*
*    *
Jev geni j   Vinokurov
Vse izdržim, prenesem, preživim.
Motnjava.  kol   v  kozarcu, tiho se  useda.
Določno tistikrat spregovorim
o tem nejasnem, ki mi dušo bega,
o tem nejasnem, ki ni zanj besed.
o tem  nejasnem, ki je kaosu  podobno.
Kar naj kipi!
Morda čez nekaj  lei o vsem povem umirjeno, podrobno. \ se bo zelo preprosto.
Toda zdaj naj besno se kopiči, naj  se pena peni, naj valovi iz kraja v kraj nejasno to. za kar še ni imena .. .
*   *
Je v genij   Vinokurov
Sredi dvorišča moskovskega
fantek je krajec melone.
kot bi igral na orglice rdeče.
Potlej se drug mu približa
in ga poprosi: en sam grižljaj?!
Prvi nekaj  mrmra, z glavo odkimava.
891
Tedaj ga drugi udari
in oba,
oprijeta,
se zvalita po tleh.
Rad bi kdajkoli napisal knjigo,
kjer bi bilo  vse o času.
O tem, da ga  ni.  Da  sta preteklost, prihodnost
eno in isto. — Sedanjost.
Zdi  se mi, da  vsi  ljudje,  ti.  ki  bili  so.  ti, ki   žive.
in ti, ki še pridejo.
danes žive. Rad bi izčrpal temo časa do dna, kot postrgajo z žlico soldaško menažko.
Mar nisem eden teh fantkov — jaz?
Če bi v večnosti bil urad izgubljenih stvari, bi lahko v njem našli galošo Savonarole. obujek Shakespeara, ščipalnik Homerja.
RITEM
Jevgenij   Vinokurov
Šoferji se boje samomorilcev.
Nekoč, ko sem gledal, kako brivec britev ostri na jermenu, sem pomislil: svetu vlada ritem.
Ritem je svetu ukazan. Svet je navit, kakor ura, trdo in togo navita do kraja.
Noč z nujnostjo dnevu sledi.
Semaforji mežikajo na cestah.
Žličke vrte se mehanično
v kozarcu čuvaja v muzeju  Vzhodnih kultur.
F.una je gospodar
v oceanu nad plimo-oseko.
892
Ritmični gumbi na britvi. Mati, s prsmi, težkimi ko uteži, ziba otroka. Vse kar živi, utripa ko zvezde.
[oda kdo ve,
kaj vse lahko šine
človeku v glavo?
893