SLOUANSKA KNJI2NICR LJUBLJANA
,,ŠKRAT" •vsako prvo in tretjo soboto V meseci vsakem raz lil bo togoto.
„ŠKRAT" stane vse leto 3 gld., polu leta 1 frld. 50 kr., četrt leta 80 kr.
Naročnina in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu, spisi pa uredništvu v ENarodno Tiskarno" v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 7. februvarja 1885
Številka 1. — Tečaj III.
Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo
Talk© siite©,
fakle bil je Želodar. Po leti je delal, po zimi postopal, pil pa je po leti in po zimi. Najvišja stvar na tem sveti mu je bilo žganje. Govoril je malo, dokler je bil trezen. A ko je pa le videl žj>ano pijačo, tedaj se mu je zjasnilo zguban-čeno lice in govoril ter brbljal je, kakor bi voda tekla. Trezen bil je pa malokdaj in zato govoril je mnogo in še preveč. Majhen je bil, jako majhen in glava mu je lezla zmerom bolj v tilnik, tako da je na zadnje že čisto grbast postal. Kadar se mu je prikazalo nenadomestljivo žganje, stegnil je kratki vrat, zbudil velike oči in iz precej širokih ust pomaljal je jezik, neprestano migajoč z ramama. Izpod ši-rokokrajnatega klobuka štrleli so mu dolgi, na nekaterih mestih že sivi lasje tjži v daljni svet, ___________
znamenje, da so bili zadnjikrat glajeni od materine roke. Želodar ni imel nič svojih in stanovanje bila mu je vsa vas.
Želodar.
Po zimi zaril se je v slamo na kakem skednji, po leti pa je ležal navadno na
Vabilo na naročbo.
Dve leti že jezdim po sveti, povsod	Per(5 sem si tudi napravil novo,
Odriham in bijem jih z bičem,	Ki strah rogoviležem bo.
Pristrigel že mnogim sem tičem	Jaz, Škrat", nisem star, sem še mlad.
Predolgi jeziček, predo'go perot.	A pikal bom hujše kot gad,
Podrl sem že mnogo jih v blato in prah,	Zdravnikov ozdravil nihče ga ne bo. —
Naj bil je Nemškutar, Madžar ali Lah,	Na čilem konjiči bom zdaj priskakljal,
Podregnil pa tudi še druge sem spake,	(Nikoli ne bodem zaspal),
(Zdaj v mislih pa Talmi imam narodnjake),	Vsak mesec na prvo in tretjo soboto
Katerih ni druz'ga od nog pa do ust,	Razlil bom togoto.
Kot sama čeljust.	Prinašal pa bodem stvari,
In mnogi že zdaj se britko pokore,	Katerih nihče niti videl še ni ;
Storjeni jih grehi skrbe.	Izvrstno zabavne zares humoreske
A kogar pa z bičem še nisem prismodil.	I" pesmi nebeške.
Naj le še nekoliko porogovili, Naprej se mi revež že smili, I zanj bodem pravo pogodil. Porezal mu bodem ušesa in nos, Prikrajšal pa tudi jeziček, Potem pa naj le rogovili še tiček, Ce bode kateremu kos.
Dve leti že jezdim po sveti, povsod Ddribam in bijem jih z bičem, Pristrigel že mnogim sem tičem Predolgi jeziček, predolgo perot.
Pa kaj vam bom tukaj našteval, Vsak dobil bo, kar bo zahteval. Samo, da na „ Škrata" se mi naroči Ter pošlje goldinarje tri; Kdor hoče ga pa za pol leta imeti, Mu treba le trideset grošev našteti; A damo ga tudi za leta četrt, Da nam le pokaže mošnjiček odprt In šestnajst nam grošev odšteje, Takoj „ Škrat" pokaže zobe, se zasmeje. A zdaj pa pozdravljeni mi ostanite, Pa hitro na .Škrata" se mi naročite.
A večkrat moj konj se je že izpodtaknil	čez štirnajst dnij pride številka bodoča,
In nekdo nam list je izmaknil.	A zdaj pa se vsem prav iepo priporoča A nov si bom bič zdaj napravil,
Da ž njim bom poredneže davil;	„SKRAT".
jasnem. In to tudi ni kar si bodi. Nosil je prtene hlače z nebrojnimi zaplatami in prteno srajco ki je vedno cvetela. Za
srajco pa je nosil vojaško steklenico, je-dino imetje na blagu. Brez te ga nismo nikdar videli. No seveda bila je veČjidel prazna, če tudi še večkrat na-polnena. Včasih smo gledali Želodarja, kako je pri žetvi steklenico zagnal za lučaj daleč v svoj razor in priževši do nje naredil je par po-žirkov ter zopet ponovil lučaj, dokler steklenica ni bila prazna. „Tako se lahko mnogo več nažanje", rekel je. In on res ni nikdar žel za določeno dnevno plačo, ampak plačal mu je gospodar od množine snopov.
Želodar bil je dober delavec. Vsak ga je po leti rad najel in vsakemu je ustrezal. Za pako reč se je dal porabiti in marsikako dvo-jačico imel je v soboto večer v žepu. Toda denarja kar ni mogel trpeti. Kakor prišlo, tako prešlo. V nedeljo na vse zgodaj si je že udri piko z žganjem in če gej, je kdo karal, naj se vzdržuje vsaj pred mašo,
9005730,1-22
odgovoril mu je migaje z ramama: „Saj jaz bi ne, pa ne maram, da bi mi v cerkvi iz ust smrdelo; žganje pa požge po grli tiste smrdeče rastlinice ter poplakne prah, ki se je nabral v spanji po ustni otlini." Seveda, pri prostemu modrijanu nikdo ni ugovarjal in vsak se mu je smijal. Tako živel je „vaški župan", kakor smo ga šaljivo nazivali.
Neko jesen v nedeljo po krščanskem nauku nabralo se je precej kmetov pri Gobarji, ki je ljudi s slabo pijačo napajal in z gobami tržil. Seveda tudi Želodarja niso pogrešali. Vnel se je živahen razgovor in kmalu jamo nategovati »vaškega župana", da naj napravi kak govor. In ta se ni branil govorniške časti. Ker mu je več kmetov napilo ter je tudi kak kozarec vina ali požirek piva spustil po svojem razkavem grlu, imel ga je že precej pod klobukom in čelo je v jedno mer skakalo gori in doli. Še jedenkrat opornnen od pivcev — prositi se je dal Želodar — stegne koleni ter se spravi na klop. V resne gube zgrbanči veli obraz, ostro gleda po hiši, kakor poveljnik pred vojaki, ter spregovori, ma-haje umetalno z rokama: »Dragi vaščani! Namenil sem se danes povedati in razložiti, katera pijača je za kmeta. Trojno pijačo je menda Bog odkazal ljudem: vino, pivo in žganje. V sv. pismi beremo, da je Bog že Noetu podaril vinsko trto, da njen sad zmerno uživa. In Noe bil je sv mož, kateremu se mi ne moremo primerjati. Vino pijo gospod župnik pri daritvi sv. maše in župnik so Kristov namestnik, kateremu mi nismo vredni čevljev odvezati. Zato naj vino pijo samo duhovni. Pivo, katero je baje izmislil neki kralj, tudi ni za nas. Pivo pije naj gospoda, ki mora povsod imeti svoj nos in ki si vedno kaj novega umi-šlja. In kaj ostane nam, predragi vaščani? — Žganje. To je tista redilna pijača, ki človeka pri težkem deli oja-čuje, to je pijačica, ki je po ceni in dobra. Zato zakličem: „Ži v i o s p i rit!" Počasi vsedel se je govornik zopet za mizo in zvrnil kozarec. Po hiši pa je zazvenel silen smeh in vsi so čestitali Želodarju, napivajoč mu in k sebi ga vabeč. Ta pa je praznil kozarce, bril norce in ljudi pikal. Slednjič obtičal je brbljavi „župana za mizo in ko so ga naganjali, da naj se še jedenkrat spravi na lečo, rekel je: »vsake stvari je jedenkrat konec!" In ko je nek radovednež še hotel zvedeti od njega, od kod mu je ime Želodar, ganil ga ni več ne močni
sunek pod rebra in kmalu čulo se je smrčanje. —
Noč je pogledala skozi okna in vaščani jeli so zapuščati Gobarja in njegovo slabo pijačo. Želodar pa, prebudivši se po krepkem udarci krčmarjevem, seže v žep ter vrže zadnjo desetico na mizo. V duški izpije maseljc slivovke, potem pa se skobaca z nogama opletaje iz hiše.
Drugi dan zgodaj šel je Kimovec v mesto; bil je tržen dan. Mahnil jo je po bližnici, ki pelje nad visokim in strmim pečevjem, spodaj pa teče mala reka. Po-gledavši v prepad, zapazi, da leži mej skalami človeško truplo. Bil je Želodar, od krvi oblit in — mrtev. Vrnol se je Kimovec povedat to nezgodo in kmalu vedela je vsa vas. »Vaški župan" in iskren zagovornik žganja padel je sinoči pijan v prepad. Moški so molčali, ženske pa so zaključevale svoje pogovore z vskli-kom: Oh, to nesrečno žganje!
Maležev.
Na predvečer Štruklje j evega odhoda,
Oj, v celem mestu luči ni, Pri Štrukljeji pa še gori; Po kotih išče oprtljago, Krtači s čevljev si nesnago. Klobuk, telovnik, hlače, frak V zaboje tlači siromak; Oko pa mu rosi solze, Solze svitle, solze grenke. — Oj, jutri bo napočil dan, Ločitve dan, oj dan neslan. Odšel bo proč, odšel bovBeč; (Gospoda, to ni majhna reč!) Zato pa mu teko solze, Solze svitle, solze grenke; Zato pa mu obraz bledi, Zato se mu pogled temni, Zato pa brada in mustače Nocoj so mu kar vse drugače. Odšel bo proč, odšel bo v Beč; (Gospoda, to ni majhna reč!) Pod oknom zbira se krdelo, Mlado, staro, suho, debelo, Vsi v krogu z baklami stoje Kantato žabjo mu kriče, A vmes pa jim teko solze, Solze svitle, solze grenke. Odšel bo proč odšel bo v Beč; (Gospoda, to ni majhna reč!) Zato pa solze naj teko; Preveč gotovo jih ne bo, Če
tudi gnale dni, noči Oj, mlinske bodo kamne tri. Naj le teko, naj le teko, Nikdar ga več nazaj ne bo.
Veseljak v smešni opravi, s kitaro na hrbtu, lahno vnskaje nastopi.
Tukaj sem! Kamor se človek obrne, povsod vse polno veselih in zadovoljnih ljudi. To je zaslužka! Saj že ne vem, kam bi z denarjem. Eskomptna banka je zaprta, ljubljanske mestne hranilnice pa še tudi ne bo tako skoro. Ljudje pa vedno stokajo in kriče, da so slabi časi, pa se jim obrazi vsled pijače svetijo, kakor svetilnice na sv. Petra predmestji v Ljubljani. To mi ne gre v glavo in pa še nekaj: Zakaj pravijo ljudje, da se premalo zanje skrbi; kaj neki še hočejo? Vse je v redu: blato na tleh, luna na nebu, — kedar je, seveda, — Slovenci pa v nemškem gledališči. Kaj neki še hočejo? Ali morda, da bi jim blato viselo nad glavami, luna se valjala v prahu pod nogami, Slovenci pa po čitalnici ro-govilili ? O to ne gre. Vsaka reč na svojem mestu. Ko bi bilo vsakemu vse tako povšeči, kakor je meni, pa bi bilo dobro, da ne rečem izvrstno. O, meni je vse prav, samo da bi bil predpust nekoliko daljši, tako na primer, da bi ga bilo vsako leto vsaj kakih šestdeset tednov, potem bi bilo zame dobro, in pa da bi bila vsak dan pustna nedelja, kajti tedaj se ženi vse križem. Ženijo se pa tudi v postu, toda vrabci, vrabci pa imajo svojo „bando" in tam ni nič zame.
Res je taka! Jaz bi imel tudi letos že srebrno poroko, ko bi se bil pred pet in dvajsetimi leti oženil. Tako pa ni nič. Star sem že, pa moram vender še »ploh vlačiti". To je še dobro, da ga morajo in ga bodo morali vlačiti tudi še drugi in druge po ženinih hrepeneče dekleta. Vse te bi vam lehko takoj naštel, toda bojim se, da bi me ne izpraskale.
Godec mora biti vedno dobre volje, in zato sem. tudi jaz tak; zdaj pijem, zdaj pojem in tako naprej; le škoda, da bode skoro vsega konec. V postu bom spal ali pa pri Božjem grobu pomaranče sekal. Ha, ha, ha!
čas je zlato, pravijo, a ko bi bil ves moj čas, kar ga imam, zlato, he! potem bi pa jaz drugače govoril, potem bi bil jaz gospod in moja glava visoka glava — če tudi puhla. Vsaj zdaj je tako učenost gola kost, denar pa sveta vladar! Kaj hočemo, dokler le gre, moramo veselo živeti in pa sem ter tja kako zapeti, in zato bom tudi jaz rajše
= Priloga ...ŠKRATU". =
zapel, saj povedal sem že, kar mi je na srci sedelo. Poslušajte torej: (Poje:)
Grom in strela, kaj človeka Vse na sveti doleti; Zdaj že vsaka se pokveka Kot učeni mož časti. Ta šopiri se, ponosen, Kakor v mlaki krokodil, Da še tepcu je neznosen Človek tak, o Bog se vsmil'!
Pa pustimo učenjaka, Ponar'jenega zares; Druzega poglejmo spaka, Ki v oči nas bčde vmes: To pa je neumna goska, Se s plavicami krasi; Da bi bila bolj gosposka S traki lišpa si kosti.
Na Dolenjskem je rojena, Da, še daleč ne od tod, Na Gorenjskem pa vzgojena, Kar že znano je povsod. Tam doma se čevelj ,,flika", Zadaj zdaj in zdaj od spred; Njo pa le hoditi mika Čevlje trgati na led.
Rad zapel bi Vam še eno, Toda, žal! da je ne smem; Da sedel bi zapuščeno Pod ključalnico, to vem. Saj bo kmalu konec pusta ln pa konec veselic, Bolje torej prst na usta,
Kot z beričem iti vštric. ••••••••••••••••••••••••••••
1*1 LISTEK. 5*5
NIMMMSMtm^mtHiHM
Pismo gospej N. N.
||||j|ilostljiva gospa! Ko sem Vam pri ^^ slovesu obljubil pisati, nisem si mislil, da bode moj „postillon d' amour" — „Škrat". Tudi vi se tega menda niste nadejali. Saj se pa tudi malokrat človek nadeja tega, kar mu prinese pri-hodnjost. Tako se je g. Štruklje nadejal, da se bode vsedel na prazni stol Pirkerjev, toda Štruklje je obračal, a minister Conrad pa obrnil in naš elastični, z »elegantnim rapirjem (z drenovo gor-jačo! Op. stavčeva) se boreči Štruklje moral jo je odkuriti iz Ljubljane na Dunaj. Isto tako se tudi delničarji kranjske eskomptne banke niso nadejali, da jim bode Zenari letos tako dividendo izplačal, in da bode sam sebe zdravil
s praškom, katerega je izumil Bertold Schwarz.
Toda, milostljiva, tudi meni se tako godi, tudi meni bije gola proza tega življenja v obraz, kamor koli se obrnem. Tako sedel sem včeraj pri toplej peči, pušeč cigareto in spominal sem se onih nepozabljivih trenotkov, ko sem, sedeč pri Vaših nogah, zrl Vam v oko in držal sukanec, katerega ste vili v klopčiček. Kako sem bil tedaj zamaknjen v Vaši lepi ročici, s katerimi ste tako gracijozno držali nit in jo ovijali okrog orehove lupine; skozi odprto okno pa je prinašal večerni vetrič omamljive vonjave iz parkovih gredic in iz bližnjega gozda so nama donele na uho sladkotužne melodije drobnega slavca.
Na te in ednake trenotke, milostljiva gospa, mislil sem, gledajoč v kolo-barčke cigaretnega dima, — sanjal sem. O čem ? vprašali bodete in v duhu vidim na Vaših sladkih, rožnih ustnicah igrati oni zapeljivi smehljaj, kateri mi je že toliko srčnega gorja prouzročil. — O čem sem sanjal?
„Ein Fichtenbaum steht einsam
Im Norden-------
Er triiumt von einer Palme
Iz teh poetičnih sanj prebudi me dečko krojačev, pomolivši mi pod nos — neplačani račun!
Gospa! To je gola, surova proza, katera preganja ubogi človeški rod po vsej solznej dolini pri vsakem koraku, kamor se obrne.
„Es dreht sich wie ein Kreisel fort, Es hilft zu Nicbts, in Einem Wort — Der Zopf, der hangt i hm hinten."
Tako nekako poje nemški pesnik Cha-misso in s temi besedami končati hočem svoje prvo pismo.
Poljubujoč Vam nežno ročico, osta-jem Vaš	Skalca.
NMNNNNNMIMtNNNN
5*5 PESMI. Z**
NIMNMMM«I«NMNNM*»
A11& dentro de ti mismo
-----me quier03.
Un lngenio de est& Corte.
Ljubica moja je deva pon6sna, Tvrdo prikriva ljubezni si vlast. Prsa se dvigajo jej neizprosna, Giblje ponosno se bujna jej rast.
Toda zvečer li svetilko si pihne, Srce proveje jej rahel nemir, Nežna ljubezen jej dušo navdihne, Prsa širi hrepenenje jej v šir. H SI
Presčdalka je pusta: Da deneš tvrdo v usta. Vzbudi ti zopern gnus. A v ležo jo umekni, Dva dni je ne dotekni •— Zmehnf ti v slasten vkus
Tvrdi so deve stvori: Poklanjaj se jej, »dvori" — Ošabno zre tvoj žar. Dva dni jo pusti mirno, Obnašaj se preširno, Zmehni, vso da se v dar.
Čivkoslav Lažau. E. Wawreczka
končal je svoje življenje z revolverjem, da se nad njim izpolnijo besede: „Kdor z revolverjem okoli hodi, skozi revolver okoli pride11. Kajti pri osnovitvi Maverlske „Ortsgruppe" imel je revolver odvažno ulogo. Takrat rogovilili so Kočevci s svojimi revolverji okolu, brezplačno pivo razburilo jim je namreč možjane, da niso vedeli, bi li igrali „hoch" ali »nieder", in ko se je stvar razglasila v slovenskem dnevniku, čul se je glasen krik »križajte ga!" — Takrat se je mislilo, ali vsaj želelo, da ima Wawreczka prav, dandanes pa bode ta želja marsikoga sko-minjala, ako je sploh pri njem skomina še mogoča. Konec njegovega življenja, ali kakor je sam pisal: „Das letzte Ivapitel aus dem Roman meines Lebens" je marsikateremu gospodu glasen ,,dementi".
Ne bi'i bi pisali niti črke o zloglasnem Wawreczki, a prisilila nas je k temu nemška in nemčurska družba, ki brez-s t i d n o po javnih lokalih naglaša, da je Wawreczka bil dober inteligenten uradnik, da se je samo zaradi tega usmrtil, ker ni postal davčni nadzornik in je bil vsled tega na svojej časti žaljen.
Nemška in nemčurska družba mora pač gojiti čudne, obžalovanja vredne pojme o dobrem inteligentnem uradniku in o žaljenej časti v obče.
Radi bi znali, kako bode družba ta zagovarjala mnogovrstne izgrede samomorilca Wawrecke? Ako je človek, ki je s svojimi drugovi okolu cerkve na Šmarni gori nag hodil v veliko pohujšanje pobožnega občinstva, ki je toliko in toliko novcev izneveril, nakupičil toliko dolgov, da ni imel več poguma, dalje boriti se za svoj obstanek, — človek, o katerem bi se moglo napisati še veliko stranij — v očeh Nemcev in nemškutarjev še vedno dober uradnik, potem
smo jako radovedni, kakšen mora biti v nemčurskih krogih slab uradnik. Žalostna mora biti inteligenca po takih pojedincih zastopana!
Kar se pa tiče imenovanja nadzornikom, kažejo vsi nemčurski kričači, da o tem nimajo niti toliko pojma, kakor o španjskih vaseh. Sicer bi jim moralo znano biti, da je za davčnega nadzornika „conditio sine qua nou", da mora biti jurist. Wawreczka pa je sicer svoje burke uganjal v kazini ljubljanskej in v Čer-nomlji, nič manj tudi v Maverli, a s tem še ni postal jurist. Nemški šulferein iina veliko pravic, juristov pa vender še ne dela. Zatorej so vse govorice o „gekranktes Ehrgefiihl", „Praetirung", i. t. d. le znamenja, da dotični Nemec ali pa nemčur prej govori predno misli. Wawreczka ni bil jurist, torej ni niti mogel misliti, na nadzornikovo mesto, kajti časi so minuli, ko se je od kopača kvišku plezalo po uradniškej lestvici.
Nemčurska gospoda naj nas dalje v tej zadevi ne izzivlje, sicer smo primorani povedati še kaj več. Za danes stavimo jim samo tri mejnike: Achtschin, Zeli a r i in W a w r e c z k a. Ko bi to ne zadostovalo, bodemo jim drage volje postregli še z drugo tvarino.
HESa-zprod-aJa,.
Zaradi nepričakovano nagle selitve, oziroma koncentracije v ozadje vsled ponesrečenega skoka e devetega na šesti di-jetni klin razprodajo se, pod normalno ceno, da! za 50 °/0 ceneje, kakor so se prvotno bile nakupile, naslednje reči: „Elegantni rapir", nekoliko skrhan sicer, a jako pripraven za sekanje zeljskih glav, repe, korenja, buč i. t. d.; „mucenišk venec" iz bezgovega stržena, precej razpleten, ali še vedno rabljiv za ptičje gnezdo, na pr. za kakega „čuka" ali „srakopera" ; tako imenovan „Schimpfleksikon" najnovejše izdaje, jako pomnožen in zabeljen z najgenijalnejšimi psovkami; rabil bi posebno urednikom kakega uradno-spravljivega lista, recimo v „Blatnej vasi";
troje „navdušenih, po obliki dovršenih govorovprvotno namenjenih za nek volilni shod v Krški vasi ali ka-li; ti govori bi bili posebno prikladni za mlade, elastične in resne politike in take, ki po tem koprnijo; petero „plitvih" s številkami pisanih uvodnih člankov sestavljenih nalašč .kot za-
mašek „zevajočih predalov", recimo ob nenavzočnosti univerzalno-genijal-nega redacteurja en chef; uradni uredniki imajo prednost do njih; stotero „vodenih listkovelegantnope-dantnorubrikovanih z genijalno izmišljenimi napisi, kakor: ^Kranjci po no-htovih", izvirnostatistično prepisana študija od kabinetnega statistika turškega Hila-a-hal-a; ali pa: „Harem v Rov t ah" po slavnih izvirnikih kali-grafski prepisana proučevanja od ela-. stičnega našega specijalista Vau of the Hrv; posebno priporočljivo berilo za pražne ketorice itd. itd.
Razen teh predmetov je na prodaj: „Molzna krava", „šavramavra", Dunajskega plemena, sicer že precej podo-
A.:	Sukljejev ^elegantni rapir".
B.:	Ali pa potna palica.
jena, ali njeno mleko je izvrstno zdravilo za — jetične na možjanih; bila bi priporočati za kako „literarno hiralnico" ; ali ka-li? tele od te krave, junček, deset mesecev star (skotilo se je šest ur pred letošnjim prestopnim dnevom); zdaj sicer nekoliko shujšano, ali bi se dalo porabiti za oplemenjenje domače živine v Kravji dolini. Za jasli te molzne krave s teletom kazalo bi ob jednem kupiti nalašč za nju izdelane tako imenovane: „zevajoče predale"; načrt in uzorec teli jaslij je razviden na 1. 2. in 3. strani '241. številke „Ljubljanskega Lista", katerega slavno uredništvo iz prijaznosti pove brezplačno ali pa tudi ne, cene vseh teh navedenih reči. In še nekaj! Ob jednem se proda: nekoliko „elastičnih stolov", preostalih pri nekem „samohvalnokadilnem" klubu.
( „Kadib%icau nekoliko vegasta in zmečkana, ali še vedno rabljiva za — des-' infesciranje „radikalnega fanatizma"; „Casnikarsk lopar\ kaj pripraven za ometavanje z blatom; zlasti raznih narodnih društev in doslednih značajev. Kot nameček k tem predmetom dobi vsak kupec: smrekovo gorjaco, vile se-nene in gnojene, dobro okovane, pred-pustno krinko a la „zaripljeni obrazi z bolšcecimi očmi" in črnorumenimi naočniki, gumielastične podkladke na kolena za klečeplazenje ob moledovanji za kako službo in še mnogo drugih elegantno interesantnih stvarij, o katerih se vsem zaslepljenim radikalcem niti ne sanja.
»Ljubljanskemu buteljnu."
„Ljubljanski butelj" se nekaj repenči in onega nad profesorjem, oziroma ravnateljem Šumanom, češ, da ni druzega spisal, nego članek o Slovencih. Modrijanom in pismoukom omenjenega glasila bodi prvič povedano, da je gosp. Šuman spisal dve slovnici, jako veliko člankov in razprav, a da, ko bi vsega tega ne bilo, bi se vender na tak način ne smela napadati novega prišleca, posebno zaradi tega ne, ker nikjer ni pogoj stavljen, da bi moral gimnazijsk ravnatelj imeti že toliko
in toliko gotovih del, ampak ker treba gledati na pedagogično sposobnost. Drugič in zadnjič pa zavrnemo »Ljubljanskega buteljna" patrone s tem, da gg. dr. Schaffer in Schret/, kolikor nam znano, do sedaj nista spisala še ničesar, naj manj e pa kaj epolialnega, a vender si usojata pri vsakej priliki prvo in odločilno besedo. Torej najprej bruno iz lastnega očesa, potem še le pezdir iz očesa svojega bližnjega!
• )K§ ŠKRATOGRAMI.
Ljubljana. Tu in v okolici velika povodenj. (Morebiti vsled solz, katere se pretakajo zaradi Strukljejevega odhoda. Uredn.)
Trst. Mestni zbor je sklenil ustanoviti v Trstu slovensko vseučilišče. Na magistratu vihra belomodrorudeča zastava.
Celje. ,,Kmetski prijatelj" prinaša poziv na nabiranje prostovoljnih darov za slovenski otročji vrt v Celji. Nem-čurji donašajo ogromne svote v ta namen.
Stev. 1.
ŠKRAT.
Laški trg. Pivovarnar Larisch je pristopil kot ustanovnik k vsem narodnim društvom, katerih sedež se nahaja v našem trgu.
Pariz. Francoski senat je izvolil Bismarcka za častnega predsednika
Berlin. Bismarck namerja nemškemu »Reichsratu" obesiti Tirasovo na-gobčnico.
K o n g - K o n g. Vladar nebeškega kraljestva je imenoval Strukljeja in še nekoga (drugo ime je tako slabo pisano, da ga ne moremo brati. Uredn.) manda-rinom prve vrste. (K temu škratogramu dostavljamo, da si je Štruklje že naročil pri nekem ljubljanskem brivci tri metre dolgo kito. Uredn.)
•*S POGOVORI. g*|
••••MMfMMMM«M«H»l«(*
Janez (odhajajoč na vojsko tolaži jo-kajočo mater): „ Predno preteče leto dnij, vrnil se bodem s sovražnikovo glavo zopet vam v naročje." Mati: „0, dragi Janez! Da se le vrneš iz boja, če tudi brez glave." E3
Mati pobravši otroka, ki je padel s stola, hiti vsa vesela svojemu f-oprogu pripovedovati to novico. Oče: Ali je to tebi v veselje, ako najino dete pade in se pobije?" Mati: »Pomisli vender; dete je komaj jedno leto staro in je že tako prebrisano, da kar samo s stola pade." sna
Učitelj (učencu na lestvi visečemu): „Le previdno in z glavo, da se kaj ne poškoduješ."
(Učenec se spusti z lestve na glavo ter vzdihuje in toži, da ga boli.) Učitelj: »Ali te nisem svaril, da delaj previdno in z glavo?" Učenec: „Saj ravno zato me boli, ker sem padel z glavo na tla."
O potresu v Španiji, vsled katerega se je zemlja na večih krajih raz-počila, govorili so v prijateljski družbi v gostilni: „Jaz sem že davnaj vedel, da mora tako priti," oglasi se prijatelj D., kateri je bil znan kot dovtipnež. „Kako to?" vprašajo vsi zavzeti. — „Prav naravno. V šestih dneh izgotoviti tako velikansko delo kakor je naša zemlja, — gotovo ne more biti trpežna in mora iti narazen," odgovori nam D.
E3
A.:	Kak razloček je mej Starčevičevci na Hrvatskem in mej nezavisno stranko na Slovenskem, katerej vladna glasila tako rada očitajo, da je radikalna?
B.:	Starčevičevci so zares radikalni. Imenujejo se stranka prava. Slovenski nezavisnjaki sicer niso radikalni, vsekako pa prava stranka.
Ea
Janez: ,Kaj praviš, v katerem letu sem že jaz?'
Jože: „Jaz bi rekel v šestdesetem."
Janez: „Ne boš, Jože. V petinosemde-setem."
j Jože: „Kako to? Saj ne izgledaš še tako star."
I Janez: „Saj smo vsi v petinosemdesetem. Ali nemarno 18a5. leto."
E3
„Ko bi vendar moj mož umrl," vzdih-
nila je neka žena.
,,Zakaj pa?" vpraša jo druga.
,,Potem bi vsaj vedela, kje se nahaja po noči."
Sodnik (krvavcu): „Kako si tolmačite geslo krvavcev: „Aug' um Aug', Zahn um Zahn?"
Krvavec: „To je naravno: ako mene kdo ubije, ubiti smem takoj tudi jaz njega."
mm
A.:	»Kje je največ nedolžnih?"
B.:	»Na ljubljanskem gradu."
A.:	»Kako to?"
B.:	»Le vprašaj kaznence po vrsti, zakaj so zaprti, vsak ti poreče, da je nedolžen. Torej so vsi nedolžni."
EH
A.: „Bodeš li šla na „Sokolovo maška-rado?'
B : „ To se ve in še maskovana!"
A.:	»Ali smem vprašati, kako?"
B.:	„V podobi „klepetcaa.
A.: »Ali pa „klepetulje!"
ea
A.:	,,Kako vam to vino ugaja?"
B.:	„Tako, tako! Pri jedi je dobro."
A.: „Priznajem; toda pri pijači je slabo."
E3
Gospod (gospodičini na plesi): »Smem
prositi, gospodičina?" Gospodičina: „Z vami bi že plesala,
ko bi imeli rokovice." Gospod: »Tojemalost, gospodičina, po plesu si bodem tako roke umil."
A.:	„Ko bi bil jaz na tvojem mesti, dal bi sina v šolo, kajti on ima dobro glavo."
B.:	„Kako to veš?"
A.: „Ko bi katerega druzega tako pretepali, kakor so tvojega sina, gotovo bi mu razbili glavo, a njemu jfe niso."
Ea
A.:	„A!i že veš, da sem poslal svojega sina na ljubljansko vseučilišče?"
B.:	„Pojdi, pojdi! Ljubljančani sami nimajo vseučilišča."
A.: O, pač. Pri črevljarskem mojstri T. se učenec lahko vsemu priuči, na primer: kuhati, pestovati in naposled tudi črevlje krpati. Na to vseučilišče poslal sem tudi jaz svojega sina."
Ea
Po Zenarijevi smrti.
(Pogovor mej dvema zajcema.)
A.:	Hvala Bogu, nobenega našega rodu ne bode ta Lah več ustrelil!
B.:	Kaj ustrelil ? Tudi pojedil ne bode nobenega več.
•••••••••••••••••••••••••V««
•*• DROBIŽ. 5*5
Nemškutarija vsa potrta,
Eskomptna banka je zaprta,
Kazinskega salona streha pod snegom udrta,
Narodnost z »Ljubljanskim Listom" podprta.
ES
Kadar na svete Agate dan sneži ali dežuje,
Doma za pečjo ,,Škrat" dovtipe kuje.
Kadar na Silvestrov večer nemčur rogovih,
Po njem „Škrat" udriha, da se vsakemu smili.
Kadar na svete Jederti dan kdo Slovencev išče,
Potrudi naj se kar v nemško gledališče.
Kadar je na pustni večer Kazina polna,
Na pepelnico je marsikatera neinčurska glava bolna.

•••MINHINMltNMNai
LISTNICA. • •••••»•••••••••••••••i
Odgovor: »Škrata8 zadnja številka lanskega leta konfiskovana. — Gosp. J. V. v L. pri R. Prejeli; prihodnjič pride na vrsto. Hvala! Pošljite nam skoro zopet kaj.
Gosp. G. S. v M. Preostro! Treba nam je paziti, da ga ne tiskamo samo za državnega pravdnika.
ŠKRAT.
Stev. 1.
Sedanja ženska noša je jako prikladna in praktična, kakor kaže ta podoba.
Navadno teleta po dva meseca sesajo. To tele pa vleče ?e leta in leta, a nikdo ne misli, da bi se odstavilo.
Toda pri preiskavanji mitničar vidi, da ni samo strah na sredi o tel.

mm iSP
Jš&tks
tC-s

»Vesele praznike, ljubi mož!" — „Da, praznike. V mojem žepu bo skoro največji praznik?"
JJanašnjo številko srno poslali vsem oniin častitim rodoljubom slovenskim, o katerih smo preverjeni, da nas bodo podpirali z mnogobrojnim naročanjem, drugo številko pa dobodo le oni, kateri nam pošljejo naročnino vsaj za četrt leta; kdor bi pa ne želel dobivati „ŠKRATA", blagovoli naj nam ga vrniti, ter zapiše na zavitek: „Nazaj".
,,ŠKRAT" bode odslej izhajal redno vsako prvo in tretjo soboto v meseci ter prinašal na štirih straneh izvirne humoreske in druge daljše zabavne spise, kakor tudi komične prizore, s katerimi upamo ustrezati slavnim Čitalnicam in drugim narodnim društvom o snovanji zabavnih programov; nadalje izvirne pesmi, do v tipe, podobe in drugo zabavno drobnjavo.
Za mesec jannvar odškodovali bodemo častite naročnike s štirimi prilogami, ako bi pa bila med letom katera številka konflskovana, priložili bodemo prihodnji številki štiri strani obsežno prilogo in tako bodo častiti naročniki brez škode.
Se jedenkrat poživljamo torej vse častite rodoljube slovenske, da nas podpirajo z mnogobrojnim naročanjem ter uplivnim priporočilom.	..ŠKRAT."
Tisek ,,Narodne Tiskarne" v Ljubljani. — Izdajatelj in lastnik: Sredko Magollo in drugi. — Odgovorni urednik: Srečko Magolič.