narodopisnih pripovedk in hvalospevov boroveljske okolice je knjižica vredna širšega zanimanja.
Hans Tuschar, Wenn das Herz übergeht .... založba Johannes Heyn, Celovec 1997.
Igor Roblek
Glavni pobudniki ustanovitve „Dvojezičnega otroškega vrtca" so bili zastopniki Volilne skupnosti in društveniki. Z ieve: Peter Wa/dhauser, Melhior Verdel, Franc Wutti. Andreja Müller.
„Prva naloga je rešiti finančne probleme.“
Predsednik društva „Dvojezični otroški vrtec“ mag. Roman Verdel.
ČESTITAMO
V	Dolju je slavil 60. rojstni dan Hermann Male. Slavljencu ob tem lepem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja.
Minuli ponedeljek je obhajal rojstni dan Lukas Kordesch iz Podjune pri Globasnici. Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo sodelavci Mohorjeve knjigarne in kolegi nogometnega kluba Globasnica.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom:	Francu Ambrušu iz
Štebna pri Globasnici, Ljudmili Sticker iz Globasnice in Tereziji Pachtev iz Pliberka. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Pred nedavnim je obhajala osebni praznik Monika Novak z Bele pri Železni Kapli. Prisrčnim čestitkam domačih in prijateljev se pridružuje uredništvo Našega tednika.
V	Podgori pri Globasnici je obhajala jubilejni rojstni dan Milka Lamprecht, zakar od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači in sorodniki.
Naslednje voščilo je namenjeno Mici Pasterk z Bele pri Železni Kapli, ki je obhajala osebni praznik. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje!
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Edit Sovak iz Lovank, Ljudmili Sadjak iz Podjune pri Globasnici, Mariji Mohar z Lancove, Mirku Ogrisu iz Dra-bunaž, Jožefu Erschenu iz Lovank, Mihu Zundru iz Kokij, Mihu Bajcu iz Podjune, Mariji Preinig iz Grabalje vasi, Matiju Hriberniku iz Gluhega lesa, Justi Sadnikar iz Nagelč in Ani Urban iz Gorič. Vsi ostali člani slavljencem prisrčno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki kliče slavljencem na
mnoga zdrava in milosti polna leta.
V Selah sta obhajala osebni praznik Tičej Čertov in Nuži Oraže, po domače Pripostnik. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje.
Prihodnji teden bo slavila 50. rojstni dan in god Milka Kelih iz Sel. Slavljenki ob tem dvojnem jubileju od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači, znanci in EL Sele.
Marko Gregorič iz Male vasi pri Globasnici bo v ponedeljek obhajal rojstni dan. Občinske-
mu odborniku EL iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam Našega tednika se pridružuje EL Globasnica.
Minulo soboto je obhajal osebni praznik Franc Paulič z Obirskega. Domači in znanci mu ob tej priložnosti od srca čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
74. rojstni dan je slavila Marija Žuntar iz Črgovič. Slavljenki ob tem lepem osebnem prazniku iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti pol-
na leta. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in sorodniki.
Naslednje voščilo je namenjeno Rupiju Wrulichu z Radiš za 65. rojstni dan. Od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva!
Mihej Drug s Svetega Mesta nad Žvabekom bo v ponedeljek obhajal rojstni dan. Občinskemu odborniku EL iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam uredništva Našega tednika se pridružujeta EL Suha in SJK.
Marija Stossier, po domače Pirševa mama iz Kotmare vasi, je slavila 80. obletnico življenja. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta.
Minulo soboto je obhajala 27. pomlad Marija Jug. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam Našega tednika-se pridružujejo vsi domači.
Za osebni praznik čestitamo tudi Mariji Hribar z Obirskega. Vse najboljše!
Pred nedavnim je slavil osebni praznik Franci Pristovnik, po domače Husov iz Sel. Znanci in prijatelji mu ob tej priložnosti čestitajo in kličejo na mnoga leta v sreči in zdravju. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
V soboto, 6. septembra je obhajala rojstni dan Mara Smrtnik z Obirskega. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebne sreče. Čestitke veljajo tudi možu Hanziju, ki prav tako obhaja rojstni dan.
Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Andreju Schiittel-kopfu iz Velike vasi in Francu Wrolichu, po domače Jurču iz Podgorij. Vsi ostali člani društva upokojencev Šentjakob slavljencema prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Rojstni dan bo v ponedeljek obhajal Hanzi Mešnik iz Gorij na Zilji. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva Našega tednika se pridružuje VS Straja vas.
ČESTITKI TEDNA
70. življenjski jubilej Janeza Kollerja
Po poklicu je bil zidar, po vojni pa je bil glavni steber domačega kulturnega, političnega in zadružnega življenja - dokler ni v sedemdesetih in na začetku osemdesetih let predal vodstvo KPD Drava in EL Žvabek v roke Lenarta Katza. Poleg tega je tudi zvest pevec domačega cerkvenega zbora.
Janezu Kollerju z Dobrave pri Žvabeku želimo ob njegovem nedavnem __ osebnem prazniku obilo zdravja ter božjea blagoslova. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo EL, KPD Drava, žvabeški cerkveni zbor ter Poso-jilnica-Bank in Zadruga Market Pliberk. Na mnoga leta!
Pred poročni
oltar
...farne cerkve v Ži-tari vasi sta preteklo soboto stopila zagnana kulturnika Vladimir Polzer iz Šentprimoža in Žitrajčanka Veronika Micheuz. Mladi par je ob asistenci domačega župnika Gott-hardta vezal Hanzi Rosenzopf. Poročni obred so s pesmijo in glasbo olepšali domači cerkveni zbor, mladinski zbor Šentprimož ter Andreja Korenjak s prečno flavto in Stanko Polzer na orglah. Svatje so se nato preselili k Mohoriču v Rikarjo vas, kjer je ob zvokih ansambla Alpe Adria sekstet bila pripravljena prava domača ohcet. Med veselico so zakoncema čestitali v pesmi MePZ Danica in folklorna skupina SPD Trta ter v besedi poslovodeči tajnik EL Bernard Sadovnik, saj je ženin tudi aktiven občinski politik.
Zakoncem želimo na novi življenjski poti mnogo sreče in medsebojnega zaupanja ter veliko sončnih dni. Čestitkam se pridružujeta NT in NSKS.

9
Rož - Podjuna - Zilja
1 #eč tisoč ljudi se vsako leto \ / udeleži znanega in tradi-
V cionalega rozalskega žeg-nanja. Mnogi prihajajo zaradi pristnega domačega vzdušja, ki je na rozalskem žegnaju edinstveno, drugi zaradi prekrasnega kraja in okusnih domačih jedi (klobase, krapi idr.). Včasih bolj, toda tudi danes pa je pri obiskovalcih v ospredju seveda verski vidik - obisk sv. maš v cerkvi sv. Heme oz. na prostem. Dekan Peter Sticker: „Upam trditi, da je tudi še danes pri večini obiskovalcev žegnanja v ospredju le verski vidik.“
Vsekakor bo ob lepem vremenu tudi letos mrgolelo obiskovalcev na Gori sv. Heme. Večina bo prišla z zasebnimi avtomobili, zato občina Globasnica opozarja, da je na kraju žegnanja omejeno število parkirišč. Mladina se naj bi odpravila na goro peš, vozniki avtomobilov pa so na-Prošeni, da se obnašajo disciplinirano in upoštevajo navodila nadzornih organov žandarmerije in gasilcev. Dovoz na parkirišče na sv. Hemi je možen iz Žitare
V nedeljo, 14. septembra 1997
316. Rozalsko
žeg nanje
„Pri večini obiskovalcev žegnanja je v ospredju gotovo še vedno verski vidik.“
dekan PETER STICKER
vasi in iz Globasnice.
Kustos antičnega muzeja v Globasnici Janez Havel opozarja, da je muzej na dan rozalskega žegnanja odprt od 13. ure naprej. Na ogled pa so seveda tudi izkopanine na sv. Hemi, če je želja, tudi z vodičem.
Če obiščete rozalsko žegnanje, si oglejte tudi
izkopanine
pri sv. Hemi in
občinski muzej
v Globasnici.
Odprt od 13. do 17. ure
8.00:	v cerkvi sv. Heme
(mašuje Sticker)
8.45:	v cerkvi sv. Heme
(Cvetko)
10.00: na prostem pri izkopaninah (Rosenzopf)
11.00: nemška sv. maša na prostem pri izkopaninah (Gotthardt)
Ernst
WÖLBL
MESARIJA
„sa*-05
Gostišče
JUENNA
ČEPIČE,
telefon: 04230/271
Stefan
Stefitz
MESARIJA
Obilo užitka na rozalskem žegnanju ob domačih krapih in klobasah pod domačo lipo.
v Gostilna
Soštar
SPAR
® - trgovina
s»«» KLAGENFURT
m 90 i| 10.-Oktober-Str. 20 u. 26 Telefon 0463/55536
se veseli Vašega obiska na rozalskem segnanju
Manfred
Greiner
PEKARNA
Za rozalsko žegnanje se oglasite pri St6klU v Globasnici
nakosilo!
Zaposlimo
ELEKTRIKARJA
Nastavitev je možna takoj
ELEKTRO- u. KÄLTETECHNIK
Motorenwicklerei
Installationen
Service

Wärmepumpen
Regelung
Klima
Traundorf/Strpna vas 88, 9143 St. Michael/Šmihel Telefon und Fax 042 30-709
Kotmara vas: umrl je Leksan Bisjak
Pred kakim poldrugim mesecem je še obhajal 87-letnico. Nekaj dni zatem pa je hudo zbolel. Tudi v celovški bolnišnici ni bilo več pomoči. V soboto, 30. avgusta 1997, je Lekšan Bisjak umrl.
Rodil se je 19. julija 1910 pri Štorniku na Plešivcu. Hiša ne stoji več. Leta 1909 jo je kupila mati z denarjem, ki si ga je prislužila, ko je služila na kmetijah. Lekšan je že kmalu sam čutil vse trdote bajtarskega življenja. Moral je služiti. Z vozičkom je peš vozil mleko v Celovec. Po končani ljudski šoli se je najprej začel učiti za čevljarja, a tega zdravstveno ni zmogel. Spet je šel delat na kmete. 50 grošev do dva šilinga je bilo mogoče zaslužiti na dan. Pri zidarjih je bilo mogoče zaslužiti 50 grošev na uro. Leta 1940 je moral k vojakom. Bil je v Rusiji, na Danskem, na Štajerskem blizu Ptuja, na koncu v Železni Kapli. Leta 1975 je odšel v pokoj.
V svojem življenju je moral pretrpeti dva zelo huda družinska udarca. Leta 1963 se je ubil
Lekšan Bisjak f
starejši sin Lekši star 16 let, leta 1966 je umrla prva žena Matilda; zapustila je hčer in sina.
Lekšan Bisjak je čez 65 let pel pri Gorjancih, skoraj 70 let je pel v cerkvi. Veliko je tudi igral. Bil je na raznih pevskih turnejah po Jugoslaviji, tudi na tisti znameniti v začetku tridesetih let, katero je vodil škocijanski župnik Vinko Poljanec. Za svojo dolgoletno pevsko dejavnost je leta 1992 ob 850-letnici Kotmare vasi kot najstarejši aktivni pevec v občini prejel občinsko odlikovanje. Rajni je bil zelo družaben človek,
poln zdravega humorja. Pri ljudeh je bil zaradi svoje dobre volje, pridnosti in ustrežljivosti zelo priljubljen. Kot zidar je mnogim pomagal postaviti lastni dom. Kot pevec je mnoge svojih prijateljev in znancev pospremil na njihovi zadnji poti in jim s tem izkazal najslednjo zemeljsko čast.
Pogreb je bil v četrtek, 4. septembra. Župnik Maks Michor se je rajnemu zahvalil za dolgoletno zvestobo. V imenu SPD Gorjanci se je zahvalil Jože Wakounig. Dokler so dopuščale moči in zdravje, je Lekšan sodeloval pri društvu. Do zadnjega se je živo zanimal za društveno delovanje. Cerkveni in društveni pevci so se poslovili, kakor je bila želja rajnega, s pesmima „Vse pod soncem hitro mine“,, in „Rož, Podjuna, Zilja“ V slovo je zapel tudi mešani oktet Singkreis Klagenfurt-Wört-hersee. Ženi Antoniji, hčeri Matildi z družino, sinu Franciju in vsem sorodnikom velja naše sožalje. Rajni Lekšan naj počiva v božjem miru. Njegov spomin nam bo časten.
Smrt Kreszencije Lessiak
Globasnica. Mrtvaški zvonovi v Globasnici ne utihnejo. Konec zadnjega tedna so naznanili smrt priljubljene matere Kreszencije Lessiak rojene Mostegl. Dolga leta je rajna mati živela pri Vo-garju v Slovenjah. Tako je vsem domačinom v spominu, ko je prehodila dan za dnem dolgo pešpot od Vogarja dol v Globasnico in spet nazaj. Vaščani so jo v teh dolgih letah spoznali kot dobro in nasmejano žensko. Ko se je preselila v Globasnico je našla dom in oskrbo pri sinovih. Vsa ljubezen, ki jo je razdajala svojim otrokom so ji še predvsem v času starosti in bolezni spet vrnili. Kljub temu se je še tudi v tem času rada sprehajala in iskala pogovor z sovaščani.
V torek, 9. sept. je množica sorodnikov in vernikov pospremila rajno mater na njeni zadnji zemeljski poti v domačo cerkev in na tamkajšne pokopališče. Pogrebne^ obrede je opravil dekan Peter Šticker, pesmi žalostinke pa je v slovo zapel cerkveni zbor. Rajna Kreszencija Lessiak naj prejme za vsa dobra dela zasluženo plačilo večnega življenja. Sinovom Ottu, Gerfriedu in Petru z družinami pa izrekamo našo iskreno sožalje. Bernard
Zadnje slovo od
Čirkovče. Pretekli petek so na pokopališču na Suhi položjji k večnemu počitku Vanča Hanina, p. d. Lipejevega Vanča iz Čirkovč. Rajni je v 54. letu starosti umrl za zahrbrtno boleznijo. Na pliberškem jormaku so ga domačini še videli dobro razpoloženega, nekaj dni navrh pa je že moral nastopiti svojo zadnjo zemeljsko pot. Rajni je po poklicu miner, kjer je veljal za vsestrankega strokovnjaka. V zadnjih letih pa se je bolj posvetil kmetovanju in je to delo opravljal z velikim veseljem, čeprav ga je zalezla bolezen, ki jo je z veliko portpežljivostjo prenašal ob pomoči žene Fanike, ki je vzorno skrbela za svojega moža. Kot zelo zaveden narodnjak je redno spremljal dogajanje v slovenski narodni
Lipejevega Vanča
skupnosti in se - predvsem še v narodnopolitično razburkanih 70-tih letih - zelo zavzemal za enakopravnost svoje narodne skupnosti. Sodeloval je tudi v nekdanjem partizanskem pevskem zboru in je zelo rad obiskoval tudi prireditve, ki so bile posvečene protifašističnemu boju. Pretekli je na Suhi prezgodaj našel svoj zemeljski počitek. Župnik Šimej Wutte je bral mašo zadušnico, cerkveni zbor pa je rajnemu Vanču zapel v slovo neka[ zelo lepih pesmi žalostink. Ženi Faniki, otrokom Mariji, Hannesu, Stanku, Tatjani in Alenki ter vsem sorodnikom velja naše iskreno sožalje. Vsi, ki so Vanča poznali, ga bodo obdržali v zelo dobrem spominu. Naj mu bo domača zemlja lahka. S. K.
KOŽENTAVRA_____________
Umrla je Petrejeva mama Marija Malle
9. avgusta nas je za vedno zapustila gospa Marija Male. p. d. Petrejeva. Rajna kmetica in gospodinja, ki je z možem Simonom vzgojila dva otroka, je prav letos vigredi slavila častitljiv jubilej 90-letnico. Z možem Simonom, ki je ženo zaradi smrti že pred leti zapustil, sta imela kmetijo v Kožentavri in gospodarila, dokler so moči dopuščale. Ko je starost to onemogočila, sta bila primorana dati kmetijo v najem družini Jenko. Rajnka Petrejeva je v življenju doživela vso krutost usode, saj je bila v vojnih letih z družino izseljena, vendar se na srečo mogla zopet vrniti. Svojo povezanost s slovensko narodno skupnostjo je izkazovala kot zvesta bralka NAŠEGA TEDNIKA, ki ga je petek za petkom težko pričakovala. Naj ji bo zemlja lahka. Družini in sorodnikom izrekamo naše sožalje.
GLOBASNICA_____________
Slovo od Boštanove mame Apolonije Wölbl
Pred nedavnim je za vedno zatisnila svoje oči Apolonija Wölbl p.d. Boštanova mater iz Male vasi pri Globasnici.
Rajna se je rodila 27. 11. 1910 v Strpni vasi. Skozi mlada leta in tudi kot vestna kmetica je bila tesno povezana z domačo grudo ter s potrpljenjem in trdno voljo tudi preživela hud pred- in povojni čas. Z materino ljubeznijo je skrbela za družino, predvsem za otroke in tudi za vnuke. Ta ljubezen pa je bila tudi temelj, da je hčerka skupno z družino skrbela za ostarelo mater do smrtnega dne. Pogreba, rajne Boštanove matere se je udeležila množica sorodnikov in znancev na njeni zadnji zemeljski poti v globaško farno cerkev in tamkajšne pokopališče. Pogrebne obrede je opravil domači župnik dekan Peter Šticke,. pesmi žalostinke pa je zapel domači cerkveni zbor pod vodstvom Bernarde Srienc. Naj se rajna Boštanova mater odpočije od zemljskega truda in dela in prejme plačilo večnega življenja. Hčerki Ani in njeni družini ter vsem sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Bernard
r
P
j<
d
n
s
n
s
k
s
d
d
s
P
l\
d
A
b
K
9
S
h-1
Kultura
11
Slikarji so se v Svečah dobro počutili
SRD Kočna v Svečah je po številu članov sicer majhno društvo, a po učinkovitosti na kulturnem področju eno največjih v Rožu.
Ena najbolj uspešnih dejavnosti je gotovo Slikarski teden, ki so ga v soboto, 6. septembra, zaključili. V tem tednu imajo vaščani priložnost, da doživljajo umetnost v živo in jim kultura ni abstraktni pojem, ampak konkretno delo posebno sposobnih človekovih rok in ustvarjalnosti. Cilj in smisel oz. dejanski namen slikarskega tedna je medsebojni stik: umetniki naj bi našli stik med sabo.
Splošno vzdušje je bilo letos zelo dobro, toda močne osebnosti se običajno ne morejo tako hitro povezati. Kdor je bil od-prtejši, se je veliko naučil od strokovnega kolega. Umetniki naj bi našli stik s tistimi, ki so radi aktivno sodelovali v tečaju. Vodji letošnjega tečaja Julian Taupe in Rudi Benetik sta se zelo potrudila in posebno odrasli so na zaključni razstavi pokazali lepe risbe, posrečene barvne kombinacije in lične podobe naravnih vtisov.
Umetniki so veseli, da najdejo tudi stik s prebivalci, ker običajno ne ustvarjajo samo zase, ampak zato, da posredujejo duhovne vrednote drugim. Še med tednom so tisti, ki se zanimajo za umetnost, prihajali k slikarjem in z njimi razpravljali; ob zaključnem večeru pa se je izkazalo, koliko ljudi se resno zanima za umetnost - številni obiskovalci so si zelo kritično ogledali razstavljene slike in risbe, po-
Organizatorka Tatjana Feinig se je veselila uspešnega slikarskega tedna.
vpraševali avtorje in prosili za razlago, navsezadnje pa napravili nekaj listov malega formata po dosegljivi ceni, ki so dali pristen vtis umetnikovega dela.
Strokovno sta letos izstopala Giuliano della Libera Lhupo iz Benečije in prof. Lucijan Bratuš iz Ljubljane. Oba sta poživila slikarsko skupino z izredno družabnostjo in vrhunskim delom. Della Lhupo je z belo začrtanimi risbami na temnem ozadju upodobil bolj temačne strani sveškega vzdušja. Lucijan Bratuš je z močnimi barvami izrazil veselje in čar rožanskega človeka. Na oba je sveška peh-tra naredila močan vtis z mitično izpovedjo - tako sta razlagala ponavljajoče se maske v delih
tega tedna. Furlan Hijacint Jus-sa se je poleg močnih abstraktnih akvarelov prikupil s prisrčnimi razglednicami iz vaškega življenja. Podobno je Predarlčan Georg Vith poskušal obiskovalcem razstave približati bežne vaške vtise, čeprav so bili mini-formati v obliki stripov s svojstveno tehniko „kamere obskure“ za navadnega opazovalca skoraj prezahtevne. Najmanj sta se povezovala z ljudmi Viktor Rebernjak (tapete v srebrnem) in Karin Pliem-Rainer (abstraktne slike s konkretno obliko so zmedle gledalca in dale vtis nemoči).
Svojevrstna je bila spet kiparka Nežika Novak, ki je poskušala iz enostavne oblike pol-krogle razviti po posodei in hrošču človeško podobo, ki se v maski postavi predte in zahteva odgovor.
Dr. Tatjana Feinig se je, vsa žareča, na zaključnem večeru zahvalila umetnikom in zvesti publiki. Tonč Feinig je spremljal odprtje razstave in družabni večer z improvizacijami na klavirju.
Sveški slikarski teden bi zaslužil še večji odmev vsaj iz celega Roža. Zato naj bo ponovno izražena želja: zakaj ne dajejo publiki več časa (vsaj še nedeljo, po možnosti pa en teden) in priložnost, da bi si v miru ogledali razstavljene slike in se lažje odločili za nakup?
Alojz Angerer
Arhitektura južne Koroške na deželni razstavi
Župan občine Bistrica v Rožu Hubert Gradenegger je gotovo pravilno označil prispevek slovenske kulture k deželni razstavi, ko je v Svečah poudaril: „Lahko smo zadovoljni, da smo v naši občini sprejeli letos poleti že 20.000 obiskovalcev; dobršen dela tega je pritegnila Krščanska kulturna zveza, ki nam še drugič poklanja kvaliteten prispevek k izobrazbi prebivalstva. Naj nam bo vsem spodbuda, da že bolj skrbimo za ohranitev dediščine, za varstvo zdravega okolja in lepih oblik vaških stavb.“
Kolikšen pomen imajo v javnosti raziskave dediščine, ki imajo namen ljudem približati smisel za bivalno kulturo, je pokazala številna udeležba pri odprtju razstave „Arhitektura in prostor" prof. Petra Fistra. Navzočnost prof. Tomaža Ogrisa, dr. Janka Malleja, doc. dr. Herte Maurer-Lauseggerjeve, Eduarda Kraigherja poleg vaških in občinskih kulturnikov je dvignila razstavo na primerno raven.
V osemdesetih letih je prof. Peter Fister s študenti raziskoval stavbarstvo ne južnem Koroškem in v obsežni študiji objavil dokumentacijo in svoja razmišljanja, fotografije, risbe in slike. Knjigo „Ta hiša je moja, pa vendar moja ni...“ je izdala Mohorjeva založba leta 1989. Razstava je prepotovala ne samo Avstrijo, tudi Slovenijo in Italijo in „nam še vedno marsikaj pove,“ kakor je poudaril prof. Fister v otvoritvenem govoru. „Hiše zidamo za zanamce, okolje ohranjamo za naše otroke. Arhitektura vasi veliko pove o miselnosti prebivalcev“.
A. A.
Draga potrdila svoje poslanstvo
Od 4. do 7. septembra so se v parku Finžgarjeve-ga doma na Opčinah pri Trstu odvijali 7. Draga mladih in 32. študijski dnevi Draga '97.
lavni prireditelj Drage mladih f je bilo združenje katoliških študentov Amos iz Maribo-ra. Drago '97 pa je kot vsako leto Priredilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Lahko rečemo, da je letos tako Drago kot Drago mladih povezovala skupna tematska rdeča nit: Evropa in slovenski pristop do nje.
Uvodno predavanje na 7. Dragi Vladih je imel Vinko Ošlak, ki je spregovoril o skupnih duhovnih in kulturnih temeljih Evrope, sledili pa sta mu okrogli mizi o Evropski uniji danes (udeležila sta se je italijanski diplomat Luigi Vittorio Ferraris in avstrijski funkcionar Walter Ertl) ter o Prihodnosti Slovenije in njenih manjšin v okviru EU (spregovorili so dr. Ivana Suhadolc, predstavnica Urada za manj razširjene jezike pri EU, Andrej Aplenc, podpredsednik gibanja 23. december, dr. France Križanič, ekonomi in dr. Franc Za-9ožen, predsednik glavnega odbora - Slovenske ljudske stranke).
Predavatelji, ki so nastopili na
Dragi '97, so bili: v petek 5. septembra časnikar in kulturni delavec iz Beneške Slovenije Giorgio Ban-chig, ki je govoril o položaju slovenske manjšine v Italiji 50 let po podpisu mirovnega sporazuma s posebnim ozirom na Benečijo in ki je izrazil prvenstveno nujo po skrbi za ohranjanje slovenstva, slovenskega jezika in kulture; v soboto, 6. septembra, ekonomi dr. Andrej Bajuk, sicer argentinski rojak, ki je v svojem obširnem predavanju z naslovom Slovenija v evropskih integracijskih tokovih nakazal potrebe, ki jih ima Slovenija pri svojem vsto-
panju v Evropo, zlasti na gospodarskem področju; v nedeljo, 7. septembra dopoldne, koroški teolog in biblist Klaus Einspieler, ki je osvetlil pomen izraza „izvoljenost“ v svetem pismu in zgodovini izraelskega ljudstva ter govoril o odnosu Izraelcev do drugih narodov; v nedeljo popoldne pa bivši slovenski minister za kulturo in bivši veleposlanik v Parizu, pisatelj in mislec dr. Andrej Capuder, ki je spregovoril o nevarnosti enoumja, ki preti človeku na pragu tretjega tisočletja, s posebnim ozirom na slovensko stvarnost, in s tem tudi zaključil letošnjo
Drago.
Nedeljsko mašo za udeležence Drage '97 je daroval tržaški škof Evgen Ravignani, ki je v svoji pridigi med drugim poudaril potrebo po prisotnosti kristjanov na vseh področjih družbe in človekovega življenja z nalogo ohranjevati vero vedno živo, še posebej v tem času, ki doživlja krizo resnice ter izgubo moralnega čuta in ki ga označujeta negotovost in verska brezbrižnost.
V okviru Drage '97 so bile tudi tri razstave: tradicionalna razstava knjig, razstava ob 40-letnici delovanja revije in založbe Mladika in razstava o rodbini Krevatin od Banov (vasice blizu Trsta). Poleg tega so v nedeljo popoldne predstavili tudi knjigo inž. Igorja Senčarja Homo viator.
Za konec je treba vsekakor reči, da sta tako Draga kot Draga mladih potrdili svoje poslanstvo, ki je zelo važno za oblikovanje tim. skupnega slovenskega prostora.
Ivan Žerjal
T	PETEK, 12. september 18.10-19.00 Kulturna obzorja
A	SOBOTA, 13. septem. 18.00-19.00 Od pesmi
T	do pesmi - od srca do srca.
E	NEDELJA, 14. septem. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-
D	gen, Kärnten. Duhovna misel (mag. Klaus Ein-
E	Spieler 18.00-18.30 Glasbena oddaja
N	PONED., 15. september 18.10-19.00 Kratki stik.
v	TOREK, 16. september 18.10-19.00
R	Otroška oddaja
A	SREDA, 17. september 18.10-19.00 Glasbena
D	oddaja 21.04-22.00 Glasbena
1	ČETRTEK, 18. september
U	18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila.

C?
;$©b©8
NEDELJA,
14. septembra '97,
PONEDELJEK, 15. september 1997
ORF 2, ob 1.40_____________
TV SLOVENIJA 1, ob 15.55
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
•	„1 + 1 = 2“: S prijavo k dovjezičnemu pouku starši omogočajo svojim otrokom trdnejši korak v Evropo prihodnosti.
•	Evropska nagrada za ljudsko glasbeno umetnost 1997 „Oktetu Suha“.
•	Koncert, besedna umetnost in likovno ustvarjanje: koroški dnevi v Tržiču.
•	Nogomet v regionalni ligi: Slovenski atletski klub - ASK Voitsberg
RADIO/TV, PRIREDITVE
Petek, 12. september
SUHA
Praznična podelitev Evropske nagrade za ljudsko glasbeno umetnost 1997 ,jOktetu Suha“
Cas: ob 19.30 uri Kraj: v telovadnici ljudske šole na Suhi Lavdacija: univ. prof. dr. Wolfgang Suppan, član ku-ratorija ustanove Prireditelj: Alfred-Tčpfer-Stiftung F. V. S. zu Hamburg
ŠT. JAKOB
Teatr Trotamora „Opera za tri groše - Dreigroschenoper“
(B. Brecht, K. Weil)
Cas: ob 19.30 uri Kraj: farna dvorana Režija: M. Štikar Glasba: J. Štikar Prireditelj: SPD Rož
ŠT. JANŽ
Filmi proti rasizmu in nacionalizmu
(B. Brecht, K. Weil)
Cas: ob 17. uri filmi „Virans Flucht, Naujahrsfeier in Wut im Bauch“, ob 20. uri „Der schrei nach Freiheit. Prireditelja: K&K in SPZ
CELOVEC
Jazz in lirika - Francois Villon „Ich bin so wild nach deinem Erdbeermund“
Čas: ob 20. uri Kraj: „Pankraz“, CD Cafebar - 8. Mai -Straße 16 Glasba: Primus-Sitter-Quar-tett (Primus Sitter, Karen As-satrian, Stefan Gfrerrer, Emil Krištof)
Prireditelj: IG Autorinnen Autoren Kärnten
Sobota, 13. september
ŠT. PRIMOŽ
Koncert Čas: ob 20. uri Kraj: Farna cerkev v Št. Primožu
Sodelujejo: Andrej Feinig -orgle, Franci Ogris - piccolo trobenta, Anton Feinig - bariton, Andreja Korenjak -prečna flavta
Spored: Fr. Couperin, J. S. Bach, G. F. Telemann, Anton Nagele
Prireditelja: SPD „Danica“, Fara Št. Primož
ŠT. JANŽ
Filmi proti rasizmu in nacionalizmu
(B. Brecht, K. Weil)
Cas: ob 17. uri film „Mamuti in ovni“ in ob 22. uri „Erneste Che Guevara“
Prireditelja: K&K in SPZ
BOROVLJE/TRATA
Otroški popoldan z Janijem Kovačičem Čas: ob 16. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Prireditelj: SPD „Borovlje"
Nedelja, 14. september
ŠT. JAKOB
Teatr Trotamora „Opera za tri groše - Dreigroschenoper“
(B. Brecht. K. Weil)
Cas: ob 19.30 uri Kraj: farna dvorana Režija: M. Štikar Glasba: J. Štikar Prireditelj: SPD Rož
BOROVLJE/TRATA
Zadnja gledališka predstava „Divji lovec“
Čas: ob 18. uri
Kraj: pri Cingelcu na Trati
Prireditelj: SPD „Borovlje“
RAPIŠE
Radiško žegnanje Čas: ob 10. uri (po maši) Kraj: Kulturni dom na Radi šah
Igra: Trio Pavlič Prireditelj: SPD „Radiše“
Torek, 16. september
CELOVEC
Prireditev kantona Tuzla V okviru obiska gospodarsko politične delegacije iz kantona Tuzla (BiH),
Čas: ob 15. uri Kraj: v Koroški gospodarski zbornici v Celovcu Prireditelj: Slovenska gospodarska zveza (SGZ) Predavatelji: dr. Jamakos-manovic Sead, guverner kantona Tuzla Imširovič Imšir, predsednik gospodarske zbornice kantona Tuzla
dr. Valentin Inzko, avstrijski veleposlanik v Sarajevu Vodja diskusije: dipl. trg. Joža Nabernik, predsednik deželnega gremija zunanje trgovine pri GZ
ŠT. JAKOB/LEŠE
Predavanje „Karawankenholz“ (važna določila za izpeljavo projekta)
Čas: ob 20. uri Kraj : v gostilni Gabriel v Lešah pri Št. Jakobu Predavajo: Gozdar Franz Moser (gospodarsko ko-riščanje dobrega lesa); Han-zi Schnidar (rezalni stroj -
kaj je teklo doslej? Kaj teče v Zgornji Dravski dolini glede uporabe in prodaje okroglic?); Dl Hanzi Miki (predstavitev projekta „Karawankenholz“)
Prirediteljica: KIS
CELOVEC
Informacijski večer „Denarce, kje si...? ali Možnost, da uresničim svoje manjšinske projekte s pomočjo Evropske unije Predstavitev akcijskega programa Evropske komisije B3-1006, ki podpira zaščito in ohranitev regionalnih in manjšinskih jezikov in kultur Čas: ob 19. uri Kraj: v Mohorjevi hiši, 4. nadstr., 10. Oktoberstr.
25/IV
Prireditelj: Politična upravna akademija - PUAK, Ce- ' lovec	;
Petek, 19. september
CELOVEC
Gimnazijska skupnost vabi | vse naše prijatelje, starše, | absolvente, starše naših dijakov, na zahvalno sveto mašo, ki jo bo ob zaključku praznovanja štiridesetletnice daroval naš škof dr. Egon Kapellan. Sveto mašo bomo praznovali v petek, 19. septembra, ob 18. uri, na kraju, kjer se srečujejo dijaki; to je na naši gimnaziji, prof. Janežič Platz 1. Po maši bo agapa, kjer bo čas, da bo bivšemu Sošolcu, sošolki, učitelju, obujamo spomine. Veselilo nas bo, če boste z nami.
V imenu gimnazijske skupnosti: mag. Jože An-dolšek.
Sobota, 20. september
ŠTEBEN /BEKŠTANJ
Praznik blagoslovitve zvonov
Čas: ob 10. slovesna sv. maša, nato blagoslovitev zvonov. Med agapo bo zvon dvignjen v stolp in bo kmalu prvič pozvonil.
Nedelja, 21. september]
ŠT. JAKOB
Kulturna prireditev
Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani v Nastopali bodo: MoPZ „Je-pa Baško jezero“ z Ledine. Francka Mlekuš iz Beljaka s štajersko harmoniko in petjem. Nato bo sledilo družab- _ no srečanje. Za jed in pijačo . bo poskrbljeno.	I
Prireditelj: Društvo upoko- N jencev Št. Jakob v Rožu.	g:
ii
pi
KRANJ
Dobrodelni koncert
narodnozabavne glasbe (za naše malčke)
Čas: v nedeljo, 21. septembra 1997, ob 19. uri. Kraj: prireditvena dvorana gorenjskega sejma. Nastopajo: mdr. Alpski kvintet, ansambel Franca Miheliča, Slovenski kvintet, ansamble Rosa in humorist Klemen Košir. Prireditelj: Gorenjski glas
GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM
Mikschallee 4, 9020 Celovec tel. št. 0463 / 35 9 85 Razpored za vpisovanje novih učencev Glasbena šola na Koroškem bo vpisovala nove učence za pouk naslednjih instrumentov: klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, vio-
RAZNO
lončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, tolkala Solooetie: (avdicija sledi) Izobrazba glasu: (tudi za zborovske pevce) Zborovoriska šola: vabljeni aktivni zborovski pevci z delnim znanjem klavirja!
Balet: sprejemamo otroke od 4. do 10. leta (pouk bo samo v Mohorjevi ljudski šoli in Bilčovsu)
ŠT.PETER
Še so prijave možne
Če želite omogočiti vašemu sinu ali vaši hčerki dvojezično izobrazbo tudi v devetem šolskem letu, imate za to najlepšo priložnost v enoletni gospodinjski šoli pri šolskih sestrah v Št. Petru. Če se hitro odločite, boste imeli zagotovljeno mesto v šoli in tudi v internatu. Fantom pomaga Konvent pri iskanju privatnih kvartirjev. Starši šoloob-
veznih otrok, poslužite se te možnosti in pomagajte mladim izboljšati štart v poklicno življenje!
STROKOVNI IZLET
Ogled Ziljskih fresk dnevni izlet z avtobusom v soboto, 27. septembra 1997
Strokovno vodstvo: Breda Vilhar, avtorica knjige „Ziljske freske“
Obiskovali bomo cerkve: Marija na Zilji - Vrata - Bistrica na Zilji - Marija na Grapi (Blače) - Št. Stefan.
Na Bistrici bo kratek odmor z možnostjo za kosilo. Cena izleta (prevoz in vodstvo): 150,-Priiave prosimo do 19. 9. 1997 pri Katoliški prosveti v Celovcu tel.: 0461 - 51 11 66 Prireditelja: Katoliška prosveta, Slovensko prosvetno društvo Žila
PRIREDITVE, OGLASI
RAZSTAVE
GREBINJ
Razstava Peter Handke Kraj: Grebinjski klošter Razstava je odprta od torka do nedelje od 10. do 13. ure ter od 15. do 19. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Podrobnejše informacije: 0664/402 06 08 Razstava je odprta do 26. oktobra 97.
LIBUČE
Razstava „Hermann Falke“.
V življenju našem smo le sence.
Zadnje risbe, akvareli in slike
januar - maj 1996
Kraj: galerija Falke
Razstava bo odprta do 21. septembra
1997, od srede do nedelje od 15. do
19. ure ali po telefonskem dogovoru.
Tel/fax: 0 42 35/36 00
PODEN
Dokumentacije stare ljudske kulture
/ projekt univerze v Celovcu Kraj: gostišče Lausegger, pd. pri Ože-karju v Podnu
Razstava bo na ogled do 26. okt. 97.
ŠENTJANŽ V ROŽU
Razstava „Krivi lov v Karavankah“ -etnološka in socialno-zgodovinska razstava
Kraj: v k&k centru
Prireditelj: k&k in SPZ
PLIBERK
Galerija Werner Berg
Galerija je odprta od srede do nedelje 10.-12. ure in od 14.-17. ure.
Torek: od 14.-17. ure (ob ponedeljkih je zaprto)
Razstava je odprta do 15. nov. 1997.
BEGUNJE
Razstava skulptur Manolisa Thomakakisa
Kralj: Galerija Avsenik v Begunjah
ROŽEK
Razstava - „Mladi talenti“ Razstavljajo: Eugen Hein, Lorenz Valentin Tschertou, Snježana Rehak-Višnjič, Bruno Wildbach, Rainer Wulz Kraj: galerija Šikoronja Odprto od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po tel. dogovoru.
SVEČE
Galerija Gorše - v okviru Deželne razstave. Odprta vsak dan od 10. do 17. ure. Info: 04228/2373
BOROVLJE
Zaradi zidav v stari Posojilnici, bo raz-sava „Kultura-delavnost-narodnost Borovlje od 1848 do danes“ odslej v prostorih kulturnega doma pri Cingelcu na Trati. Razstava bo odprta od petka do nedelje od 9. do 18. ure.
Sobota, 27. september
SELI
Premiera igre: „Lepa čevljarka“ Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Nastopa gledališka skupina KPD Sele Režija: Franci Končan Prireditelj: KPD „Planina" Sele
FRAUENAURACH
Vožnja na odkritje spominske plošče
V okviru letošnje 55-letnice pregnanstva bo Zveza slovenskih izseljencev na ponovno izražene želje in predlo-ge svojih članov odkrila ploščo v spomin na vse rojake, ki so umrli v taboriščih in so pokopani v raznih krajih v Nemčiji. Ploščo bomo namestili na pokopališču v Frauenaurachu, kjer je ohranjenih več grobov v času pregnanstva umrlih sotrpinov. Odkritje plošče bo v soboto, 20. septembra 1997 ob 15. uri na, starem pokopališču Frauenaurach. Po odkritju bo maša za umrle izseljence, ki jo bo sooblikoval dekan Peter Sticker.
Ob tej priložnosti bomo za 20. in 21. september organizirali skupinski dvodnevni izlet po ugodni ceni 1300 šilingov na osebo.
Z udeležbo pri odkritju spominske plošče se hočemo dostojno pokloniti spominu naših v pregnanstvu umrlih sotrpinov. Zato vabimo bivše izseljence ter njihove znance in prijatelje, da se nam pridružijo. Prijave pošljite na naslov: Zveza slovenskih izseljencev, Tarviser Straße 16, 9020 Klagenfurt/Ce-lovec, ali po telefonu Milki Kokot, tel. štev. 0463/514300-40 Vabi: Zveza slovenskih izseljencev
Zobozdravnica v Radovljici
dela vsa
zobozdravniška dela
Dr. Darja Koman
Langusova 31,4240 Radovljica Tel: 00386/64 715 907
z veseljem sporočam
odprle svoje pisarne:
mag. gabriel wutti
odvetnik
zaprisežen tolmač za slovenščino
■
kärntner straße 51/1/1	1010 wien/dunaj
telOI-516 23 14 23 ■ faks 01-516 23 13 22 ■ emailwuttijus@aon.at
Seminar „Splošni občinski red (SOR-AGO)
Čas: I. termin:
sobota, 4. oktobra 199,: od 9.00 do 12.00 ter 13.30 do 16.30 ure
Kraj: Dom Sodalitas v Tinjah (za interesente iz Podjune)
II. termin (ponovitev);
sobota, 11. oktobra 1997, od 9.00 do 12.00 ter 13.30 do 16.30 ure
Kraj: K&K-center v Št.Janžu v Rožu
(za Interesente iz Roža in Žile)
Vsebina:
1.	Ustavnopravni okvirni pogoji občinske uprave
2.	Narodnopolitične odločbe za
občinske mandatarje (uradni jezik, topografski napisi, interni poslovni jezik v poslovanju z občinskimi službami)
3.	Organizacijski predpisi pri opravljanju komunalnih nalog
4.	Praktična navodila pri opravljanju nalog za občinske organe.
Vodja seminarja:
dr. Franz Sturm, ustavna služba pri koroški deželni vladi Seminarski prispevek: šil. 350,-(seminarska podlaga/kosilo). Prijave sprejema: Politično upravna akademija (PUAK) lO.Oktoberstr. 25/111
D® Bij W UOKUÜ]
v torek, 9. septembra, ob 19. uri:
„Novosti z delom na svilo“ -za garderobo in stanovanje Voditeljica: mag. Evelyn Sickl, Moosburg
v torek, 12. septembra, do četrtka, 18. septembra:
Izobraževalno potovanje na Dunaj
Voditeljica: Heide Maria Hoff-mann, Dunaj
od ponedeljka, 15. septembra, do četrtka, 18. septembra:
Duhovne vaje za duhovnike in diakone, nem. - „Vselej mora nekaj umreti, da življenje globlje zmaguje“ (Marc Oraison) Voditeljica: dr. Monika Nemet-schek
v torek, 16. septembra, ob 19.30 uri:
Predavanje:
V življenju se učiti umreti Predavateljica: dr. Monika Nemetschek
v ponedeljek, 22, sept., ob 18. uri:
Jezikovni tečaj italijanščine: „Parliamo Italiano“
Vodi: mag. Natalie Domenig
v sredo, 24. sept., ob 18. uri:
Ne bomo več kadili
Program za odvajanje kajenja Voditelja: Federico Harden in mag. Annemarie Hčfferer v sredo, 24. sept., ob 16.30 uri:
Slovenščina za napredujoče Voditeljica: Nadja Volavšek ob 18. uri: Začetek Slovenščina
III
pri kapucinih - seminarski prostor - Waaggasse
v sredo, 24. septembra, ob 19.30 uri
Predavanje: Živeti srečneje in zdravo
Predavateljica: Rosalie Stornig, Škofiče
od sobote, 27. septembra, ob 14.30, do
nedelje, 28. septembra,
ob 16.30 uri
Priprava na zakon
Vodi: Jože Kopeinig
v ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri
Tečaj: Slovenščina za začetnike I
v Celovcu pri kapucinih - seminarski
prostor Waaggasse
Vodi: Nadja Volavšek
v ponedeljek, 29. sept., ob 17.30 uri
Slovenščina za začetnike I, II, III v Tinjah
Voditeljica: mag. Eva Verhnjak-Rikalo, Libuče
od ponedeljka, 29, sept., ob 18. uri, do četrtka, 2. oktobra, ob 13. uri
Duhovne vaje za duhovnike in diakone, slov.
Vodi: prof. dr. Marko Rupnik, Rim
OGLAS
Oddajamo stanovanje v okolici Pliberka (90m2) v lepem in mirnem kraju z velikim vrtom. Dobrodošle družine ali starejši pari. •S Tel. 04235/22 27
IMPRESUM
NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 'O.-Oktober-Straße 25/IV, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-: Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; Posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT.
PODLIGA ZAHOD
Bilčovs - Irschen	1:2 (0:2)
Bilčovščani so se prav zbudili šele po odmoru, ko so pokazali zelo angažiran in napadalen nogomet. Žal pa so priložnosti ostale neizkoriščene, med drugim 11-metrovka.
BILČOVS: Kropiunig 4, Rajnovič 3, Diexer 4, Fister 2, Kuess 3, G. Schaunig 1 (75. Stocklas 0), Quantschnig 1, Durnig 2, Aleksič 3, Schriefl 2, Strugger 3;
Bilčovs: 150 gled.; sodnik: Krassnitzer (dober); strelec: Strugger (89./11-m.)
1. RAZRED D
Ruda - Globasnica	2:3 (1:2)
Globašani so odlično pričeli ter kaj kmalu vodili z 2:0. Po odmoru so si domačini sicer priigrali terensko premoč, toda zmaga Globašanov nikoli ni bila v nevarnosti.
GLOBASNICA: Lipouschek 4, Hren 4, G. Sadjak 3 (46. Tratar 4), Kordesch 4, Tominc 5, Silan 5, Buchwald 4, Hribar 4, Wölbl 4, Blažej 4 (70. Szabo 0), Pas-terk 4;
Ruda: 250 gled.; sodnik: Schatz (dober); strelci: Silan (10.), Wölbl (19.), Blažej (49.); rdeči karton: Kordesch (86.)
Šmihel - Klopinj	1:1 (1:0)
V prvih 20. minutah so Šmihelčani pokazali odličen nogomet, nato pa iz nerazumljivih razlogov zelo popustili.
ŠMIHEL: Suschnig 4, H. Motschilnik 4, Polzer 3, Jane! 3. A. Gros 4, Švab 3, Berchtold 2 (60. Ch. Figo 2), Sadjak 2, Hribernig 3, W. Motschilnik 3, Ch. Gros 2 (71. Burckhard 0);
Šmihel: 250 gled.; sodnik: Radi (zelo slab); strelec: Ja-net (4.)
Šentlenart - Železna Kapla 1:4 (0:0)
Odličen nastop Kapelčanov, ki so bili nasprotniku v vseh ozirih boljši. Po odmoru pa so zadeli tudi lepe zadetke.
ŽELEZNA KAPLA: Kohlweiß 3, H. Grubelnik 4 (87.
J. Ošina), Köck 4, Germadnik 4, Wieder 4, Lippusch 3, Užnik 4, Jeraj 4, Traun 3, F. Ošina 3 (68. Luschnig 0), Kržan 3;
Šentlenart: 50 gled.; sodnik: Scheltender (dober); strelci: Wieder (58.), Užnik (66.), Jeraj (74.) Luschnig (83.);
2. RAZRED C
Sele-Treffen	2:1 (1:0)
Selani se iz tekme v tekmo stopnjujejo. Tokrat so zaigrali zelo zbrano in tudi taktično zrelo. Igralec tekme pa je bil Ahim Oraže, ki je zadel oba gola Selanov.
SELE: M. Oraže 3, A. Mak 3, Božič 3, M. Mak 3,1. Kelih 3, R. Roblek 3 (83. M. Wieser 0), F. Dovjak 3 (65. M. Dovjak 0), Diexer 3, Djogič 3, K. Hribernik 3, A. Oraže 5;
Sele: 100 gled.; sodnik: Krenn (povprečen); strelec: A. Oraže (20., 73.)
2. RAZRED D
SAK II - Guttaring	8:0 (1:0)
Odličen nastop SAK II, predvsem po odmoru, ko so na ljubo nadigravali goste ter zadeli gol za golom.
SAK II: E. Oraže 5, R. Oraže 5, Hajnžič 4, Tolmajer 4, V. Nachbar 4, M. Nachbar 4,1. Woschitz 4 (60. Možina 4), Mesner 4, Sienčnik 5, Mandl 4 (70. K. Woschitz 4), Hajdini 5:
Grabštanj: 100 gled.; sodnik: Wetzl (dober); strelci: Mandl (35.), Hajdini (49., 52., 54., 76.), V. Nachbar (47., 65.), R. Oraže (80.)
2. RAZRED D
Rikarja vas - Dobrla vas 7:1 (2:1)
Dobrolčani so si presenetljivo kaj kmalu priigrali terensko premoč, toda v protinapadih so bili nevarnejši domačini ter v 20. minuti povedli z 1:0. Kmalu navrh je Dobrolčanom sicer uspelo (zasluženo) izenačiti, toda tik pred polčasom so zopet povedli Rikarjani. Po odmoru popolnoma druga slike tekme, kajti napadali so le še domačini ter proti pričakovanju slavili visoko zmago.
RIKARJA VAS: Brezovnik 4, Urch 4, Streicher 4, Gomernik 4, Sienčnik 5, Figoutz 4, Sturm 4 (65. Re-bemig 0), J. Weitzer 4 (81. Blajs 0), Picej 4, Kampusch 4, Dollinger 5 (70. Sporn 0);
DOBRLA VAS: Pečnik 1, Jörg 1, Nachbar 1, Math 1, Kulterer 1, Petek 2, Zunder 1, Hudi 2, Kumer 1, Ch. Lesjak 2, M. Lesjak 1 (46. Golautschnig 1);
Rikarja vas: 300 gled.: sodnik: Feichter (dober); strelci: Dollinger (20., 42., 50., 65,), Urch (53.), Sienčnik (72.), Picej (81.) oz. Zunder (35.)
Tinje - Žvabek	3:0 (2:0)
Žvabečani so pričeli obetavno, toda po prvem zadetku domačinov so iz nerazumljivih razlogov zelo popustili.
ŽVABEK: Jakob 3, Petrič 0 (6. Čebul 3), Brezovnik 3, Jamer 3, Breitenegger 3, A. Berchtold 3, Juvan 3, Homer 3, Trampusch 3 (75. Karnaus 0), Ramusch 3, Müller 3;
Tinje: 100 gled.; sodnik: Teuermann (zelo slab);
Šport
REKORDNI ZMAGI KROGA
8:0 je SAK II nagnal z igrišča Guttaring. Bila je to najvišja zmaga, odkar tekmuje ta ekipa. Jasno, da po tekmi trener Miha Kreutz ni „špa-ral“ s pohvalnimi besedami. „Videti je bilo, da smo tehnično najboljši v tem razredu, poleg tega so fantje prepričali s korajžno in prizadevno igro,“ pravi Kreutz. Poleg tega vidi tudi napredke na taktičnem področju, kajti igralci njegova navodila vse bolj upoštevajo.
„ Tehnično
smo gotovo najboljši iz tem razredu, “ pravi trener Miha Kreutz.
7:1 so Rikarjani na derbiju premagali Dobrlo vas ter tako na domačem igrišču slavili že tretjo visoko zmago zaporedoma (5:1 proti Šempetru, 7:1 proti Mauterndorfu).
Igralec tekme je bil Dollinger,
ki je zadel kar 4-krat. Torej prav igralec, ki ga je Dobrla vas v minuli sezoni odslovila. Vsekakor je trener Jože Fera doslej z igralci zelo zadovoljen, kajti odlično izpolnjujejo njegova taktična navodila.
„Napadalna
igra nosi sadove, “pravi trener Rikar-janov Jože Fera.
PRIHODNJI KROG
PODLIGA ZAHOD
Šmohor - Bilčovs (v soboto ob 16.30) - Trener Bilčovščanov Strugger je bil po porazu proti Irschenu zelo prizadet, kajti imel je občutek, da vsi igralci ne dajo vsega oz. da jim primanjkuje pravi odnos do nogometa. „Med tednom smo sicer veliko razpravljali in nekatere stvari razčistili, toda če se naši nastopi v prihodnjih dveh tekmah ne bodo izboljšali, bom verjetno iskal konsekvence pri sebi,“ pravi Strugger. Vsekakor bo prihodnja tekma vse drugo kakor lahka, kajti Šmohor sodi med najboljše ekipe v tej podligi, predvsem na domačem igrišču. Strugger: „Mogoče se zopet lahko stopnjujemo z nalogo in z nasprotnikom.
1. RAZRED D
Globasnica - St. Stefan (v soboto ob 17. uri) - Blažej (poškodba v kolenu), Kordesch (rdeči karton) in Tominc (službeno zadržan) bodo tokrat gotovo manjkali, poleg njih je tudi nastop Mišiča, Zankla in Smrečnika vprašljiv, ki so rahlo poškodovani. Trener Wölbl: „Težko bo, toda mogoče nam prav v tem položaju uspe presenečenje.“
Železna Kapla - Ruda (v soboto ob 16. uri) - „Doma je upoštevanja vredna le zmaga,“ je slišati iz-tabora Kapelčanov. Toda pozor. Ruda je boljša kakor kažejo njeni rezultati.
Grebinj - Šmihel (v soboto ob 16.30) - „Upam, da po slabi prestavi proti Klopinju ekipa ne bo_ zašla v krizo," meni sekcijski vodja Šmihelčanov Kužnik, ki bi bil v Grebinju zadovoljen že s točko.
2. RAZRED D
Straßburg - SAK II (v soboto ob 17. uri) - „S podobno igro kakor proti Guttaringu, bo rezultat tudi na tej tekmi zadovoljiv,“ pravi trener SAK II Kreutz.
2. RAZRED F
Sinča vas - Rikarja vas - Obe
ekipi želita napredovati razred višje -jasno, da je zaradi tega napetost pred tekmo v obeh taborih velika. Trener Rikarjanov Fera bo vsekakor skušal s posebnim načinom igre presenetiti domačine, ki so prav tako kakor Rikarjani še neporaženi. Fera: „Logičen rezultat bi bil neodločen, toda mi želimo več.“
Žvabek - Djekše - Petrič zaradi poškodbe v kolenu dalj časa ne bo mogel igrati, prav tako je zaradi rahlih poškodb vprašljiv nastop Trampuscha, MDIIerja in A. Berchtolda.
Dobrla vas - Važenberk (v nedeljo ob 17. uri) - „Uničljiv poraz proti Rikarji vasi je bil za naše igralce krepka klofuta, upam, da tudi zdrava,“ pravi predsednik Dobrle vasi Tinej Lesjak. „Vsekakor bomo ta poraz popravili proti Važenberku,“ meni prav tako Lesjak.
BOROVLJE/ŠENTJANŽ
Nenadna smrt mlade športnice
Prav pretresla nas je vest, ko smo izvedeli o nenadni smrti komaj 21-letne študentke medicine in zavzete športnice Dunje Jamnig iz Borovelj. Ponoči med nedeljo in ponedeljkom je v celovški bolnišnici namreč nadvse nepričakovano in nenadoma za vedno zatisnila oči. Vzrok smrti pa je bila (menda) pljučna embolija.
Dunjo smo poznali kot odlično športnico raznih športnih panog, predvsem smučanja.
Od mladostnih letje namreč tekmovala za ŠD Šentjanž ter bila ena najperspektivnejših smučark na Koroškem (član koroškega kadra), preden ji težka poškodba na nogi ni dopustila več redne in intenzivne treninge. Bila je ena redkih, ki je vzorno znala povezovati šolo in šport - povsod je bila odlična, tudi kot mater svoje dva meseca stare hčerke.
Obdržali jo bomo v lepem spominu.
PODLIGA ZAHOD
1. Bad Bleiberg	6	5	1	0	19:3	16
2. Landskron	6	4	1	1	22:5	13
3. Šmohor	6	4	1	1	15:4	13
4. Wernberg	6	4	0	2	9:7	12
5. Irschen	6	3	1	2	8:7	10
6. Baldramsdorf	6	3	0	3	6:11	9
7. Bilčovs	6	2	1	3	8:7	7
8. Baško jezero	6	2	1	3	9:9	7
9. Weißenstein	6	2	1	3	7:11	7
10. ASV Lienz	6	2	1	3	3:9	7
11. Radenthein	6	2	1	3	6:13	7
12. Oberdrauburg	6	2	0	4	6:10	6
13. Winklern	6	0	3	3	5:11	3
14. Brnca	6	1	0	5	4:20	3
■ Prihodnji krog (13./14. september): Baško jezero ■ Weißenstein, Wernberg - Radenthein, Irschen - Bad Blei-berg, Šmohor - Bilčovs, Landskron - Oberdrauburg, Bald-ramsdorf - Winklern, Brnca - ASV Lienz.
1. RAZRED D
1.	Vovbre	6
2.	Globasnica	6
3.	Klopinj	6
4.	Šmihel	6
5.	Žitara vas	6
6.	Železna Kapla	6
7.	Grebinj	6
8.	Maria Rojach	6
9.	Eitweg	6
10.	St. Stefan/L.	6
11.	Šentlenart	6
12.	Ruda	6
13.	Labot	6
14.	Frantschach	6
4	2	0	12:2	14
4	1	1	15:8	13	[
3	3	0	12:6	12	j
3	3	0	8:4	12	,
3	2	1	9:5	11	1
3	1	2	14:8	10
2	3	1	11:8	9	,
2	3	1	9:7	9	■
14 1	9:5	7
2 13	7:9	7
2	1	3	7:10	7	\
0	2	4	4:9	2	/
0	0	6	3:16	0	'
0	0	6	3:26	0
■ Prihodnji krog (13./14. september): Eitweg - Žitara ( vas, Globasnica - St. Stefan/L., Železna Kapla - Ruda, . Klopinj - Šentlenart, Grebinj - Šmihel, Vovbre - Maria Rojach, Frantschach - Labot.	[
2. RAZRED C						r
1. Poreče	6	5	1	0	17:1	16 [
2. Tholica	6	4	1	1	19:7	13 I
3. Treffen	6	4	1	1	18:9	13 1
4. Kotmara vas	5	4	1	0	15:7	13 i
5. Rožek	6	2	2	2	7:10	8
6. Pošta	5	2	1	2	7:7	7
7. Sele	6	2	1	3	8:15	7 |
8. Šentjakob	5	2	0	3	5:12	6 5 C
9. Donau	5	1	2	2	8:10	
10. Kriva Vrba	5	1	1	3	6:8	4
11. Ledince	5	1	1	3	7:10	4
12. HSV	5	0	1	4	2:9	1
13. Osoje	5	0	1	4	4:18	1|
■ Prihodnji krog (13./14. september): Ledince - Tholi-ca, Poreče - Pošta, Treffen - Rožek, Kotmara vas - Kriva Vrba, HSV - Donau, Osoje - Šentjakob.
2. RAZRED D 1. KAC	6	6 0 0					19:2	18
2. Krka	6	5	1	0	14:6	16
3. SAK II	5	3	1	1	16:7	10
4. Oberglan	6	3	1	2	10:7	10
5. St. Urban	5	3	0	2	9:10	9
6. Guttarnig	5	3	0	2	6:11	9
7. Straßburg	6	2	2	2	12:10	8
8. Weitensfeld	5	1	1	3	5:9	4
9. Eberstein	5	1	1	3	6:11	4
10. Steuerberg	6	1	1	4	8:14	4
11. Vrh	3	0	2	1	5:6	2
12. Kappel	5	0	1	4	2:9	1
13. Kraig	5	0	1	4	5:15	1
■ Prihodnji krog (13./14. september): KAC - Krka, Gul taring - Weitensfeld, Straßburg - SAK II, Oberglan - Eberstein, Kappel - Kraig, St. Urban - Vrh.
2. RAZRED E 1. Rikarja vas	6	5 10					25:5	16
2. Tinje	6	5	1	0	24:4	16
3. Sinča vas	6	4	2	0	21:8	14
4. Reichenfels	5	4	0	1	15:6	12
5. Galicija	6	2	3	1	9:11	9
6. Djekše	6	2	2	2	19:11	8
7. Važenberk	6	2	2	2	8:10	8
8. Dobrla vas	6	1	4	1	7:12	7
9. St. Margarethen	6	2	1	3	5:11 '	‘ 7
10. Šentpeter	6	1	2	3	14:19	5
11. Pliberk II	6	1	1	4	7:16	4
12. Žvabek	6	0	3	3	3:11	3
13. Preitenegg	6	0	1	5	4:12	1
14. Mauterndorf	5	0	1	4	5:30	1
■ Prihodnji krog (13./14. september): St. Margarethef - Pliberk II, Mauterndorf - Galicija, Žvabek - Djekše, Šeni peter - Tinje, Preitenegg - Reichenfels, Dobrla vas ■ Važenberg, Sinča vas - Rikarja vas.
Organizacijski komite Skl Tour 3 vabi na 18. pohod na Tromejo, ki bo v nedeljo, 14. septembra. To tra-diconalno srečanje na Tromeji se vedno razveseli izredno veliko udeležencev treh sosednjih dežel, predvsem ob lepem vremenu. Tokrat jih prireditelji pričakujejo kar blizu 3000.
v
Sport
I Škoda, igralci se sami I prinesejo ob sadove
Nepotrebne individualne napake slabijo SAK. Tudi proti Voitsbergu.
Po vsej verjetnosti bi bil SAK v tej sezoni še neporažen, če ne bi zaradi 3 nepotrebnih individualnih napak pre-
2	jel gole. Tako proti Voitsbergu, kakor i tudi na tekmah prej. Nekaj primerov:
“	- proti Austrii/VSV (1:1) je po napa-
9 ki Kircherja uspelo gostom vodstvo;
]	- proti Lienzu je nepotrebna napaka
^ Kuttniga omogočila gostom zadetek o (kljub temu je SAK dobil tekmo s 4:2);
°	- proti Voitsbergu sta kar dva za-
8 detka gostov izšla iz individualnih ’ napak. Pred prvim zadetkom je bil prekršek A. Sadjaka nadvse nepotreben (prosti strel je izkoristil Lang),
6	Pri drugem zadetku pa je vratar Mal-
3	leg napačno preračunal dolgo poda-jj jo v kazenski prostor.
7	„Vsekakor škoda,“ pravi trener Tel-\ lian, „kajti igralci se sami prinesejo 5 ob sadove."
\ Toda ne le individualne napake so
Naraščaj
” Nepričakovan poraz U 18
tj Ekipa trenerja Janka Woschitza je minulo sredo g presenetljivo podlegla Magdaleno s 3:4.
4	SAK - Magdalen/VSV 3:4
4	SAK - center Pliherk
\ Po dveh letih doma prva poraza
1 Ekipe centra SAK /Pliberk na domačih tleh dve ii leti niso bile poražene. Pretekli krog sta U 16 (trener f. Mičevič) in U 14 (trener Kumer) v jakostni skupini presenetljivo izgubili, pri čemer je ekipi U 16 manjkalo zaradi poškodb 5 igralcev. Ekipa U 10 pa ima odslej novega trenerja, igralca SAK Adriana Kerta, 6 ki je prvo tekmo dobil kar na zeleni mizi. Gostje iz
6	Galicije namreč niso prišli na tekmo.
4	Jakostna skupina U 16: SAK/1 - Velikovec 1:3
\	(Ch. Galob Jakostna skupina U 14: SAK/1 - WAC
2:5 (Partl, Šuler); Jakostna skupina U 12: Šmarjeta g - SAK/1 1:7 (Partl 4, Riedl, Pernjak, Olip); SAK/1 -
7	Tinje 8:1 (Partl 4, Pernjak 2, Klade, Olip);
7 SAKU 10/1 - Galicija 3:0 w.o.
5	1 Naslednji krog: Turnir U 8 v Globasnici (sob. 12.)
4	Zel. Kapla U 10 - SAK (petek, 17), Vetrinj U 12 - SAK
3	(sob. 15.15), Žrelec U 12 - SAK (sreda 17.) Velikovec U
1	14 - SAK (ned. 10.45), SAKU 16- Vovbre (sob. 17.)
if SAK - center Št. Primož
Ii Za začetek remi
Vodja centra Št. Primož Karl Kulmesch je s pričetkom sezone le na pol zadovoljen, saj so fantje ' trenerja Stekla v Šmihelu igrali le neodločeno. Šmihel U 10 - SAK/3 5:5 (P. Štarmuž 2, Klösch, St-armuž, Hobel);
M Naslednji krog: SAK U 10 - Galicija (pet. 17.), turnir U 8 v Bikarji vasi (ned. 14.)
SAK - center Celovec
7 zadetkov Germove ekipe
U 12 prvenstvo pričela prvenstvo z zmago. Šmarjeta U 14 - SAK 3:3 (M. Pitschek, S. Sticker, P. Oraže); Bistrica v R. U 12 - SAK 1:7 (Napet-schnig 4, Trifunovič 3, Grilc)
M Naslednji kroa: Turnir U 8 v stadionu (ned. 9.) SAK U 10-Vetrinj (pet. 17.), SAKU 12- DSG Borovlje (sob. 17.), Donaud U 12 - SAK (sreda 17.), SAK U 14 - KAC (ned. 17.), Galicija U 16 - SAK (ned. 12.15)
Za SAK še ni zadel - napadalec Harald Kudler.
ekipi usodne, tudi neučinkovitost v napadu. Kudler si sicer priigra številne priložnosti, toda jih ne izkoristi. „Vse kar skušam, je očitno napačno," pravi od sebe razočarani Kudler. Tudi Vrabcu trenutno ne uspejo več zadetki.
Kljub pomanjkljivosti, ki jih še trpi SAK, so nastopi ekipe navdušujoči. Njen značaj (vzorna volja, prizadevnost in borbenost do zadnje minute) da upati za prihodnost.
Naslednja tekma sak
bo že jutri - na tujem proti Gratkornu. Gratkorn se je po slabem štartu odlično ujel ter na zadnjih treh tekmah popolnoma prepričal. Tellian: „Nasprotnik je močan, toda nepremagljiv ni nihče."
Gratkorn - SAK v soboto ob 16.15
MNENJA PO TEKMI PROTI VOITSBERGU
Pričeli smo nezbrano, kajti zopet smo prejeli hiter zadetek. V napadu pa nam trenutno primanjkuje sreče. Škoda, da gol, ki sem ga zadel, ni zadostoval vsaj za točko.
SIMON SADJAK, igralec SAK
Disciplina in borbenost je bila vzorna, toda storili smo dve usodni individualni napaki. Kljub temu bi si ekipa zaslužila vsaj točko.
REINHARD TELLIAN, trener SAK
SAK je pričel s prevelikim rešpektom, zato je prejel tudi hiter zadetek. Po odmoru pa je bil pritisk ekipe velik.
FRANZ POLANZ, trener Pliberka
Z M. Sadjakom v 2. polčasu je igra SAK šele prav zaživela. Remi bi bil pravičen.
ERWIN GALO, nekdanji igralec SAK
SVG PLIBERK
Pliberk proti Austrii/VSV brez pritiska
Pliberčani se veselijo tekme proti Austrii/VSV, kjer v bistvu nimajo nič izgubiti. Ekipa Austria/VSV je namreč favorit, a pod velikim pritiskom, kajti primorana je zmagati. Trener Pliberčanov Polanz: „Trenutno na tujem bolje igramo, ker imamo bistveno več prostora. To pa nam ustreza, predvsem v ofenzivi." V pokalu je Pliberk letos že pokazal, kako se igra proti Austrii/VSV,
kajti slavil je prepričljivo zmago s 4:0. Kar zadeva postavo, bodo Pliberčani nastopili podobno kakor proti Rohrbachu. „Mogoče bo tokrat začel Daniel Wriessnig, namesto koga, pa še ne vem," pravi Polanz. Vsekakor se obeta zelo borbena tekma, vsaj s strani Pliberčanov, ki nimajo nič darovati.
Austria/VSV - Pliberk v petek ob 19.30
REGIONALNA LIGA/5. KROG
Odličen nastop SAK, kljub temu praznih rok
Zopet je SAK prejel hiter zadetek (9.), od katerega se dolgo ni ujel. Šele v 44. minuti je liberu S. Sadjaku po lepi soioakciji uspelo izenačiti. Takoj po od-Zade! je za mom zopet hladna prha SAK-Si- 23 SAK, kajti gostje so mon Sadjak. P° napaki Mallegga in A. Sadjaka ponovno povedli. Nato je sicer napadal le še SAK, toda nasprotni vratar je odlično branil, predvsem pri silovitem strelu S. Sadjaka iz 20. metrov.
SAK - Voitsberg 1:2 (1:1)
SAK: Malleg 4, S. Sadjak 5, Zanki 4, A. Sadjak 3, Roy 3 (46. M. Sadjak 4). Koreimann 3, Šmid 3, Kir-cher 3, Kuttnig 2 (70. Hoher 0), Kudler 3 (77, Les-snig 0), Vrabac 3;
Igrišče ASV: 500 gled.; sodnik: Kornbichler (zelo slab); strelci: S. Sadjak (44.) oz. Lang (9.), Tribl (51.)
Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge,
Pliberk nesrečen v zaklučku, zato le remi
Pliberčanom je sicer uspel zaželeni hitri zadetek (Urnik/8.), toda nato so prevzeli pobudo gostje ter v 35. minuti izenačili. Po odmoru se je ekipa trenerja Polanza zopet stopnjevala ter ustvarila mnogo pritiska, a v zaključku je manjkala sreča. Gostje so bili v tem času nevarni le pri nekaterih hitrih protinapadih. Vsekakor pa sta bili za Pli-berčane izgubljeni točki, kajti po številu resnih priložnosti bi si zaslužili jasno zmago.
Pliberk - Rohrbach 1:1 (1:1)
PLIBERK: IVIatschek 4, Lutnik 4, Krewalder 3, F. Wriessnig 3, Pieschgatternig 3, Škof 3, Bajrovič 3 (46. D. Wriessnig 4), Urnik 4, Hribar 3, Lisic 3 (68. Slamanig 0), Miklau 4;
Pliberk: 400 gled.: sodnik: Hölzl (dober); strelca: Umik (8.) oz. Popelka (35.)
REGIONALNA LIGA
1. Voitsberg	4	4	0	0	10:2	12
2. Austria/VSV	4	3	1	0	11:2	10
3. Flavia Solva	5	2	3	0	5:3	9
4. St. Florian	5	2	2	1	7:3	8
5. SAK	5	2	2	1	8:5	8
6. Gratkorn	5	2	1	2	8:8	7
7. Leibnitz	5	2	1	2	7:9	7
8. Rapid Lienz	5	2	0	3	8:9	6
9. Pliberk	5	1	3	1	5:7	6
10. WAC	5	1	1	3	7:7	4
11. Grieskirchen	4	1	1	2	8:9	4
12. Zeltweg	4	1	1	2	3:6	4
13. Pöllau	5	1	1	3	7:12	4
14. Rohrbach	5	0	1	4	1:13	1
■	Rezultati 5. kroga: SAK - Voitsberg 1:2, Pliberk - Rohrbach 1:1, Pöllau - WAC 2:1, St. Florian - Lienz 1:0, Leibnitz - Flavia Solva 1:1, Grieskirchen - Gratkorn 2:4;
■	Prihodnji krog (12./13./14. 9.): WAC -
Rapid Lienz, Rohrbach - St. Florian, Austria/VSV - Pliberk, Flavia Solva - Zeltweg, Voitsberg - Leib-nitz, Gratkorn - SAK, Pöllau - Grieskirchen.
■	Strelci (SAK in Pliberk):
3... Vrabac (SAK)
2... Lessnigg (SAK), Lisic (Pliberk),
Urnik (Pliberk)
1... Hoher (SAK), S. Sadjak (SAK),
Krewalder (Pliberk), Koreimann (SAK)
SE TRIKRAT
Št. Jakob. Zaradi velikega uspeha bodo “Opero za tri groše" še trikrat uprizorili. Termini predstav so razvidni na strani 12 v Našem tedniku.
OSEBE & DOGODKI
ŠOLARKE VABIJO
Globaško Žegnanje je bilo preteklo nedeljo velik farni przanik. Na dvorišču župnišča so se po svetih mašah zbrali globaški farani, ob dobri jedači in pijači ter glasbi ansambla „Korenika“ pa so praznovali do večera. Na sliki vidite levo hišnega gospodarja dekana Petra Stickra v krogu svojih faranov. Foto: Fera
FRLOŽEV LUKA
„No, Luka,“ meje pocukala ljuba prijateljica Jezičniko-va Liza, „saj si prebral zadnji tednik od začetka do kraja, ali si videl, koliko napak je bilo? Pa niso menda to tisti varčevalni ukrepi, ki jih je zapovedalo predsedstvo NS-KS? Pri jezikovni pravilnosti ne smemo varčevati, pri napakah moramo!"
Generalni tajnik NATO je menda šel potolažit Janeza Drnovška, da slovenska vlada ni kriva, da Slovenije niso sprejeli v NATO. Jasno, saj so odločile druge!
Janez Janša je bil skupaj z zastopniki EL na Peci. Kaj če se bo zbudil Kralj Matjaž!
OBISK
Pliberk. Predsednik SDS Janez Janša si je pretekli petek v Pliberku ogledal kulturni dom. Že leta 1996, ko je slovenski parlament sklenil prvo finančno pomoč kulturnemu domu, so poslanci SDS podprli ta projekt. Predsednik društva „Kulturni dom“ Fric Kumer in blagajnik Jurij Mandl sta Janezu Janši in poslancu Branku Kelemini razkazala gradbišče. Janša je v imenu SDS izrazil popolno podporo društvu in povedal, da se bo zavzel za zagotovitev financiranja.
Sodelovanje med Selani in SAK
Sele-Pliberk. V zadnjih letih je pri DSG Sele delo z naraščajem nekoliko dremalo. Zato se je ravnatelj ljudske šole Sele-Kot Heribert Kulmesch (bivši Podjunčan) odločil, da bo zbral selske fante in da bo iz njih naredil nogometno moštvo. Rečeno - narejeno. V so-, delovanju s centrom SAK/Pliberk so mladi Selani odigrali tudi prvi dve prijateljski tekmi, na katerih
so sicer izkušeni sakovci zmagali, pri Selanih pa se je že videlo, da bo ta ali drugi nekoč gotovo igral za prvo selsko ekipo. Tudi trener Pliberških sakovcev Bernard Olip (bivši Selan) je hvalil Selane in je ponudil vsestransko sodelovanje. Na prijateljskih srečanjih v Selah in v Pliberku sta za malico poskrbela Posojilnici Pliberk in Borovlje.
Dva izredna glasbenika
Borovlje: V okviru deželne razstave je SPD „Borovlje" zadnjo soboto priredilo koncertni večer. Kot nastopajoče je predsednik Melhijor Verdel pridobil dva izvrstna glasbenika: Violinist Branko Breža-všček in kitarist Tomaž Rajte-rič sta na žalost le maloštevilnem občinstvu pri Cingelcu na Trati predvajala skladbe znanih skladateljev. Oba glasbenika sta redna člana znanih orkestrov, med drugim Slovenske filharmonije. Kakovostna izvajanja so navzoči honorirali z bučnim aplavzom. To soboto društveniki organizirajo ob 16. uri otroški popoldan z Janijem Kovačičem. V nedeljo (ob 18 uri) sledi zadnja predstava igre „Divji lovec“. Obe prireditvi bosta pri Cingelcu na Trati.
Dvakrat sta se prijateljsko pomerili SAK U 12 (levo s trenerjem Otipom) ter selski naraščaj, ki ga vodi Heribert Kulmesch (desno). Foto: Kumer