Leto 1899.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LVII. — Izdan in razposlan dne 29. julija 1899.
Vsebina: (Št. 131—134.) 131. Dopustilnica za lokalno železnico Teltsch—Zlabings. — 132. Ukaz, da se ustanovi urad za izmero pristojbin v Gradcu. — 133. Ukaz, da so prepoveduje krošnjarstvo v okolišu mesta Dunajsko Novomesto. — 124. Ukaz, s katerim se oznamenjajo obrtni učni zavodi, katerih izpričevala dajejo pravico nastopiti rokodelske obrte.
i:if.
§• 2.
Dopustilnica z dne 12. julija 1899. 1.
za lokalno železnico Teltsch—Zlabings.
Na podstavi Najvišega pooblastila dodeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi delniški družbi: „Lokalna železnica Wolframs—Teltsch“ zaprošeno dopustilo za gradnjo in obral lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od družabne postaje Teltsch črez Datschitz v Zlabings, po določilih zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) in pa zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), in z dne 21. decembra I 898. 1. (drž. zak. št. 233) po pogojili in načinih, ustanovljenih v nastopnem:
Gradnjo dopuščene železnice je začeti precej, ko se zadobi dovolilo zanjo, ter dokončati jo najpozneje v dveh letih, računeč od današnjega dne. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu, kakor tudi ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, nepretrgoma vzdrževati obrat po nji.
8- 3.
Da izdela dopuščeno železnico, podeljuje se koncesijonarki pravica razlastitve po določilih dotič-nih zakonitih predpisov.
Isto pravico je družbi podeliti tudi glede tistih dovlačnic, o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je napraviti v javni koristi.
§• I-
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživa konsesijonarka v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
§• 4.
V ostalem je s konca oznamenjeno lokalno železnico Teltsch—Datschitz — Zlabings šteti za bistveno sestavino podjetja lokalne železnice Wolframs—Teltsch, katero je predmet dopustilnice z dne 30. marcija 1. 1897. (drž. zak. št. 93), in naredbe
(SloreulMh.)
134
te dopustilnice, toda izvzemši tam v §§. 1,7 in 8 obsežena določila, ki se uporabljajo samo na poslednjič imenovano lokalno železnico, naj veljajo za obé omenjeni železnici kakor ('notno podjetje, in sicer tako:
I.
Določila v §§. 4 do 6, 9 do IG, potem 19 in 20 naj se uporabljajo po ti meri, da
1.	ima družba pravico za gradnjo nadaljevalne proge v Zlabings vzprejeti še drug s 4 odstotki obrestovan predstven zajem v imenskem znesku 1,28G.000 gl. a. v. največ, da
2.	naj določila, ki se nanašajo na prvotni predstveni zajem v imenskem znesku 1,000.000 gl. a. v., veljajo tudi za drugi zajem, naveden pod št. 1, in da
3.	se dopustilna doba za nadaljevalno progo kakor za prvotno železnico konča z dnem 29. mar-cija 1987. 1.
II.
Na mesto določil v §§. 2, 3, 17 in 18 gori oznamenjene dopustilnice, katera se razveljavljajo, naj stopijo naslednja določila:
1.	Za obe lokalni železnici Wolframs— Teltsch in Teltseh — Zlabings, združeni v enotno podjetje, dodeljuje država poroštvo letnega vkupnega čistega donosa, enakega potrebščini za štiriodstotno obrestovanje s poplačilno kvoto na lokalni železnici Wolframs—Teltsch knjižno zagotovljenega pred-slvenega zajma v imenskem znesku 1,000.000 gl. a. v., prištevši enakovrstno potrebščino za drugi predstveni zajem v najvišem imenskem znesku 1,286.000 gl. a. v., ki se vzprejme za gradnjo nadaljevalne proge s Teltsch-a v Zlabings, ter se knjižno zagotovi na isti progi.
Ako bi letni čisti donos obeh železnic ne dosegel poroštvovanega zneska, naj bode primanjkljaj dopolnila državna uprava.
Poroštvovani letni čisti donos $e ustanavlja z naslednjimi največinskimi zneski, in to:
a)	za čas, dokler se začne obrat nadaljevalne
proge Teltseh—Zlabings, s 42.500 gl. a. v.,
b)	od tega časa dalje do dne 29. marcija
1973. 1. s 97.200 gl. a. v.,
e) za nadaljnjo dobo, dokler preteče 76. leto dopu-
stilne dobe nadaljevalne proge s 54.700gl. a. v.
2.	Od letnega čistega donosa, poroštvovanega po določilih pod št. 1, je za poplačilo tam ozname-njenih predstvenih zajmov uporabiti tisti znesek, katerega državna uprava določi po poplačilnem črtežu, ki ga ona odobri, in po katerem je vso napravim glavnico (§. 11) poplačati, dokler še traja dopustilo.
3.	Državna uprava si pridržuje pravico, obe dopuščeni železnici vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
a)	Odškodnina, ki jo bode dati, ako se odkupita železnici, bodi v tem, da država namesto delniške družbe , Lokalna železnica Wolframs --Teltsch“ prevzame, da jih sama izplača, pod št. 1 oznamenjene predstvene zajme in kake druge zajme, katere je družba vzprejela z odo-brilom državne uprave, v tistih zneskih, ki niso še poplačani v času odkupa, in da vrhu tega izplača znesek v višini delniške glavnice, še ne poplačane v oznamenjenem času, v gotovini ali v državnih zadolžnicah.
Državne zadolžnice je pri tem zaračunjati s tistim kurzom, kateri se pokaže za popreč-nino na dunajski borzi v polletju, minulem naravnost poprej, uradno zabeleženih denarnih kurzov za državne zadolžnice enake vrste ;
b)	po odkupu železnic in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odškodnino, predpisano v č. a), brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo s še dolžnimi ostanki z odobrilom državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek železnic z vsemi doličnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne in bla-gajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last družbe, in družabna postranska opravila in pa iz naprnvne glavnice narejene obratne in pri-čuvnc zaklade, ako niso bili ti že namenu primerno porabljeni z odobrilom državne uprave ;
c)	državne uprave sklep, da se hoče poslužili odkupne pravice, kateri naj se stori začetkom koledarskega leta, se bo železniškemu podjetju priznanil najpozneje do 3I. oktobra neposredno minulega leta v obliki izjave.
V ti izjavi se določi:
na) čas, od katerega sc opravi odkup;
bb) železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, kateri naj ali kot pritiklina železniškega podjetja, ali pa za poravnanje državnih
terjavščin iz poroštvenega razmerja ali iz drugih pravnih naslovov, vred preidejo na državo;
c c) znesek odkupnine, ki jo naj plača država železniškemu podjetju eventuvalno s pridržkom poznejše izprave začasno ove-dene, (č. d) s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja;
d)	državni upravi se pridržuje pravica, ob enem z vročbo odkupne izjave postaviti posebnega komisarja, kateri naj pazi na to, da se stanje imovine, od tega časa počenši, ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih in premičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje, od tega časa počenši, pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti, katere sezajo črez mejo rodnega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obreme-njenje.
e)	družba je dolžna, poskrbeti za to, da more državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično last vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve družbe in brez sodnega posredovanja prevzeti fizično posest oznamenjenih imovinskih predmetov.
S časom odkupa počenši se bodeta odkupljeni železnici obratovali za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni razhodki v breme državi.
čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, katero pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnic do zgora-njega časa nastajajoče obračunske dolžnosti in kake druge dolgove.
j) vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (č. r) da vknjižiti državno imovinsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo
Družba je dolžna, pravne listine, katere bi bile morda v ta namen potrebne z njene strani, na njeno zahtevo na razpolago dali državni upravi.
4.	Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide država brezodplatno v bremen čisto last in v užitek dopuščenih železnic in vse premične in nepremične pritikline, vštevši vozila, gradivne in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last družbe, in družabna postranska opravila ter iz na-pravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem pod št. 3, Č. b).
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupita železnici, obdrži družba last pričuvnega zaklada, narejenega iz lastnih doneskov podjetja, in pa kar bi morebiti imela terjati po obračunih, potem tudi last onih iz lastne imovine narejenih in oziroma pridobljenih posebnih naprav in poslopij, katera si je koncesijonarka naredila ali pridobila sama po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnic.
Wittek s. r.
133.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 16. julija 1899.1.
o ustanovitvi urada za izmero pristojbin v Gradcu.
Na podstavi Najvišje odloki z dne 6. maja 1899. 1. se s 1. dnem avgusta 1899 1. v Gradcu ustanovi urad za izmero pristojbin.
Temu uradu se za okoliš deželnega glavnega mesta Gradca in okrajne sodnije: okolica graška odkazuje celokupno izmerjanje in zaračunjanje pristojbin po zakonu z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50) ter poznejših zakonih in ukazih, kakor sploh oskrbovanje vseh onih opravil, katera gledé kolkovnih neposrednih pristojbin (izvzemši gospodarstvo s kolkovnim materijalom), odredbin in davka od prometa z efekti spadajo v področje vodečih finančnih oblastev prve stopinje.
Kiiizl s. r.
13».
Ukaz trgovinskega ministrstva v porazumu z ministrstvi notranjih stvari in financ z dne 16. julija 1899. L,
s katerim se prepoveduje krošnjarstvo v okolišu mesta Dunajsko Novomesto.
Na podstavi §. 10 cesarskega patenta z dne
4.	septembra 1852. L, drž. zak. št. 252, in §. 5 izvršitvenega predpisa k njemu se počenši od dne 1. septembra 1899. 1. prepoveduje krošnjarstvo v okolišu mesta Dunajsko Novomesto.
Ta prepoved se ne uporablja za one, kateri pripadajo v §. 17 krošnjarskega patenta in v dotič-nih dodatnili ukazih navedenim gledé krošnjarstva pogodovanim krajem.
Ta prepoved se tudi ne dotiče v §. 60, odstavku 2 obrtnega reda omenjene prodaje tam ozna-menjenih reči vsakdanje porabe od hiše do hiše ali po cesti.
Timu s. r.	Kaizl s. r.
I)i Pauli s. r.
134.
Ukaz trgovinskega ministra v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk z dne 26. julija 1899. L,
s katerim se oznamenjajo obrtni učni zavodi, katerih izpričevala dajejo pravico nastopiti rokodelske obrte.
Dopolnjujoč ministrstvene ukaze z dne 17. septembra 1883. 1., drž. zak. št. 150; z dne 24. aprila 1885. !.. drž. zak. št. 57; z dne 20. okto-
bru 1887. L, drž. zak. št. 121; z dne 25. marcija 1891. 1., drž. zak. št. 50; z dne 29. maja 1893.1., drž. zak. št. 97 in z dne 13. septembra 1897. L, drž. zak. št. 219, s katerimi se oznamenjajo obrtni učni zavodi, katerih izpričevala, ako so izpolnjeni drugi zakoniti pogoji, dajejo pravico nastopiti rokodelske obrte, se ukazuje nastopno:
V spisek obrtnih učilišč, katerih izpričevala o uspešnem obiskovanju teh učilišč dajö pravico nastopiti in samostalno obratovati dotične rokodelske obrte, se sprejemajo nastopno obrtne strokovne šole:
ad 1. gledé strugarskega obrta: strokovna šola za obdelavo lesa v Kolomeji in deželna strokovna šola za mizarstvo in strugarstvo (tokarstvo) v Stanislavovu ;
ad 3. gledé rokodelstva kovačev za olikane reči, noža r jev: delovodstvena šola za me-hanično-tehnične obrte na nemški državni obrtni šoli v Brnu;
ad 7. gledé rokodelstva lončarjev: deželna strokovna šola za lončene obrte v Kolomeji ;
ad 9. gledé rokodelstva ključalničarjev: strokovna šola za obdelavo lesa in železa v Bruku n/M. in delovodstvena šola za mehanično-tehnične obrte na nemški državni obrtni šoli v Brnu;
ad 10. gledé rokodelstva mizarjev: strokovni šoli za obdelavo lesa v Kimpolungu in Kolomeji, in pa deželni strokovni šoli za mizarstvo in strugarstvo v Stanislavovu.
Slednjič se odhodnim izpričevalom strokovnih šol za košarstvo (pleteničarstvo) v Bleistadt-u, Foglian-u, Senftenberg-u in Žagi, kakor tudi izpri-čevalu o dovršitvi oddelka za košarstvo na strokovni šoli za obdelavo lesa v Kimpolungu priznava pra-vomočnost sposobnostnega dokaza za obrt košar-jev, potem izpričevalom delovodstvene šole za ine-hanično-tehnične obrte na nemški državni obrtni šoli v Polznju pravomočnost sposobnostnega dokaza za nastop obrta kovačev.
B.vlaudt s. r.	I)i Pauli s. r.