Stev. 1	Torek, 1. jamsarja	1935
G. Chaneert
Povesti z romanja
Za mladino priredil L E. Rabin Poslovenil dr. Ivan Lah
KAJ JE PRIPOVEDOVAL POSESTNIK Približal se je bratu, ker mu je bik) znano, zakaj poseda Avre&j oele noči za' mišljen, in mu je nasvetovaL, da naj se odpravita na pot. ia dobita pri njem čarobne pomoči. Avrelij je bil bratu hvaležen za njegovo skrb in nasvet in
v Canterbury
srečno vrnil iz vojne in trdi, da mu nisi mogla škodovati ne morski razbojniki ne zemski čarovniki Vprašal ga je,. ai bi mogel s svojimi čiri premakniti skale na obrežju Ang'ije, kjer se nahaja

je radostno pozdravil njegovo miseL Odšla sta na pot v Orlean. Ko sta dospela v Franoijo, sta kmalu zvedela, kje prebiva čarovnik m sta ga obiskali Sprejel ju je zelo gostoljubno in jima takoj pri jedi pokazal nekaj čarovnij, da sta kar ostrmela Spoznala sta, da je njegova moč res zelo velika in brat ga je prosil, naj bi pomagal Avre-liju proti vitezu ArvLragusiu, ki se je
grad sJavraega viteza Arviragusa. Čarovnik je pogleda! mračno, pobean pa s* je posmejai in obljubil, da stori to b maščevanja nad ošabnim in prevzetnim vitezom Arviragusom, ako mu plačata dvajset in pet tisoč denarjev, in mu dasta še tisto, kar bo pozneje sam zahteval. Brata sta bila zadovoljna in vsi trije so odšli na pot Ko so bffli zunaj mesta, je čarovnik zapihali, mahnil s svojo čarobno palico in črn oblak je vizel vse tri potnike na svoj hibet in

jih nosi.! čez lribe in dotene, dokler
niso prispeli nai angleško morsko obalo. kjer se je o*lak spusta na tla ra jih postavi) na vis>ko skalo, od koder je vodila pot prof, gradu. Čarovnik je stegnil svojo rolo. napravil s čarovno palico nekaj znalov po zraku in spregovoril nekaj besed, ki so zamolklo odmevale po morstih bregovih, in skale ob pobrežjiu so začele pokati, morje je Potem ne l-o. ozrače se je zmračilo in ko se je zopet zasvialo se je videlo, kako so se skale rmd gromom in pokom ipremikale in izginiale. kakor da bi padale v morski prepad. Ko se je zopet vse pomirilo, je bia ob morju sama peščena ravan. Ča-ovnik se je zavil v svoj črni plašč, posut z zlatimi zvezdami in nebeškimi znamenji, spravil je palico in trenutek nato. so vsi trije sedeli pri mizi na b-atovem domu, ki je moral odšteti čarovniku plačilo; toda preden je položil m mizo zadnji denar, de čarovnik izginil, kakor da je odplaval skozi strop ii oba brata sta sedela in se čudoma rledala.
A tudii ljudje, ki s«) stali ob morju so se čudili in gledali, kam so izginile skale z obrežja in so se baB. da bo morje zalivalo njih domove, kadar bo divjal vihair. Nihče pa si ni mogel razlagati te nenavadne izpremembe.
Tedaj je prišel na grajski vrt Avrelij in se postavil ot po ti, kjer se je Dorigena vsak večer sprehajala. Ko je prišla mimo. je stopil pred njo in zahtevaj, da izpolni svojo obljubo m postane njegova žena, ker je izvršil delo. ki mu ga je bila naložila. To se je zgodilo še v onih poganskih časih, ko ni bilo nič nenavadnega, da je moral mož svojo ženo prepustiti drugemu, če je to zahtevali in če je ona soglašala. Tudii je bila obljuba takrat sveta reč. ki se jo je vsak bal prelomiti. Uboga Dorigena. dasi je vsa srečna živela ob sitrani svojega moža, ki ga je s tako radostjo dočakala, je bila vendar v premislekih, kaj naj stori, ker jo je obljuba vezala, dasi ji je srce pokalo pri misli, da bi morala zapustiti svojega moža. Zato ni vedela, kaj naj A vreli ju odgovori. Avrelij ji je dovolil nekaj časa za premislek tn odšel.
Ob času, ko se je vse to godHo, je bil vitez Arviragus na lovu. Dorigena se je tem bolj baAa, ker je bila sama doma in se ni imela s kom posvetovati. Čutila se je vedno bolj nesrečno in je plakala noč in dan, ker ni vedela, kako naj se reši iz stiske, v katero je zašla zaradi nepremišljene zahteve. Končno se je mož vrnil in, ko jo je našel v taki
iaio&ti m vso objokano, jo je vpraial,
kaj se je zgodilo. Povedala mu je vso
resnico in priznala svojo napako, ki jo je napravila v prenagljenosti. Tudi vitez Arviragus je priznal, da je obljuba sveta sitvar in je bil zelo nesrečen, ker se je bal. da bo izgubil svojo ljubljeno ženo. »Kajti, če sd mu to obljubila,« je rekel, »moraš obljubo izpolniti, kakor je on izvršil, kar si zahtevala od njega. Moja dolžnost je. da te njemu izročim.«
Ko je Avrelij na določeni dan prišef na vrt, da dobi odgovor od Dorigene, )e prišla mimo vsa žalostna in vdano priznala, da bo postala njegova žena, ker je njen soprog tako odločili, da jo rajši izroči njemu, kakor da bi prelomi-a dano obljube
Avrelij je torej dosegel, po čemer Je tako dolgo hrepenel. Lepa Dorigena je postala njegova žena. Toda ko je Avrelij videl, kako je žalostna in da ne bo srečna >b njegovi strani, na hotel sprejeti njene žrtve in jo je oprostil njene obljube. Poslal jo je nazaj k Arvira-gusu. Dorigena je padla na kolena in se zahvalila Avreliju za njegovo dobroto. Bila je zotpet svobodna Odhitela je domov in padla v objem svojega moža, ki j žaloval za njo. Obetala mu je. da se nikoli več ne prenagli z obljubami in da bo strogo pazila na svoje besede, ki lahko zakrivijo toliko gorja.
Avrelij je ostal sam in se zopet prepustil svoji otožnosti. To pa ni bilo po volji njegovemu bratu, ki se je veselil, da bo videti poni ž a,nega viteza Arvi-ragusa. Zato je zahteval od Avrelija denar, ki ga je plačal čarovniku. Avrelij pa ni imel denarja. Obljubil je bratu, da mu povrne vse. kar je žrtvoval zanj.
Brat pa tri hotel čakati, razjezi se je in mu zapretil. da ga proda morskim razbojnikom, če mu ne plača vsega dolga. Tedaj je Avrelij sklenil, da odide v svet in bo delal toliko časa. dokler ne zasluži denarja, ki ga je brait plačal čarovniku. Ko je prišel na morsko obalo in čakal na iadjo, ki bi ga vzela s seboj,	razgrnil nad njim
črn oblak in ta trenutek je sedel poleg njega čarovnik, ki ga je vprašal, kaj čaka in zaikaj je tako otožen. Avrelij mu je povedal vse, kako je vitez Arviragus prisilil svojo ženo, da je izpolnila svojo obrobo, da pa to ni bila sreča za nikogar in je zato Avrelij poslal Dorigeno nazai k njenemu možu. ki se je izkazal pravega viteza, dasi se je je le s težkim srcem odrekel, kar pa ni po volji njegovemu bratu, ki zahteva sedaj od njega denar, zato je namenjen po sve-
tu, da denar zasluži in plača. Kar J« dolžan.
Čarovnik, ko je čuJ o tej plemenitosti, se ie zmračil m pritegnit svoj črn. plašč l z>!atimi zvezdami in nebeškim znamenji, iz njegovih je švignilo dvoje isker kakor da je treščilo iz črnega oblaka in je rekel:
»Tudi on te men; še dolžan. Ni mi še plača! vsega denarja niti mi ni dal. kar sem rekel, da bom nazadnje zahteva. Ker nisrf dobti. za kar si plačal, nisi ničesar dolžan. On pa. ki je žele; krivico, jo je dobi! in mi bo sat o dal, kar bom nazadnje zahteval — tvoj dolg.«
In čarovnik je stegni! roko in napravil po zraku čirečare s svojo čarobno palico in. komaj je izrekel neznane besede. so začele skale pokati, morje se je oz valovilo, ozračje se je pomračita in, ko se jc zopet posvetilo, je bila pokrajina kakor poprej in — trenutek nato sta bila čarovnik in Avrelij v bratovi hiši. kjer so sedeli vsi trije pri mizi in čarovnik je rekel bratu:
»Prišel sem. da dobim to. kar bom nazadnje zahteval — bratov dolg.«
Vsa hiša se je stresla in brat ja padel na kolena in prosil za odpuščanje zaradi svoje zavisti in tesnosrčnosti.
Tako se konča moja povest, vi pa raizsodke. kdo u njih je bil najbolj plemenit ali vitez Arviragus, ali Avrelij, ali čarovnik.
Richard Hughes:
Temni otrok
V veliki hiši na kraju vasi je živela nekoč številna družina. Toliko otrok so imeli, da je bila res prava sreča, da je bila hiša tako velika. Bilo je pa nekaj zelo čudnega: vsi ti otroci so bili beli, tako beli. kot le more biti človek bel, vsi razen enega, drobnega fantiča. Ta pa ni bil črn, kot hi si kdo mislil ne, M je teman.
Tudi ni bil tak kot zamorec; bil je še veliko bolj črn; bil je črn kot najbolj črna noč. Bil je res tako črn, da je vsak, ki mu je prišel blizu, komaj še kaj videl. Prav tako, kot luč izžareva syetlobo, je on izžareval temo — in ime mu je bilo Bifi.
Nekega jutra je stopil Bifi v sobo, kjer so se igrali njegovi bratci in sestrice.
»O, ljubi Bifi, prosim te, prosim pojdi 110 stran! Ce ne, se še igrati ne bomo mogli, ko je tako tema!« so rekli vsi skupaj.
Ubogi Bifi je žalostno odšel po stop- I
aican v sobo. K.jer je ffidei oče in p rev birai časnike.
»Hej!« je dejai oče. ie da b; se ozrl. »Temno jutro danes, saj? Človek še brat: ne more!«
Nato se je pa obrni in zagledal Bitij a.
»A. ti si. dečko m »j! Dej. dej. bodi priden in spravi se ni bržl Vidiš, da ima oče polne roke cela!«
Milo se je storilo Eifiju in še bolj ža-osten se je poda! ns vrt. Tak prekrasen solnčen dan je lil: in še' je malo po vrtu. Nato se je pa ustavil, da bi razmišljal. A že je zaslišan nad seboj vrtnarjev glas:	N
»Veš kaj, Bifi> aH misliš, da bodo moje breskve kcaj zrele, če boš ti stal tu in jim kradel solnce?«
Ubogi Bili je tiho zajokal. »Najboljše bo, če kar zbežim,« si je mislil, »da, najboljše.«
In spustil se je v tek naravnost skozi vas. Ko je pa pritekel do drugega konca, je iz nekega vrta priskakljal lep, rjav kuža, da bi videl, zakaj je tako tema zunaj. Prav ta hip je pa pridrvel po cesti avtomobil. In ko je vozač zašel v Bifijevo temo, ni mogel videti psa in tako ga je povozil. Ni pa ga povozil do mrtvega, le pohabil ga je na eni nogi.
Ko je avtomobil izginil v prahu, je šel Bifi tja, vzdignil psa v naročje in ga nesel v hišo.
»Tega sem le jaz kriv,« si je očital, »ker sem napravil temo.«
Vrata so se odprla, nekdo je ves začuden vzel psa in Bifi se je odpravil dalje. Ko pa se je to godilo, je majhno dekletce, ki je stanovalo v tej hiši, pogledalo skozi okno. Zelo se je začudilo, da je spodaj na vrtu že noč, vendar je pa le še lahko videlo, da se notri premika nekaj črnega.
»Na, to morani pa pogledati, kaj naj pomeni,« je dejao: »te svojega čudežnega zrnca ne snem pozabiti!«
Privleklo je n; dan škatljo od žve-plenk, ki jo je skrivalo za uro, jo odprlo — nič dru?ega n, bilo notri kot eno samo rižno irnce. Pobralo ga je in si ga položilo v usta. med spodnjo ustnico in zobe. tako da je vsaka beseda, ki jo je spregovorilo, moralo čez zrnce To je bilo pa dobro, zakaj od vsega, karkoli je lekletce govorilo, je mogla čez zrnce 1« resnica Ln tudi takrat, Se je šlo za kaj. česar dekletce še samo ni vedelo Ce so ga vprašali o čem. česar še sv»j živ dan ni slišalo, Se takrat je prav odgovorilo, da je le zrnce tičalo za zobmi.
V šoli je zrnce št prav posebno pomagalo.
Sla je torej za Bifijem po beli cesti, šla je za njim ven na polje. Tam se je Bifi ustavi in dekletce ga je nagovorilo:
»Kdo si ti, črnuhr« je hotela vprašati, »da delaš tako temo? Kar strah me je pred teboj.« A- čez ustne je prišlo: »Ubogi Bifi, take se mi smiliš!«
Ko je Bifi to slišal, se je strašno razveselil »Odkod me pa poznaš?« je vprašal. »Nikoli nisem šel v vas, ker nisem hotel, da bi ljudje vedeli zame.«
Dekletce je hotelo odgovoriti: »Saj te sploh ne poznam,« zares je pa dejalo: »Seveda te poznam!«
»Ali bi mi lahko pomagala?« je poprosil Bifi »Ali mi moreš povedati, kaj naj storim, da ne bom več tako črn?«
Dekletce je hotelo reči: »Skoda, tega pa ne vem,« v resnici je pa dejalo: »Kajpak ti lahko! Samo na rokah poskusi stati namesto na nogah!«
»Kako bi pa to šk>?« je vprašal Bifi. In pomagala mu je, da se je naslonil z nogami na seneno kopico in tako obstal Bliskoma se je vse spremenilo; zakaj komaj se je postavil na roke, je zažarel kot žaromet na avtomobilu. Ko se je pa spet prekucnil na noge, je izžareval prav toliko teme kot preje.
»Ne vem, če je zdaj dosti boljše,« je podvomil Biffi; »sprememba je pa le. Veš, jaz bi bS rad tak, kot so vsi dru-tL*
*To pa fe ci mogoče,« je odvrnilo dekletce.
»No, na vsak način ti bom za spremembo zmeraj hvaležen!« se je zahva-
81 Bifi
Ostala je pri njem in mu ves dan delala kratek čas, ko se je učil stati na »okafa. dokler m proti rtčeza tako po-
.asno hodil po rokah kot drugi po nogah.
»Mislim, da že lahko poskusim iti domov,« j. menil nazadnje in ji voščil ahko noč.
Lahko si mislite, kako je strmela vsa vas, ko ie zagledala fantiča, ki se je po
kah sprehajal po cesti in tako žarel, da se jt, po vsej v^si -. etilo. Ko je šel domov, s bili doma še bolj začudeni kot pa na vasi in so se res veselili, da se je vrnil.
Ali življenje ubogega Bifija ni bilo zdaj nič srečnejše. Prej ga je vsak pošiljal k vragu, zdaj pa so ga vsi vabili k sebi. Kajti baš tiste dni se je elektrika nekaj pokvarila in zato so imeli Bifija vsi strašno radi.
»Ljubi Bifi,« je naročila mati, »stopi no pred menoj gor po stopnicah! Knjigo sem pozabila pod streho.« In tako je šlo ves dan do večerje, ko ga pa niso kot po navadi poslali spat, ampak so ga prosili: »Ljubi Bifi, bodi tako dober in stoj med večerjo na mizi! Tako lepo nam boš svetil!«
Tedaj se je pa ubogi Bifi strašno raz-hudil in stekel je iz hiše ves teman, kar po nogah.
Ko ie prišel na cesto — »To je pa sijajna misel!« se je spomnil nenadoma in začel vrteti kjlo vzdolž po cesti. Človek bi kar strmel: kajti če se je pri vrtenju postavil na nogž je bdi ves teman, in ko se je pognal na roke, je bil svetal. In tako se je bliskal skozi vas, htiskd mirne vaškega rtnrhrik«
(ki se je od začudenja kar sesedel), se bliska! do hiše dekletca in se pribliska notri v kuhinjo. In zavrtel se je trikrat oJkoi: kuhinje. Med tem je pa kuharica baš mesila testo za praznike in ker ;e bila kot vse kuharice zelo pametna ženska, je takoj videla, česa je treba. Vzela je velik lonec, zgrabila Bifija, ki se je še zmeraj vrtiJ po kuhinji, in ga stlačila vanj. Nato je začela m-šati z veliko kuhalnico in tako skrbno je zmešala temo in svetlobo da je bil Bifi, ko je prilezel iz lonca, tak kot vsi drugi, čisto navaden.
Dekletce je odšlo že spat; ampak mislim, da bi se itak ne brigalo več zanj, saj ^edaj je bil tak kot vsi drugi, čisto navaden. In res se vse svoje dni nista več videla.
Doma pa so zato toliko bolj skrbeli zanj. Ko se je vrnil domov, so oče in mati m bratje in sestre videli, da je tak kot vsi drogi, čisto navaden, in da ni na njem prav ničesar, kar bi ga ločilo od drugih otrok, so se neznansko veselili.
In še dolgo pozneje so si praviti, kako pametno ie bilo. da ie tako napravil.
Opica in krokodil
Pripovedka himalajskih budistov
Poleg reke Ganga, v pragozdu, je živel kralj opic, močan, silen in gibčen, da so ga vsi občudovali V Gangu pa sta živela krokodil in krokodilka.
Nekega dne reče ona krokodilu:
—	Ta kralj opic mi je zelo všeč. Krasen je. Kar pojedla bi ga. Ne vsega, samo kraljevsko srce bi mu izgrizla.
Krokodil £ reče:
—	AH, draga moja, midva živiva v vodi, a oa r gocadu, kako naj ga vlo-vtm?
—	Lovi ga kakor veš in maš. Aio mi ne prineeeš njegovo arce, da ga pojem, bom umrla.
Krokodil jo začne tolažiti:
—	Nikar no, ne boj se, skušal ga bom prevariti. Sem se že domislil kako. Samo malo počakaj in ne umri med tem.
In res, ko je prišel opičji kralj k bregu Ganga, da se napije vode, tedaj se mu približa krokodil bi mu reče:
—	O presvetli opičji kralj, zakaj ostajaš vedno samo na tej strani Ganga in se preživljaš s slabimi sadeži, ki rasto tu, ko imaš na drugi strani največjo izbiro najslajših sadežev. Zakaj nočeš pokositi tudi teh?
Opičji kralj mu odgovori:
—	O močni kralj krokodilov, v Gangu je mnogo vode, široka in globoka je reka, kako naj pridem čez njo?
Nato pa mu reče krokodil še bolj ljubeznivo:
—	Samo reci in te prenesem čez reko na svojem hrbtu.
Kralj opic mu je zaupal.
Krokodil se mu čisto približa in reče:
—	Hajdi žlezi mi na grbo.
Ko mn opica zleze na hrbet, splava v sredino reke. Naenkrat zaplava globlje in opica se začne potapljati. Zato zavpije krokodila:
—	Oho, dragi moj, zakaj me pustiš, da se potapljam, kaj naj to pomeni?
Krokodil se zakrohota:
—	Ha, ha, mar misliš, da sem te zvabil s seboj v dobrem namenu? Moji ženi se je zahotelo tvojega srca, pa te nesem njej, da ne umre.
Opičji kralj mu nato reče:
—	Hvala ti, da si mi to Se pravočasno povedal in se tvoja draga ženica ne bo trudila zastonj. Kaj ne veš, da me opice, M skačemo z drevesa na drevo, ne nosimo srca v sebi? Da bi jih, kdaj tt že razpadla od našega silnega skakan ja.
Krokodil od začudenja zazija in vpraša:
—	Pa kje jih potem imate?
Opičji kralj se zasmeje in odgovorit
—	Vise na vejah svetega drevesa adumbara, katerega ne more zloaniti niti najmočnejši veter.
Nato mu pravi krokodil:
—	Ako mi podariš svoje srce, te no bom Ubil.
A opičji kralj:
—	Prav rad, aamo nazaj me a&f k
bregu. Ali vidiš tam gori moje srce, največje, na vrhu drevesa?
Krokodil ga hitr«" spet spravi na svoj hrbet, ga naglo odnese k bregu in mu reče:
—	No, dragi moj, zdaj mi pa le hitro prinesi svoje srce, da mi krokodilka ne umre.
Tedaj se zakrohota opičji kralj:
—	Lahko umreš še ti z njo, ko si bil tako neumen in verjel, da obešamo srca po drevesih. Na zdravje, in naj ti da Bog boljšo pamet! — In že je pobegnil v džunglo.
Gustav Strniša:
Ščuka
V ribniku so veselo živele ribice, švigale belouške, a pod noč so se na bregu oglašale žabe.
Pa se je pripetila nesreča. Skozi podzemeljski rov, odkoder se je dotekala voda, se je pritepla velika ščuka.
In s ščniko je prišla propast. Ribe so jo zagledale in zaslutile svoj konec, žabam je zaostal v grlu glas in še belouške so se poskrile v ločje, ko so zagledale ogromno ribo-raparico.
Ščuka je že zamahnila z repom in se zagnala na prvo ribo ter si jo privoščila za obed. Druge so skoraj okamenele od tihe groze.
Ščuka se ni menila za nje. Pognala se je proti bregu, kjeir je čepela stara žaba. Nabrekel je bil njen vrat, po zelenem plašču so se ji vlekle črne proge. Dostojanstveno je čepela tam, saj je bila sama žabja kraljica.
ščuka pa je ni vprašala po njenem dostojanstvu, že se je zagnala k nji in jo potegnila v vodo.
Žaba jo je s prednjima nogama krepko sunila v oči, da je trenutno zgubila prisebnost in jo izpustila, žaba je že skočila v ločje in se ji skrila.
Ščuka je spet odplavala sredi jeeerca in tam pričela loviti ribe ter jih mrcva-riti.
Pa so se rdlbe posvetovale in sklenile, da jo zapro v kak zagrajen prostor, iz katerega ne bo več mogla in bo morala žalostno končati.
In ko je neki večer občepela ščuka v ozkem zalivu, so takoj pričele ribe prinašati biljke, da bi ji zabranile izhod.
Tisti večer je vendar prodrla steno in Se bolj razsajala med ubogimi ribami.
Drugi dan so spet pričele s svojim delom.
Ko je zvečer hotela ščuka iz zaliva, ni več mogla, kajti ribe so zateknilg v bla-
to toliko bilja da m mogla več venkaj. Naslednje jutro so še bolj utrdile svojo steno.
Pa je prišla nevihta in stena se je zamajala Ribice so preplašene spoznale, da so spet zgubljene.
Tedaj je pa roparica zagledala nad seboj drobno pisano ribico, ki je zdrknila nad njo in se ustavila ter jo prav predrzno vabila. Ščuka jo je postrani oogledala.
Ribica se je pa pogumno zaletela ščuki na smrček.
Zdaj je bilo roparici dovolj. Hlastnila je po nji in že jo je imela v svojem želodcu
A kaj se je zgodilo? Ribica je bila privezana na tenki nitki in s svojim telescem je skrivala ostri trnek, saj je hila sanm vaba.
Ščuka je že začutila, kako jo nekaj 3iloma vleče kvišku.
Vse to se ji je videlo smešno. Zamahnila je z repom in se hotela osvoboditi pa se ni mogla.
Naslednji hip jo je nekaj na moč vrglo na breg in že so jo pograbile krepke roke ribiča, M se je razveseli!! dobrega plena.
Se tisti dan so priredile ribe veselo radovanje. plesale so po vodi in se brezskrbno prekucavale.
ščuka je pa ležala lepo zapečena na ribičevi mizi in zadovoljno se je z njo gostila ribičeva družina.
Kdo bi rad imel ves letnik 1933
»MLADEGA JUTRA"
v obliki knjige za majhen denar? Ves letnik ima 424 strani in je okusno vezan v platno Na svojo zalogo opozarjamo posebej vse Šolske in druge knjižnice.
Vezani letnik »Mladega Jutra" stane samo Din 60.—
Izpolnite toCno spodnjo naročilnico in Jo pošljite na naslov:
UPRAVA »JUTRA« V LJUBLJANI.
NAROČILNICA
Podpisani naročam ... izvodov lanskega letnika »Mladega Jutra«. Naročnikovo Ime m točni naslov: <
MoJi spomini na viteškega kralja Uedinltelja
Večkrat, posebno v lepih jesenskih dneh, me pelje korak skozi priljubljeni kraj Kapnik. Tu se mi zdi vse tako prijazno. Solnce obseva pokrajino, siplje svoje žarke skozi visoko drevje in polagoma, polagoma izgine za gorami Potok Jezernica tajinstveno pošumeva, žubori, a časih se divje zaganja v bregove. Sredi tega kraja pa mi obtiči pogled na prijazni kraljevi koči, katero je tako rad posečal pokojni vladar Aleksander.
Vesele misli minejo in srce postane otožno.
Misel, da dobrega vladarja ne bo več v ta kraj, da ga ne bo več med naše hiše, ne več na Bled,ah, kako je grenka in žalostna. Spomini me obdajajo, kako sem večkrat pozdravil rajnega kralja, mu zrl v prijazne oči in nekoč bil celo priča njegove velike dobrote, ki jo je gojil napram siromašnemu ljudstvu.
Bil sem še majhen deček, mislim, da sem obiskoval 3. razr. narodne šole na Bledu Tedaj sem nekega lepega poletnega večera šel iskat z očetom race, ki so plavale daleč po potoku Jezernici. Ko sva naredila par korakov, sva na najino veliko presenečenje ugledala Nj. Vel. kralja s svojim spremljevalcem. Kmalu se nama približata in na najin pozdrav se je Nj. Vel. kralj prijazno nasmehnil in pričel pogovor. Vprašal naju je, kam greva, ata kakšno obrt izdeluje, kje stanuje, kako nam kaj gre in z očetom sta se precej časa živahno pogovarjala. Naposled je vprašal očeta, če sem jaz njegov sin in koliko sem star. Na atov odgovor je dejal: »Sada ima toliko godina, kao naš Petar!« Namignil je spremljevalcu. ki mu je na njegovo povelje poklonil 400 dinarjev. Z očetom sva se mu lepo zahvalila, a on se je s prijaznim na-
Zanimivosti
Nekatere ptic« imajo stokrat boljši vid kakor ljudje. Črva vidijo iz višine 100 metrov.
Človeško sroe napravi na leto 36 milijonov utripov.
Nekatere egiptske mumije so zavite v 600 metrov dolge povoje.
Kokoši so za strihnin, ki je eden najhujših strupov, docela neobčutljive .
Nek; petrograjski vrtnar je vzgojafl, vrtnico, ki je bila črne barve.
smehom ločil od naju In nadaljeval svojo pot.
S kakšnim veseljem sem tedaj z očetom prišel domov, si vsak pač lahko misli
Kolikokrat sem gledal v njegov prijazni obraz, a sedaj — nikdar več. Nikdar več, kruta beseda, a vendar resnična. Tako nepričakovano je nehalo "biti njegovo junaško srce, junaško srce, ki je gorelo le za domovino in umrlo zanjo z bes Klami:
»Čuvajte mi Jugoslavijo!«
Knaflič Franc, nčenec 6. rassr. na Bledu
Dragi stric Matic!
Prisrčna Vam hvala za poslano knjigo, ki me je zelo razveselila. Se prvi dan sem skoraj vso prečital in zdi se mi zelo lepa. Ko sem 5. t. m. odprl zavitek sem bil zelo presenečen ob lepem darilu. Takoj tisti dan sem jo nesel v šolo in moji součenci so me kar obsuli in me prosili naj jo jim pokažem. Prošnjo sem jim rade volje ustregel. Pokazal sem jo tudi moji gospodični Cernetovi
Dragi stric, prosim Vas, če sme moj bratec opisati o kraljevih jelenih v Krmi, katerim sva več let nabirala divji kostanj.
Vas srčno pozdravlja vaš vedno hvaležni
Petrčeb Bernard, nč. ITL razr. ea. šole
na Blede
Dragi Petrček! Tvoj bratec naj le pcA-lje svoj spis, ki ga bomo prav radi objavili. Lepo Te pozdravljam
stric Matic.
w
Listnica uredništva
Pozor, Jutro veki! V prihodnji številki »Mlad. Jutra« objavimo razpis novega natečaja Opomnite svoje prijatelje in znance, naj pazljivo preberejo prihodnjo številko, kjer bo stric Matic spet razpisal deset lepih knjižnih nagrad. Prosite svoje starše, če niso naročeni na »Jutro«, naj redno kupujejo nedeljske številke »Jutra«, ki imajo za prilogo »Mlado Jutro«, številka stane samo dva dinarja in napravi vašim staršem in vam mnogo veselja in razvedrila!
Vranjo Sccajnikt
Vaški Jadrana«
Mi smo mornarji, čvrsti krmarji. Iz papirja jadrnice hitre so kot lahne ptice in križarke iz suhe skorje Sle hi še celo na morje, majhni sicer, a številni čolni naši so rešilni iz orehovih lupin, Id se ne boje nič min, iz zabojčka še drednut, velikan zares, nadut: to naše silno je brodovje, ki gospodari čez valovje, ponosni nanj smo vsi po vrsti: mornarji mi, krmarji čvrsti, x njim svet si res bi osvojili, saj dečki mladi smo in čili.
Matrica:
Ne laži
Poldek je imel grdo navado, da je zelo rad lagal Bratca in svoje šolske tovariše je nalagal večkrat na dan a tudi staršem in učitelju se je včasih prav kosmato »pokadil«.
Ker pa je dobri učitelj jako sovražil laž, je zatrdno sklenil, da bo Poldka te nelepe lastnosti odvadil, pa naj velja kar hoče. Radi tega je stopil v dogovor s Poldkovim očetom, ne da bi deček kaj vedel o tem.
Ir tako je nekoč učitelj med šolsko uro rekel Poldku:
»Skoči domov in ▼ mojem imenu prosi očeta, naj pridejo k meni! Rad bi govoril z njimi«
Poldek, hoteč ustreči učitelju, je stekel kakor veverica domov in že od daleč klical očetu:
»Oče, takoj v šolo! Gospod učitelj prosijo!«
Oče pa, ld je ravno priveza val na vrtu mlado drevesce, je mirno delal dalje, gele ko je Poldek učiteljevo željo par-krat ponovil, je rekel oče malomarno:
»Ne grem! Mene ne boš imel za norca' Saj vem, da spet lažeš. Kar hitro se mi poberi nazaj v šolo!«
In oče je pogledal Poldka tako ostro, da mu je vsaka nadaljna beseda zamrla na jeziku. Glasno ihteč se je vrnil v šolo.
»Gospod učitelj, oče ne verjamejo, da ste ji_L klicali,« je hlipal med solzami.
Učitelj je prijel Poldka za rame, pogledal mu strogo v oči in dejal:
»Beži, beži! To je spet ena tvoja, iz
trte izvita! Saj ne verjamem, da si Ml
pri očetu!«
Poldka so vnovič polile solze. T Jod
in bolesti je skoro zat.uliL
»Oh, oh, nikdo mi več ne verjame in vendar sem govoril samo čisto resnico .. .«
Tisti hip je pa stopil t golo Poldkov oče, ki je učitelju na skrivaj pomežik-nil, nato pa vprašal mirno:
»Gospod učitelj, ali ste me res klicali? Poldku namreč nisem verjel, ker me je ie večkrat nalagal.«
Tudi mene je že »naplahtal«, je dejal učitelj, »zato sem zelo dvomil, da je bil pri vas. A kakor vse kaže, danes je pa le govoril resnico.«
Zdaj se je oče obrnil k Se vedno joka jočemu Poldku in rekel otožno:
»Polde, ali vidiš, kakšen ugled imaš vsled tvojih grdih laži! Zdaj veš, kako resničen je pregovor, ki pravi, da se laž-niku niti resnica ne verjame!«
Ves osramočen se je Poldek izgubil v svojo klop, kjer je natihoma toda zatrdno sklenil, da bo v bodoče govoril samo čisto resnico.
Laž je grda lastnost. Otroci, varujte se je!
Fran jo Serajnlk:
Za naše najmlajše
Uganka Glej, dviga se, in pada,
zleti zdaj sem, zdaj tja; je belo kakor mleko, in z vetrom se igra.
Pokriva nežno bOko in greje žita rast, odeva tam junaka njegova rahla plast.
Kot mož sto$ nevstražen prav sredi vaških hiš, ne more ga ugnati ledene burje piš.
A žalost ga obhaja,
ko solnce se smeji, in bridke toči solze, veselja zanj več ni
•3ans
Rešitev križanke »Zvezda«
Vodoravno: 2. prvenec, 7. teden, 8. Rab, 9. narod.
Navpično: 1. koledar, 3. rt, 4. 5. nebo, 6. en. 9. ne, 10. da.