Srednješolski vestnik. ** Aprobirana šolska knjlga. C. kr. ministrstvo ža bogoČ8stje in uk .je odobrilo 2 dne 10. februarja 1911. št. 4065, slovensko učno knjigo .Kemiia in mineralogija" za IV. ra_red gimnazij in realoih gimoazij, ki jo je spisal dr. Vladimir H e r 1 e, c. kr. profesor v Kranju. ** Poset srbskih profesorjev t Zagrebu in v Ljubljaui. Iz Belgrada nam javljajo : Društ?o srbskih profesorjev je skleuilo na pravoslavne velikono^ne praznike prirediti izlet v Zagreb in v Ljubljano. Profesorju II. državne gimnazije v Btslgr_du Živanovicu so poverili nalogo, naj se napoti v Zagreb in v Ljubljano, kjer naj stopi s hrvaškimi in slovenskimi tovariši v zv^zo ter pripravi vse potrebno za izlet. Profesor Živanovic se že te dni napoti v Zagreb in Ljubljauo. Kakor čujemo. se namelavajo Hrvati po posetu srbskih profesorjev v Zagrebu pridružiti le-tpm, tako da bodo srbski in hrvaški profesor.)i skupno posetili svoje slovenske tovariše v Ljubljani. ** Not ravnatelj. Profeaor na državni realki v VI. dunajskem mestnpm okraju dr. Artur B r a n d e i s, je imenovan ravnateljem drž. realke v Trstu. ** Umrl je v Brežicah p. Beraard Vouk, ki je bil svoječasno ravnatelj novoraeške gimnazije, dokler so bili na tem zavodu učitelji patri frančiškanskega reda. Pater Vouk je bil na glasu kot izboren matematik. **Matura odpravljcna? — Po BEdinosti" posnemljemo: Fred nekaj tedni je bilo čitati, da je v Ljubljani zbor srHdnješolskih profesorjev enoglasno spivjel resolucijo za odpravo mature. Ta sklep je zbudil občo pozornost pri vseh, ki imajo opraviti s šolo. I_ o tem sklepu vlada javno muenje: skrajui čas je že, da se odpravi to strašilo! To bi se bilo zgodilo že pred par leti, ko so npkoliko reformirali način poučevanja na nasih srednjih šolah in je odpadlo, oziroma priraslo k maturi par novosti. Takrat so bila mnenja o odpravi mature različna. Eui so branili njeno obranitev, češ, naj ostane ta naprava, ki nudi rezultat  tega, česar se je naučil dijak tekom več let; drugi pa — in teh ,je ogromna večina — so bili nasprotnpga mnenja in so zastopali mnenje, naj to uvedbo odpravijo. No, zmagali niso niti eni niti drugi, razen par izprememb je ostalo vse pri starem iu so se razmere tupatam celo poslabšale. Zaželjenpga uspeha od mature pa le ui in ga ne bo. Kaj čudo torej, če so prišli vsi profesorji do sklppa, ki smo ga gori omeoili. Branileev matura nima, imela jih bo še manj, vnetih pristašev pa ni dobiti nikjer! Mi je tudi ne moremo braniti, ko ni nič drugega nego prazno strašilo brez vsakega praktičnega sniisla Da bi dijak na maturi pokazal svoje znanje, prilobljuno tfkom sedmih ali osmih let — to se nam zdi nemožno! Niti tekom daljšega .asa ni možno spoznati dijakovih zmožnosti, pri maturi pa naj bi se zgodilo to tekom par minut. Ta nazor nasprotuje človeškemu razumu in vsi razlogi, ki naj bi govorili zauj, so ničevi in smešni. A koliko škode prinaša ta nesmisel naši mladini! Misel na maturo greni dijaku življeuje od začetka pa do konca, in vse to — forez potrebe. — Ob misli na maturo se vsakdo stresa, posebno pa zadnje leto in zadnje čase pred ujo. Clovek ne more ni jesti ni piti, razum se mu nappnja, in konec vsemu temu je preraoi grob za marsikoga, zakaj matura je pogoj njegove ekzistence! — Tpga vseaja pa bi ne bilo tr«ba, če bi maturo odpravili. Posledice bi bile ugodne v vsakem oziru. Prav je, da dobi vsakdo, kar mu gre. Tu pa žanje nerpdkokdaj to, česar ni nikoli spjal in mu je naklouil le dober slučaj; drugi pa vidi vkljub ranogostran«kemu naporu vse svoje nade izgubljene, ker ni otrok dobre usode. In to naj bi bila pravica? — Koncprn sedmpga ali osmega lpta naj vidi naš diiak svoje resnične, svojemu delu primerne uspehp, njpgove usode pa naj ne odločuje trenntfk slučaja strašila, ki nosi naslov mature! Še neka.j. Zadiija leta kaže zdravstveno stanje sredajpšolske mladine kaj slabo lice. Vzrokov za to je več, in skrbni očetje pri naučnem ministrstvu si belijo glave, kako bi se dalo odpomoči temu žalostnemu po.jaru ? Sklepajo to in ouo, izdajajo to in ono odredbo, a vse o^taja pri staivm. Da bi pa uvedli neobhodno potrebne telesne vaje. to jim noče v glavo. Kakor se vidi. jim priraanjkuje dobre volje in odločnosti, s samirai sklepi pa 8e ne da nič opraviti! — Prva stvar je vendar zdravje. Otroka je treba vzgojiti duševno in tudi telesno; in to ,je vplikauskega pomena za ves človeški rod! V tem oziru smo še daleč nazaj za vzornimi šolami severnih držav. Zraven tega pa se vrši pri nas vse jako po&asi, tako da prihaja pomoč šele tedaj, ko je prepozno. S pnhodnjim šolskim letom bi se dala odpraviti matura in uvesti bi trebalo zdravstveue reforme; a oboje ostaja le na papirju, ali se izvršuje čez desetlptja, kakor je pri nas. Morale bodo izlepa ali izgrda zavladati šol-ke razmere, ki bodo res imele zoamenje prosvete, pečat napredka.