GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniski obcan LETO XXV. KAMNIK, 23. JULUA 1985 Letos praznujemo vrsto pomembnih obletnic. ki nas spominjajo na pretekost v naši bogati zgodo-vini. Posamezne dogodke obclcžujemo s prosla-vami in delovnimi uspehi, saj se zavedamo. da moramo krepiti zavest z obujanjem spominov na revolucionarno preteklost, skozi katero je šel ludi kamniski delavee. V tistih usodnih dnevih marsikateri Slovence niti v sanjah ni mogel slutiti, kakšno poželenje je čutil I lit-ler do slovenske zemlje. Že v maju 1941 so v kamni-škem partijskem okrožju ustanovili vojno revolucionarni komite, ki so ga sestavljali dr. Marjan Đerma-' stia. Tone Šturm in Stane Žerovnik. Ta komite, ki je delal v največji tajnosti, je začel pripravljati upor v sodelovanju z najzanesljivejšimi komunisti. Zbiral je orožje in strelivo ter organiziral borbene grupe. Naj-važnejši dogodek pred začetkom vstaje je bi I sestanek vojno revolueionarnega komiteja za kamniško okrožje 25. julija 1941. Nanj je Tomo Brejc prinesel ukaz CK K.PS o začetku oboroženega upora v kamni-škem okrožju. Zaćel naj bi se v nedeljo. 27. julija 1941, ob polnoči. Akcija se je pričela. Plamen upora je zagorči. Padla sta prva borca za svobodo na Slovenskom, Dominik MLAKAR in Anton MIKI.AV-CIĆ. In prav ta dogodek smo Kamničani določili za svoj občinski praznik. Tuđi letos žal lahko ugotovimo, da živimo v nemirne m svetu, polnem nasprotij, zaostr,ovanj. na žalost v svetu, ko moćni žele biti še močnejši in žele šibke napraviti še šibkejše. Z denarjem, kapitalom, politič-nimi intrigami in če drugače ne gre. tuđi z vojaško silo in gro/njami. si nekateri skušajo urejati svet po svojih receptih. Napredek morijo predvsem s tem. v koliko minutah lahko izstrele raketo z alomskimi konicami. K sreći se krepe v svetu sile miru. ki s svojo moralno močjo dosegajo vodno večji vpliv. ludi mi, Juguslovani, si želimo miru. saj homo lahko le v nii'ru reševali svoje probleme in gradili svoj samoupravni socialistični sistem. Vztrajati moramo na začjtni poti. kor druge poti preprosto ni. • Clovck vodno najbolj ceni tisto. kar ustvari s svojini dolom. Tako je bilo tuđi v novi domovini, ki je priča-kala svobodo porušena, izčrpana. brez pravih materi-alnih možnosti. Z zagnanostjo vseh tistih. ki so kreirali njeno usodo že med vojno, s prizadevnostjo vseh delovnih ljudi in pravilnimi političnimi odločitvami v Oh obemskem prazniku času največjih političnih in gospodarskih pritiskov, smo v teh desetletjih zgradili novo domovino z velikim političnim ugledom, stopnjo gospodarske rasti, ki je bila med najhitrejšimi na svetu. Še ob koncu prejš-njega desetletja smo načrtovali optimistični razvoj s trendi, kot smo jih bili vajeni tuđi na račun tuje akumulacije. Streznitev, ki je sledila pred nekaj leti, ni pomenila samo odpovedovanje na področju osebne, skupne, investicijske in splošne porabe. tem-več je pomenila tuđi odstopanje od srednjoročnih načrtov. S stabilizacijskim programom smo sprejeli usmeritve, v katerih smo se oprodelili do ključnih problemov, določili možnosti in roke. v katerih borno izšli iz sedanje družbene Hi gospodarske krize. Ob letošnjem obćinskem prazniku je treba pouda-riti, da tuđi letos dosegamo ugodno rast inudstrijske proizvodnje in ugodne finančne rezultate, kljub temu. da so tri organizacije združenoga dola v prvom trime-sečju poslovale z izgubo. Žal pa je treba povedati, da na tako veliko povećanje finančnih rezultatov prav gotovo vpliva zelo visoka stopnja inflacije. Visoka stopnja inflacije doma in nizke cene. ki jih organizacija združenoga dela dosegajo na zunanjem trgu. vpli-vajo nti zmanjšanje interesa pri organizadjab združenoga dela za izvoz, zaradi česar je izvoz manjši. kot v enakem obdobju lani. Treba bo napeti vse sile. da bi dosegli v resoluciji opredeljene naloge, vsaj kar zadeva izvoz. Razveseljivo je dejstvo. da organizacije združenoga dola uresničujejo v resoluciji zastavljene cilje, to je. da bodo kropile akumulativno in reproduktivno sposobnost in da so bo izboljšal likvidnostni1 položaj organiz.aeij združenoga dela. Občinski praznik je prav gotovo prilika, da povemo, za katere nove pridobitve smo v občini Kamnik bogatejši. Naj naštejemo samo najpomem-bnejše. V delovni organizaciji Stol že obratuje sušil-nica in novi energetski sistem. Letos bo zaključena tuđi investicija v delovni organizaciji KIK, ki pa je v bistvu inovacija. Kasirane in lakirane aluminijaste folije, ki so pri proizvajalcih in uporabnikih tehnološki odpadek, bodo predolovali v Kemijski industriji Kamnik v aluminijasti prah, pri tem pa bodo izkoriš-čali tuđi toploto, ki se sprošča pri dokaširanju. V delovni organizaciji Svilanit so že odprli lepo preno-vljono industrijsko prodajalno. V krajevnih skupno-stih Godič in Šmarca so krajani bogatejši za novi pridobitvi, za domova krajevnih skupnosti. Najvcčjo pridobitev letošnjega leta prav gotovo predstavlja zdravstveni dom, in sicer l/A faza. Ob tem pa je pomefnbno tuđi dejstvo, da je skupščina medobčinske zdravstvene skupnosti sprejela aneks k dogovoru, ki zagotavlja določena sredstva za nadaljnjo gradnjo zdravstvenega doma v Kamniku. S sprejemom odloka na zadnjem skupnom zasedanju vseh zborov Skujv ščine občine Kamnik o lokaciji povezovalne ulice in s podpisom samoupravnoga sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo povezovalne ulice so ustvarjoni vsi pogoji, da bo letos zgrajena tuđi povezovalna ulica z mostom čez Kamniško Bistrico. S tem bo končno začela uresničevati svojo funkcijo tuđi obveznica, po drugi strani pa bodo ustvarjeni pogoji za to, da praktično zapremo staro mestno jedro za ves promet in ga s tem ohranimo kot pomembem slovenski kulturni spomenik. Prav gotovo je v prihodnje naš osnovni cilj tak družbeni proizvod, da bo kljub pokrivanju zatečenih obveznosti do tujine omogočal delitvena razmerja, ki bodo zagotavljala ponoven razvoj gospodarskoga in družbenega sistema. To je želja in vodilo, ki bo ludi vdeča nit novoga dolgoročnega in srednjerwčnega družbenega plana razvoja naše občine. in če borno s skupnimi močmi uspeli uresničiti .zastavljene cilje. potom bo naš jutri lepši, boljši. to pa je tuđi /elja, ki si jo ob občinskem prazniku izrekamo z optimizmom in prepričanostjo, saj je končno kamniski delavec in občan moral v svoji zgodovini premagovati še veliko hujše ovire. ANTON IPAV1C Program prireditev v počastitev občinskega praznika in 40-letnice osvoboditve Skupščina o uresničevanju protiinflacijskega programa 25. julij ob 18. uri 26. julij ob 16. uri ob 17. uri ob 19. uri 27. julij ob 9. uri po seji ob 9. uri ob 16. uri ob 20. uri 28. julij ob 9. uri 23. do 30. julij otvoritev razstave - Slovenci v španski državljanski vojni - razstavišče Veronika v Kamniku otvoritev novega mostu čez Kamniško Bistrico pri Otoku in l.A faza zdravstvenega doma koncert godbe milice iz Ljubljane na Titovem trgu v Kamniku otvoritev razstave slikarja Aladina LANCA v galeriji Repanšek - Rudnik slavnostna seja Skupščine občine Kamnik v dvorani KINA DOM Kamnik otvoritev novih sušilnic in energetskega sistema v DO Stol tradicionalni turnir trojk v odbojki na zunanjem odbojkarskem igrišču v Kamniku velika gasilska sektorska vaja ob 60-letnici Gasilskega društva Duplica, v TOZD Alko in Jata Kokošjereja na Duplici tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamniku lovsko strelsko tekraovanje za pokal občine Kamnik pri lovski koči v Sovinji peči razstava ročnih del učencev OŠ 27. julij Kamnik na ogled v izložbi trgovine Kočna »Center« Kamnik SKUPŠĆINA OBČINE KAMNIK Dnevni red skupnega zaseda-nja zborov skupščine je bii obse-žen, zajemal je pestro probletna-tiko, od osnutka doigoročnega nacrta občine za obdobje 1986 -95 oz.do leta 2000, poročilo o izvajanju protiinflacijskega programa v občini Kamnik ter vrsto predlogov novih odlokov in sprememb nekaterih starih. Zelo zanimiva in razgibana je bila razprava o načrtih bodočega razvoja v občini, ki bodo v javni razpravi do 10. septembra. Vzrok, da je srednjeročni plan delegatom predstavljen sele kot osnutek, je v tem, da doslej še nišo znana vsa vodila, ki naj bi jih vsebovala. Zaradi tega kasni-jo tuđi drugi srednjeročni nacrti v regijah in republiki. K poročilu o izvajanju protiinflacijskega programa v občini Kamnik je predsednik izvršnega sveta Franc Jeras povedal, da 0 Skupščina je imenovala za novega družbenega pravobranilca samoupravljanja Franca Svete-Ija, ki bo svojo dolžnost prevzel 1. avgusta letos. imajo vse organizacije združene-ga dela, ki so nosilci razvoja v občini, izdelane protiinflacijske programe, v katerih so opredelili ukrepe za spremembo virov sredstev v korist deleža lastnih sredstev, za povećanje obsega zalog in za hitrejše povećanje sredstev za akumulacijo. Kamni- Franc Svetelj, rojen 1933, je dolgoletni druibenopolitični delavec. Več let je bil sekretar OK SZDL, pet let je bil predsednik občinske skupščine, opravlja! je funkcijo sekretarja medobčin-skega sveta ZKS, predsednika skupščine skupnosti slovenskih občin, zdaj je podsekretar v re-publiškem izvršnem svetu. Poleg naštetih je opravlja! in še opravlja več odgovornih doli nos ti v družbenopolitičnib organizacijah in samoupravnih organih, v občini in širše. ško gospodarstvo dosega uspe-he, ki so rezultat dobrega gospo-darjenja, a tuđi majhne investicijske aktivnosti. Nekatere delovne organizacije, kot so Utok, Eta, SGP Graditelj in Zarja težko premagujejo finančne zagate. Delegat iz Uto-ka je pojasni!, da se v njegovi delovni organizaciji položaj izbo- Ijšuje, čeprav imajo najetih pre-cej kreditov in znana suha leta iz preteklosti še vedno nišo v celoti presežena. Razmere v Utoku se toliko časa ne bodo pomembne-je izboljšale, dokler ne bodo po-sodobili svoje proizvodnje. Druge delovne organizacije, kot so Menina, Svilanit, Ideja, Meso Kamnik-Domžale, Rudnik kaolina in kalcita in Titan, pa uspešno krmarijo med Scilo in Karibdo gospodarskih tokov. Sicer pa je skupščina zahtevala, da protiinflacijske programe sprej-mejo v vseh okoljih in da subjekti, ki imajo pri tem svoje naloge, te tuđi uresničujejo. Skupščina je sprejela tuđi odlok o lokacij-skem nacrtu povezovalne ulice. Sklenili so, kateri posamezniki in organizacije bodo ob letošnjem občinskem prazniku prejeli priznanja. Razgibano razpravo je sprožil tuđi predlog odloka o redu na območju Velike, Male in Golške planine ter Kisovca. Ta odlok urejuje varstvo okolja, prometni režim in odvoz odpadkov. Pašna skupnost Gojška planina se ni strinjala, da bi fekalije iz počitni-ških koč odvažali na pašnike omenjene planine. Nasploh je vprašanje, kam s fekalnimi od-padki na kraškem področju teh planin, zadelo na še nekaj utemeljenih pomislekov, vendar je prevladalo mnenje, da mora o lokaciji in načinu odvoza odločiti sanitarna služba, ob sodelovanju Postaje milice, komunalnega nadzornika in pooblaščenih de-lavcev upravljalca žičnic. Sprejet je bil tuđi odlok o ure-ditvi plakatiranja v mestu Kamnik. Zanimivost odloka je v tem, da je dovoljeno lepiti plakate le na za to določena mesta in da jih morajo obnavljati in vzdrževati tako uporabniki kot lastniki. Kot kaže, toča v kamniski občini ne bo več klestila po poljih. Že nekajkrat so se uspešno pog-nale v grozeče oblake rakete s Kužne, pa tuđi novo sprejete stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo obeta-jo večjo varnost: Ta prispevek bo 1,15 odstotka iz dohodka de-lavcev v organizacijah združene-ga dela primarnih in 0,38 odstotka v tcrcialnih dejavnostih; za kmete pa je 0,54 odstotka od katastrskega dohodka. MATIC ROMŠAK Čestitamo ob prazniku občine, 27. Juliju občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana ŠT. 13 KAMNIŠKI OBČAN / 23. JULIJA 1985 Na podlagi 11. člena statuta občinc Kamnik (Ur. list SRS, št. 9/1982), 2. člcna odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik ter pravilnika o podcljcvanju častnih pri/nauj občine Kamnik, je skupšćina občine Kamnik na skupnem zaseda-nju zbora združenega dela, zbora krajcvnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. 7. 1985 sprejela SKLEP O PODELITVI OBČINSKIH PRIZNANJ 1985 Občinska priznanja bodo podeljena na slavnosni seji občinske skupščine ob občin-skem prazniku 27. julija na-slednjim prejemnikom: MIRKO PODBEVŠEK NEDELJKO SLADIČ ZLATA PLAKETA OBČINE KAMNIK: Na predlog predscdstva ZZB NOV Kamnik in kadrovske komisije predscdstva OK ZKS Kamnik, MIRKU PODBEVŠKU-LADU, nosilcu partizanske spomenice 1941, ob prazno-vanju 70-letnega življenjske-ga jubileja, za dolgoletno revolucionarno, družbenopoli-tično in kulturno delo. SREBRNA PLAKETA OBČINE KAMNIK: Na predlog Krajevne skupnosti Duplica GAS1LSKEMU DRUŠTVU DUPLICA, za 60-let-no uspešno delo na področju požarnega varstva in društve-nega dela. Na predlog KO SZDL Srednja vas GASILSKEMU DRUŠTVU SREDNJA VAS, za 55-letno uspešno delo na področju požarnega varstva in društvenega dela. Na predlog KO SZDL Tu-hini JOŽETU HRIBARJU, kmetu, za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo in do-sežke v kmetijstvu v krajevni • skupnosti Tuhinj in občini. Na predlog KO ZB NOV Kamnik JOŽETU KALANU, upo-kojencu, za dolgoletno, aktivno družbenopolitično delo, še posebno pri KO ZZB NOV in v krajevni skupnosti Mekinje. Na predlog koordinacijske-ga odbora TOZD Tri Titan Kamnik KRIST JANU PESTOTNI-KU, delavcu DO Titan, TOZD Tri Kamnik, za uspešno, strokovno in družbeno- JOŽE HRIBAR MAJDA ŠTEBLAJ politično delo v delovni organizaciji in družbenopolitično delo na območju občine. Na predlog predsedstva skupščine občine Kamnik SLAVI REPŠE, delavki DO Titan Kamnik, za po-memben prispevek k uvelja-vljanju delegatskega sistema in družbenopolitično delo na območju občine in republike. Na predlog Osnovne sole Kamniškega bataljona Stranje MAJDI ŠTEBLAJ, predmetni učiteljici OŠ Kamniškega bataljona Stanje, za dolgoletno aktivno družbenopolitično in zgledno prosvet-no delo, še posebno na področju vzgoje mladih likovni-kov in ohranjanju tradicij NOV. Letošnja občinska priznanja BRONASTA PLAKETA OBČINE KAMNIK: Na predlog Društva upo-kojencev Kamnik DRUŠTVU UPOKOJEN-CEV KAMNIK, za 35-letno uspešno in razvejeno društveno delo. JOŽE KALAN Na predlog krajevne skupnosti Perovo MARJETI BUKOVŠEK, deiavki SGP Graditelj Kamnik, za uspešno strokovno in družbenopolitično delo, še posebno za krepitev delegatskih odnosov v KS. Na predlog sveta krajevne skupnosti Šmartno FRANCU HRIBARJU, upokojencu, za dolgoletno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Šmartno. Na predlog osnovne sole Kamniškega bataljona Stranje, VERONIKI JANKOVIČ, učiteljici OŠ Kamniškega bataljona Stranje, za zgledno prosvetno delo in vsestransko aktivnost pri organiziranju raznih dejavnosti in vzgoji pionir jev. Na predlog IO SK DO Stol Kamnik, FRANCU JUVANU, delavcu DO Stol Kamnik, za uspešno strokovno in samoupravno delo v delovni organizaciji in aktivnost v krajevni skupnosti Duplica. Na predlog Kemijske industrije Kamnik IVANKI LISIČIĆ, delavki Kemijske industrije Kamnik, za dolgoletno, prizadevno družbenopolitično delo v de- Izredna volilna seja mladinske organizacije Kadri so že leta največji problem mladinske organizacije; volilne seje se vrstijo kar po te-kočem traku. Na zadnji, ki je bila 2. julija, smo zamenjali ne-kaj članov predsedstva, ki ne morejo več aktivno sodelovati v tem organu OK ZSMS Kamnik zaradi drugih obveznosti (vojaš-čiiia, studijske obveznosti). Kon-ferenca jih je razrešila dolžnosti in soglasno izvolila nove člane predsedstva, ki so žc delali v drugih organih OK ZSMS. Ti novi člani so: Marko Rutar, prej je aktivno delal v konferenci mladih delavcev, Danica Fišer, aktivno dela v centru za mladin-sko prostovoljno delo in centru za obveščanjc in propagando. Rajko Pančur, predsednik kon-terence mladih iz krajevnih skupnosti, Rajko Jeglić, pred-sednik osnovne organizacije ZSMS Tuhinj in član komisije za prireditve in šport, Mojca Pinte- rič, član komisije za mednarod-ne odnose, Darja Čermelj, aktivno je đelovala v OO ZSMS Srednje ekonomske naravoslov-ne sole Rudolf Maister, kjer je bila tuđi predsednica, deluje tuđi v konferenci mladih v vzgoji in izobraževanju in v družbenih organizacijah in društvih. Tako je predsedstvo zopet po-polno in upamo, da borno lahko se naprej uspešno delali, tako kot smo v stari šest a vi. Konfe-renca je imela tuđi vsebinsko točko: mladi in prosti čas. Iz do-kumentov, ki so jih pripravili člani kulturne komisije in sekretar Brane Hafner, je razvidno, da mladi svoj prosti čas ne preži-vljajo preveč pestro; nekaj spor-tniti klubov, bazen, potem pa ostanejo le št: razni gostinski lokali. Velike možnosti nudi tuđi Studentski servis, ki smo ga ustanovili letos. Kulturno zabavne prireditve so v Kamniku zelo redke. Lahko pa bi organizirali predstavitve mladih glasbenikttv, plesnih skupili, šaljiva tekmova-nja ipd. Pozi vili bi lahko tuđi življenje na bazenu in sicer s sportnimi igrami. Tako bi se povećalo tuđi število obiskovalcev. Tu je še mnogo drugih dejavnosti, npr. gledališka, likovna ipd. Da se te ia druge dejavnosti ne razvijajo, kot si želimo mladi, je krivo predvsem zmotno mne-nje, da za tako dejavnost nišo potrebni posebni prostori in de-nar. To mnenje je še pred nedavnim zagovarjala tuđi mladin-ska organizacija, vendar so dej-stva pokazala, da brez temeljnih pofojev ni nobene dejavnosti. Dokumenti so bili soglasno sprejeti, konferenca je zadolžila kulturno komisijo, da pripravi dopolnitve programa. Torej kaže, da borno mladi svoj prosti čas preživljali bolje in koristnejc kot prejšnja leta. D. G. lovni organizaciji in občini. Na predlog Kemijske industrije Kamnik AVGUSTU ŠILERJU, delavcu Kemijske industrije Kamnik, za prizadevno druž-sbenopolitično delo v delovni organizaciji in občini, še posebno na področju ljudske tehnike. Na predlog KO ZZB NOV CVETKI ZAVRSNIK, predmetni učiteljici Osnovne sole Komenda-Mostc, za zgledno prosvetno in družbenopolitično delo, še posebno za uresničevanje humanitarnih in socialnih ciljev v krajevni skupnosti Moste. Na predlog predsedstva SO Kamnik ANTONU ŽIBERU, delavcu DO Slovenijales Rado-mlje, za pomemben prispevek k uresriičevanju in nadalj-njemu razvoju delegatskega sistema v občini in KS Volčji potok. JAVNO PRIZNANJE OBČINE KAMNIK: Na predlog izvršnega odbora Obrtnega združenja Kamnik OBRTNEMU ZDRUŽE-NJU KAMNIK, za 10-letno uspešno delo. Na predlog IS Skupščine občine Kamnik KRISTJAN PESTOTNIK Kamniška Bistrica-Godič in KO SZDL Kamniška Bistrica FRANCUU VETTO-RAZZIJU, obrtniku, za prispevek pri ohranjanju in ne-govanju tradicij NOV in razvejeno delo na področju spor-tnih dejavnosti. Na predlog IO OOS Osnovne sole Komenda-Moste in KO SZDL Moste SLAVKA REPŠE PLANINSKI ENOTI VOJNA POŠTA 1098 KRANJ, za vsestransko po-moč in izjemno prizadevnost pri urejanju Velike planine. Na podlagi predloga IO SK DO Stol Kamnik JANEZU BERNOTU, delavcu DO Stol, TOZD Tehnične storitve Kamnik, za zgledno delo v delovni orga- nizacji in krajevni skupnosti Duplica. Na predlog Kmetijskc zadruge Emona Domžale PETRU BURGERJU, kmetu kooperantu, za izjem-ne dosežke v kmetijstvu in družbenopolitično delo v kmetijski zadrugi in krajevni skupnosti Moste. Na predlog krajevne skupnosti Duplica, VINKU KORENU, delavcu Geološkoga zavoda Ljubljana, za prizadevno delo v krajevni skupnosti Duplica, še posebno pri krepitvi delegatskih odnosov v krajevni skupnosti. Na predlog Jamarskega kluba Kamnik, VIDU KREGARJU, de lavcu DO Iskra Commerce Ljubljana, za razvejeno delo na področju športnih dejavnosti, še posebno jamarstva. Na predlog odbora za nagrade in priznanja samoupravne interesne telesnokul-turne skupnosti Kamnik, ANDREJU LANIŠKU, delavcu Zavarovalne skupnosti Triglav Mengeš, za vidne športne dosežke na državnih in mednarodnih tekmova-njih. Na predlog krajevne skupnosti Duplica ANTONU MODICU, upokojencu, za dolgoletno družbenopolitično delo v krajevni skupnosii Duplica. Na predlog družbenopoli-tičnih organizacij DO Svilanit MARIJI ŠKAPIN, delavki DO Svilanit Kamnik, za zgledno delo v delovni organizaciji in organih samoupravljanja. Na predlog koordinacijske-ga odbora TOZD Tri, Titan Kamnik, ALBINU ZARNIKU, de lavcu DO Titan, TOZD Tri Kamnik, za zgledno delo v delovni organizaciji, organih samoupravljanja in delo v krajevni skupnosti Moste. NAGRADE TOMA BREJCA ZA LETO 1985 SE PODELIJO Stani PIBERNIK, Iz Ko- mende, Suhadole 57/a, za dolgoletno in zelo uspešno vzgojo mladih likovnikov na Osnovni soli Komenda-Moste, posebno na področju otroški ekslibris. Brigada se je vrnila Po treh tednih se je iz Bele krajine vrnila naša brigada.' Po lanskem letu, ko nismo imeli popolne brigade, je bilo letos spet kot v starih dobrih brigadirskih časih. Brigadirji so kopali jarke za vodovod. Delo je bilo zelo težko, ker je bil teren precej kamnit. Naša brigada je bila zelo uspešna, saj so vedno naredili več, kot je bilo predpisano, v nekate-rih dneh pa so normo presegli za več kot 50 odstotkov. Brigadirji so bili zadovoljni z brigadirskim življenjem, motila pa jih je slaba in pičla hrana. Kljub temu je nekaj brigadir-jev ostalo še eno izmeno. Prav to dejstvo pa piiča, da je bilo še vedno več dobrega kot slabega. Po povratku so vsi udeleženci izjavili, da bodo Sli naslednje leto spet. DG. Alojziji KOVAČ, iz Kam-nika, Kranjska cesta 4/b, za marljivo in uspešno vodstvo likovnega krožka v Osnovni soli Toma Brejca v Kamniku in Mladinskega likovnega društva pri Zvezi koltumih organizacij občine Kamnik. Nocojje pa en lep večer V petek 28. junija so nam pripravili člani moškega zbora KPD »JANEZ ČEBULJ« iz Ko-mende zares lep večer. Na, do-mačiji Petra Pibernika, po do-mače pri Bezlu v Suhadolah, smo na lepo urejenem kmečkem dvorišču prisluhnili pevcem iz Komende, Kamnika in Cerkelj, igralskim skupinam iz Komende in Most in filmarjem iz Rado-melj. Najprej so nam zapeli go-stitelji in prizadevni organizator-ji, pevci moškega zbora iz Komende. Zatem nam je mladinska igralska skupina iz Komende prikazala sodobne sosedske odnose v enodejanki OBISK. Tuđi studentski mešani pevski zbor iz Komende, ki je nadaljeval program, nas je navdušil z izbrabjm sporedom slovenskih narodnih pesmi. Iz srca smo se nasmejali enodejanki SODOBNA VAS, ki jo je prav za to priložnost pripravila igralska skupina iz Most. Glasbeni del sporeda so zaključili pevci moškega zbora »Davorin Jenko« iz Cerkelj na Gorenj- Poldetu MIHELIĆU, iz Kamnika, Olševek 6, za dolgoletno in plodno slikarsko ustvarjalnost, ki jo je predvsem posvetil spominu na podobo nekdanje slovenske vaši. skem. Njihova pesem je mogo-čeno zadonela v lep poletni večer. Za konec pa so nam člani fotokino kluba »Mavrica« iz Ra-domelj prikazali dokumentarni film o starem kmečkem običaju-prevozu bale, ki so ga posneli pred leti v Mekinjah. JANEZ RAVNIKAR Razpis Arboretum Volčji potok Radomlje razpisuje prosta dela in naloge «* šoferja »C« kategorije Želimo motiviranega mlaj-šega šoferja, ki bo poleg svojega pokliča voljan opravljati tuđi vsa druga vrtnarska dela. Ženske nišo izključene. Rok prijave je 20 dni od dneva razpisa na upravo Arboretuma Volčji potok, 61235 Radomlje. 2 KAMNIŠKI OBČAN / 23. JULIJA 1985 Šmarca - odprt pre novije ni dom krajevne skupnosti »V Šmarci ste znali poiskati skupni interes krajanov, prav tako pa ste znali najti pot za dogo-varjanje o inlercsih in za realizacijo teh interesov preko občin-skih samoupravnih interesnih skupnosti.« To je bila misel, ki jo je povcdal predsednik obćin-ske skupštine Anton Ipavic na slavnosti v KS Šmarca v soboto, 13. julija. V Šmarci so namreč odprli prenovljeni dom krajevne skupnosti. V tem domu bodo prostori krajevne skupnosti in prostori družbenopolitičnih organizacij, otroški vrtec za 25-30 malčkov, knjižnica kot enota kamniške knjižnice, družbeni prostori za krajane, gasilski dom in družin-sko stanovanje. V družbenih prostorih nameravajo v bodoče Medobčinska zdravstvena skupnost bo prispevala 76 milijonov dinarjev Po usklajevalnem postopku v vseh 18 občinskih zdravstvenih skupnostih je skupščina medob-činske zdravstvene skupnosti Ljubljana na svoji seji, 2. julija, sprejela dopolnilo k samouprav-nemu sporazumu o temeljili plana MOZS Ljubljana za leto 1985, s katerim so se občinske zdravstvene skupnosti dogovorile, da bodo za naložbe v zdravstvene objekte in opremo letos združile 121 milijonov din. Od te vsote je 76,8 milijona namenjeno nadaljevanju gradnje zdravstve-nega doma v Kamniku. Na isti seji so delegati sprejeli tuđi elemente za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana MOZS za obdob-je 1986-1990, v katerem je po-leg ostalih naložb v zdravstvo vključen tuđi kamniški zdravstveni dom. S tem so občinske zdravstvene skupnosti, kljub težavam v financiranju zdravstvenega var-stva, pokazale pripravljenost, da solidarno in vzajemno pomagajo uresničevati program izboljševa-nja materiainih pogojev zdravstvenega varstva ljubljanske regije. F. SVETELJ ABC Pomurka TP KOČNA KAMNIK Kamnik Ekslerjeva 8 Delovna skupnost skupnih služb vabi studente in dijake na počitniško delo v raču-novodskem in komercial-nem sektorju v mesecih avgustu in septembru. imeti razne kulturne večere, raz-stave, predavanja ipd. Ideja za prenovo se je porodila pred kakimi sedmimi leti, ko je zgradba že tako propadla, da gibanje v njej skoraj ni bilo več možno. Zato je začelo odmirati družabno in družbeno življenje, pa tuđi ostalim dejavnostim je grozilo, da bodo počasi odmrle. Stališče sveta krajevne skupnosti, da je treba s podirajočo se zgradbo nekaj storiti, in poleg tega še kruto spoznanje, da kra-jevni skupnosti ne bo nihče niče-sar prinesel ali ji podani, je rodilo odločen sklep: zgradbo je treba prenoviti in usposobiti. Začela se je organizirana akcija. V njej so bili angažirani vsi organi krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije, kar pomeni: v akcijo so bili vključeni vsi krajani KS Šmarca. Dogovorili so se za skupne interese, s katerimi bodo v preno-vljenem domu krili krajevne potrebe: družbenopolitično delo, kulturo, otroško varstvo ter poveza vo z delavci, ki na področju krajevne skupnosti združujejo delo (DO Menina, DO KIK TOZD Plastika, DO Stol TOZD Kovinsko in tapecirano pohištvo in TOZD Ploskovno pohištvo ter DO Kočna trgovina Market). Iz tako ugotovljenih skupnih interesov ni bilo težko najti prvih metod in poti za res skupno akcijo z delovnimi organizacija-mi, Zavarovalnico Triglav in ob-činsko gasilsko zvezo in z inte-resnimi skupnostmi za otroško varstvo, kulturo in stanovanjsko skupnostjo. Vse te skupnosti so namreč tuđi pomagale financirati prenovo doma: kulturna skupnost za knjižnico, skupnost za otroško varstvo za otroški vrtec in stanovanjska skupnost za stanovanje. Gasilska zveza in Zava-rovalnica Triglav sta krili del stroškov za gasilski dom, Menina in KIK pa za skupne krajevne potrebe. Plod skupnih interesov, v ka-tere je vloženo najmanj 100 mili-' jonov dinarjev, ni samo prenovljeni dom KS in gasilski dom, ampak predvsem enotnost in aktivnost krajanov, kar je največja vrednota. Krajani so namreč vložili preko 11 tisoč prostovolj-nih delovnih ur in 600 tisoč dinarjev prostovoljnih prispevkov tistih krajanov, ki nišo mogli opraviti dela, ob strani pa tuđi nišo hoteli stati. Akcija za obnovo doma, ki je trajala nepretrgo-ma 20 mesecev, je bil enkratni delovni zagon krajanov, ki ga Šmarca še ni poznala. To je bila akcija, polna zagnanosti. Sicer ni mnjkalo težav, vendar to ni zmanjšalo vneme. Predvsem so bili za delo vneti člani prostovoljnega gasilskega društva, ki jim ni bilo žal ne časa ne sredstev. Zato imajo danes nov gasilski dom, ustrezno opremljen za vse gasilske akcije, prav tako pa imajo tuđi nov gasilski avto. Za delo pri organizaciji društva in gasilske dejavnosti -društvo je bilo ustanovljeno pred tremi leti - je občinska gasilska zveza dala priznanje Ivanu Do-lencu in Karlu Jegovniku. Za ves trud pri organizaciji prenove doma pa je skupščina krajevne skupnosti dala pismeno priznanje predsedniku sveta krajevne skupnosti dipl. ing. Francu Puc-lju, predsedniku gasilskega društva Šmarca Ivanu Dolencu, predsedniku gradbenega odbora za prenovo doma ing. Romanu Kodra ter DO Menina. K. V. Priznanja ćelavcem Graditelja Skupščina mesta Sarajeva in organizacijski komite 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu sta podelila delov-cem Graditelja priznanja in zahvale za uspešno sodelova-nje v pripravan na to veliko zimsko športno menifestacijo lani v Sarajevu. Kamniški Graditelj je namreč sodeloval pri gradnji objektov v olimpijskem naselju. Poleg pokojnega direk-torja ing. Franca Martinca so priznanja prejeli še vodja gradbišča Jane/ Zorman, de-lovodja Franc Mlakar in tesar Nikola Knežević. -U Jubilej ni »dnevi narodnih noš, folklore in obrti« Čeprav nas loči še poldrugi mesec od tradicionalne priredi-tve »Dnevi narodnih noš, folklore in obrti«, ne bo odveć, će vas že v preddopustniški številki našega glasila spomnimo nanjo. Organizatorji, kamniško Turi-stično društvo, Turistična poslovna skupnost in Zveza kulturnih organizacij, so že marca pripravili podrobni program in po-tek prireditve, ki letos slavi svoj 15. jubilej. 10-letnico delovanja pa slavi tuđi Obrtno združenje, ki bo ob tej priložnosti pripravilo še posebej zanimivo razstavo z naslovom Obrt nekoć in danes. Letošnja prireditev se bo začela že 3. in bo trajala vse do 8. septembra. Prvi dan bo otvori-tev sejemske prodaje in gostinske ponudbe na številnih stojni-cah od kavarne Veronika na Ti-tovem trgu do hotela Malograj-ski dvor na Maistrovi ulici, ki bo trajala vseh 6 prireditvenih dni. Naslednji dan, 4. septembra, bo- jana do v prostorih nad kavarno odprli razstavo obrti od najstarejših časov do danes, ki je v naši obči-ni bila in je še zelo bogata ter razgibana. Ta razstava bo posvećena 10-obletnici delovanja kam-niškega Obrtnega združenja in bo odprta za obiskovalce do 8. septembra. V četrtek zvečer, 5. septembra, bodo pevski zbori iz vse občine nastopili s priljublje-nimi in nekaterimi že skoraj po-zabljenimi narodnimi pesmimi. Na petkovi folklorni reviji se bodo predstavile domaće folklorne skupine z Ijudskimi pevci in god-ci, v soboto pa skupine iz zamej-stva in Ljubljane. Vrhunec tradicionalne turistič-ne prireditve pa bo gotovo v ne-deljo, ko pričakujemo tuđi naj-več domaćih in tujih obiskoval- cev, ki so si tuđi prejšnja leta najbolj številno iri z zanimanjem ogledali to prireditev. Dopoldne bo promenadni koncert kamniške godbe na pihala, popoldne pa sprevod narodnih noš, nastop folklornih skupin in prikaz starih kmečkih opravil in običajev. Program bo približno tak kot lani, novost in popestritev programa pa bo nastop mažoretk. Pri-reditveni prostor bo na Trgu prijateljstva' za hotelom Malograj-ski dvor. V času sprevoda in na-stopov bo veljal tuđi poseben prometni režim in zapora neka-terih mestnih ulic. Zato priredi-telji pričakujejo razumevanje obiskovalcev in jih prosijo, da bi svoje jeklene konjičke parkirali čim dlje od prireditvenih pro-storov! M. J. Obnovljena Svilanitova trgovina Svilanitovi izdelki že vrsto let slovijo na domaćem in tujem tržišču, zato ni čudno, da je tuđi njihova industrijska prodajama, kjer je marsikdaj moć kupiti tuđi drugo in tretje razredno blago po znatno nižjih cenah, vsako leto bolj obiskana. Zlasti poleti so kupci tuđi številni turisti in izletniki, ki obiskujejo naše mesto. Prav zato, in zaradi vse večjega asortimenta svilanitovih izdelkov, so se delavci odločili trgovino, ki so jo prvič odprli pred 23 leti in 10 let kasneje prvič obnovili, ponovno povećati in obnoviti. Potrebo po preureditvi trgovine narekuje med drugim tuđi podatek, da so v preteklem letu v Svilanitovi prodajalni prodali za 42 milijonov dinarjev svojih izdelkov. Slovesna orvoritev Svilanitove obnovljene prodajalne (Foto: Bogomil VViegele) V času obnove, od novega leta do srede julija, so prodajalno preselili na KidriČevo ulico v tesen prostor brez telefona. Ugo-tavljajo, da je v tem času prodaja znatno padla, saj marsikdo ni vedel, kam so trgovino preselili, pa tuđi po telefonu ni bilo moć dobiti informacij o ponudbi. Končno se prodaji v industrijski prodajalni zopet obetajo boljši čaši, saj so 11. julija slovesno odprli obnovljen prodajni prostor, ki meri 80 kvadratnih metrov in prehodno skladišče. Dela so stala okrog 5 milijonov dinarjev, kar v primerjavi z vrednostjo prodanih izdelkov v Svilanitovi trgovini res ni veliko. MIRA JANČAR Obvestilo! V pripravan za sprejem zazidalnega nacrta soseske Novi trg je Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik objavilo razpis za pridobitev ponudb za izdelavo zazidalnega nacrta. Na razpis so se javile tri zainteresirane projektantske organizacije: Zavod za izgradnjo Ljubljana TOZD Urbanizem-LUZ, Projektivni atelje Ljubljana in Biro Kamnik - Zavod za urejanje prostora. Na podlagi sklepa komisije za oceno ponudb bo celotna dokumentacija razgrnjena v prostorih KS Kamnik - Novi trg, Novi trg 41/a (okna sobe KS v SENŠCRM) do konca julija 1985. Prosimo, da posredujete pismene pripombe na naslov: KS Kamnik - Novi trg, Cankarjeva 11, Kamnik. Vabimo zlasti krajane KS Kamnik - Novi trg in potencialne graditelje. Krajevna skupnost bo organizirala sestanek za izmenjavo mnenj 20. avgusta 1985 ob 19. uri v prostorih KS. KS Kamnik - Novi trg TOZD Usnjama, ki je v sestavi delovne organizacije Tovarne usnja Utok Kamnik objavlia ' na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge: 1. ključavničarska dela II 2. vzdrževanje energetskih naprav II (lahko pripravnik) 3. večje Število delavcev za delo v proizvodnji pod 1.: - 3-letni program SUI - smer ključavničar - 6 mesecev delovnih izkušenj pod 2.:- 3-letni program SUI-smer monter vzdrževalnih naprav - 6 mesecev delovnih izkušenj (ne velja za pripravnika) pod 3.: - končana osnovna šola Za vsa navedena dela in naloge je zaželeno, da imajo kandidati stalno bivališče. TOZD Usnjena konfekcija, ki je v sestavi delovne organizacije Tovarne usnja Utok Kamnik objavlja na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge: 1. vođenje proizvodnje tapetništva 2. tehnološka modelarska dela za usnjeno galanterijo 3. večje število krojilj in šivilj za obrat šivalnice v Kamniku in tapetništva v Mengšu (lahko tuđi pripravnikov) pod 1.: - 4-letni program SUI - smer tapetništvo ali tapetniški delovodja - 3 leta delovnih izkušenj v tapetništvu pod 2.: - 4-letni program SUI - usnjarsko galanterijske smeri - 3 leta delovnih izkušenj pod 3.: - 2- ali 3-letni program SUI - smer krojilec usnje-ne konfekcije ali šivalec usnjene konfekcije - 6 mesecev delovnih izkušenj (ne velja za pripravnike) Pisne prijave z dokazili pošljite v splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja Utok Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik, v roku 8 dni od objave. J KAMNIŠKI OBČAN / 23. JULI JA 1985 Krajevna skupnost Sela - kjerje volja, je tuđi razvoj Krajevna skupnost Sela pri Srednji vaši je nekoliko odmaknjena od glavne ceste skozi Tuhiujsko dolino. Meri 732 hektarov. Je v pravem po-menu kmečka krajevna skup-nost, kjjub temu, da je soraz-merno veliko krajanov zaposlenih v delovnih organkadjah kamniške obilne. A kar precej ljudi se preživlja z delom na kmetfjah. Od vseh površin je 60 odstotkov gozda, 20 odstot-kov pašnikov in 20 odstotkov obdelovalne zemlje. V krajevni skupnosti žiri 48S prebiva!-cev, od tega je zaposlenih v družbenih dejavnostih 120 krajanov. Brezposelnih nima-jo, saj vsakđo, ki je sposoben in voljan delati, lahko dobi de-lo v industriji ali pa doma na kmetiji. V pogovoru o delu krajevne skupnosti Sela, o problemlh in težavah sta govorila Anton Šuštar, predsednik sveta krajevne skupnosti in Milena Pire, predsednica krajevne otaniiadje SZDL. Zemljopisno je krajevna skupnost Sela obdana s KS Srednja vas. Nevlje, Godič in Crna ter se razprostira deloma po hribovitem terenu. V to krajevno skupnost je vključe-nih 10 vaši ali zaselkov: Bela peč, Markovo, Poljana, Rožič-no, Sovinja peč, Studenca, Trobelno, Znojile, Žubejevo in Sela kjer je tuđi sedež krajevne skupnosti. Vseh gospo-dinjstev je 120 v 110 naseljenih hišah, zapuščena je samo ena niša, pa Se ta je sedaj našla lastnika, ki bo domačijo ob-novil. Cestna povezava med vasrai ni najboljša, bolj gozdna, toda do vseh hiš je mogoče priti z avtom. Osrednja cestna povezava od Podhruške do Sel je slaba in v KS želijo to cesto poleg ostalih posodobiti, seve-da v okviru možnosti in finanč-nih sredstev; menijo, da bi tuđi Sirša družbena skupnost morala pri tem izdatneje sodelovati. Veliko ljudi se vsak dan vozi na delo v Kamnik. Največ krajanov je zaposlenih v Titanu, Stolu Otoku in KIK, nekaj pa tuđi v drugih dejavnostih. Čistih kmetov je 25, zasčitenih kmetij pa 35. V kmetijstvu je najpomembnejša živinoreja in mlečna proizvodnja. Kmetje oddajajo mleko v zbiralnico v Srenji vaši, upajo pa, da bodo količine mleka še povečali in v tem primeru bi zbiralnice od-prli lahko tuđi na Selah. Mleko je zelo kakovostno, tolšče je kar 3,5% do 4,2%. Razvoj kmetijstva je močno povezan z gozdovi, brez katerih bi kme-tijstvo samo ne moglo preži-vljati številnih krajanov, ki posredno ali neposredno sodelu-jejo v kmetijski proizvodnji. ♦Tuđi v kmečkem turizmu, čigar zametki so tu, bi bilo mogoče več napraviti. A je premalo sodelovanja in reklame. V krajevni skupnosti se radi pohvalijo s strojno skupnostjo, ki ima veliko kmetijske mehanizacije. V skupnost je vključe-nih večji del združenih kmetov. Poleg živinoreje in gozda tu uspevajo krompir, koruza, oves, ječmen, pa tuđi pšenica. Pogoji za vsestranski in večji razmah kmetijstva so ugodni, pri tem pa bi bila potrebna tuđi pomoč in sodelovanje kme-tijskih strokovnjakov. Na območju KS Sela imajo eno gostilno, optika, avtopre-voznike in 4-razredno osnovno solo, ki je bila zgrajena 1949. leta. Solo s kombiniranim poukom od l.do 4.razreda obi-skuje 34 učencev, nekaj jih starši vozijo v Kamnik ali pa obiskujejo solo v Stranjah. Vseh šoloobveznih otrok je okrog 100. Otroci imajo težave s prihodom v solo, saj so odda-ljeni od nje več kot uro, zlasti tišti, ki obiskujejo višje razrede v Kamniku in morajo peš do Podhruške. Posebej težko je v hudih zimah in slabom vremenu. Tuđi sicer šola na Selah ne ustreza zahtevam sodobnega ponka, saj je bila grajena kma-lu po zadnji vojni, šepa pred-vsem ogrevanje, saj otroci po-zimi zmrzujejo. Kljub intenzivnim in vztrajnim naporom obeh tovarišic - učiteljic tuđi učni uspehi ne morejo biti pov-sem zadovoljivi. Šola je bila v zadnjih letih deloma vzdrževa-na, napcljana je bila voda in elektrika, obnovljena streha, pa to kljub temu ne zadošča, da bi se otroci in učitelji v njej počutili prijetno. Krajevna skupnost meni, da bi pri sanaciji sole morala načrtneje sodelovati občinska izobraževalna skupnost in šola Toma Brejca. Po predlogu KS bi bilo treba popraviti izolacijo in zgraditi centralno ogrevanje; stroški za tako sanacijo bi presegli 10 milijonov dinarjev. Krajani so pripravljeni prispevati 3 milijo-ne dinarjev, ostalo pa bi morali zagotoviti iz drugih virov. Akcija že teče, ni pa še prave-ga odmeva. Da so krajani pripravljeni sodelovati pri urejanju sole na Selah se vidi že iz tega, da so v zadnjem času zgradili nov ga-silski dom in vanj vložili 10.000 ur prostovoljnega dela. Nabavili so ročno in motorno briz-galno, stekla je akcija, da do-bijo sodobnejšo brizgalno in gasilski avto. Letos bodo gasil-ci razvili tuđi nov društveni prapor. Do sedaj so porabili le okoli 700.000 din družbenih sredstev, ki so jih v različnih oblikah večkrat oplemenitili in vrednost opravljenih del prese-ga nekaj milijonov dinarjev. Zgradili in obnovili so kulturni dom in prostore za delo krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Sela je med redkimi KS v občini, ki je uspela v 1983. letu kar zadovoljivo resiti telefonsko vprašanje. Imajo 55 številk in telefon zvoni v vsaki vaši te krajevne skupnosti. Na to pridobitev so ponosni, saj so jo zgradili z lastnimi sredstvi, s prispevki krajanov v enaki visini, ne glede na oddaljenost. V vseh oblikah prispevkov so vložili kar 10 milijonov dinarjev: sem spada prostovoljno delo, telefonski drogovi, na-kup kablov in drugega mate-riala. Že nekaj uspelih akcij v KS Sela zgovorno priča o veliki vnemi in veliki pripravljenosti krajanov, da sodelujejo pri po-sodabljanju svoje krajevne skupnosti. Govori o teni, da krajanom ni žal sredstev in na-porov pri razreševanju življen-sko pomembnih vprašanj. Svet krajevne skupnosti, ki ima 11 članov, je scstavljen iz predstavnikov vseh vaši. Pove-zovanje sveta krajevne skupnosti, krajevne organizacije SZDL in drugih organizacij s krajani zagotavlja, da bodo tuđi načrtovane naloge postopo-ma uresničevali. Velika skrb bo usmerjena zlasti na na-slednje: - ureditev čest Podhruška-Sela. Rešitev te naloge bi zah-tevala angažiranje krajanov in razpoložljivih sredstev za več let. Verjetno se bodo odločili za postopno gradnjo, da bi pri tem ne bile zapostavljene ostale povezovalne ceste med va-smi, saj že s sedanjim vzdrže-vanjem zaradi majhnih finan-čnih sredstev nišo zadovoljni. - sanacija osnovne sole na Selah ostaj a prednostna, saj je od rešitve tega problema odvi-sen tuđi razvoj na drugih področjih KS. Menijo, da se morajo v to akcijo bolj intenzivno vključiti izobraževalni dejavni-ki in gospodarstvo. - resiti žehjo problem poko-pališča na Selah, saj ni bilo do-volj vzdrževano. V akcijo naj bi se vključila tuđi KS Srednja vas. - pospeševati hožejo kmetij-sko dejavnost, organizirati razna poučna predavanja, zagotavlja ti strokovno pomoč, krepiti kooperacijo in povećati odkup mleka. - vprašanje pitne vode bo kljub petim vodovodom ostala pomembna skrb, čeprav vsi krajani zdaj pijejo zdravo pitno vodo. V Markovem bo treba razširiti vodne zmogljivosti in dokončno resiti vprašanje upravljanja z vodovodi. - dosledno hočejo upošteva-ti prostorski nacrt in mnenje krajevne skupnosti. Zgrajeni so že nekateri vikendi (tuđi na crno) brez soglasja sveta KS. S takim načinom svet KS ni zadovoljen, zato bi morali pristojni občinski organi in inspekcije za vsak primer dobiti soglasje KS. Veliko obdelovalne zemlje je na ta način uniče-ne, zato se krajani upravičeno jezijo. - varstvo okolja je pomembna dejavnost KS, kjer že be-ležijo napredek. Krajevna skupnost je postavila dva za-bojnika in prebivala ne odme-tujejo več odpadnega materi-ala kamorkoli. Odpadkov na neprimernih mestih skoraj ni več opaziti. Vsekakor posne-manja vreden primer! V krajevni skupnosti vsa vprašanja temeljito proučijo in pretehtajo. Finančna sredstva, s katerimi gospodari KS, so pi-čla in bi vsaka nesmotrna po-raba prizadela vse krajane. Letno se v blagajni nabere iz naslova krajevnega samopri-spevka in glavarine do 850.000 dinarjev. Vrednost opravljenih del pa je nekajkrat višja od teh sredstev in predstavlja dodatni prispevek krajanov. Pri ocenjevanju dela v KS skoraj ni mogoče mimo učin-kovitega dela krajevne organizacije SZDL, ki se v zadnjem času močno povezuje s celot-nim življenjem kraja, zato po-sameznih aktivnosti ni mogoče deliti le na posameZne dejavni-ke. Rezultati so vidni na vseh področjih, zlasti pri neposred-nem povezovanju krajanov s problemi KS, zato so ti rezultati uspeh dela vseh; krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih dejavni-kov. Prav zdaj poteka evidentiranje kandidatov za naslednje volitve in v SZDL ne dvomijo o uspehu. Krajevna organizacija ZSMS je zelo aktivno sodelovala pri gradnji in obnovi kulturnega doma, mladi so pobudniki raznih prireditev, organizirajo pohod po partizanskih poteh s piknikom na Tomanovi planini, razmišljajo o mladinski soli, želeli pa bi imeti tuđi svoj koti-ček in v KS se kaže taka pri-pravljenost. Zelo je aktivno kulturno-prosvetno društvo in v sodelo-vanju z osnovno solo pripravlja proslave in druge kulturne priredi tve. Naštudirali so tuđi igrico in jo uprizorili na Selah, v Srednji vaši in Novi Štifti. S temi kraji tuđi izmenjujejo kulturne prireditve. Borčevsko organizacijo imajo skupaj s Srednjo vasjo. Člani so priza-devni in sodelujejo na številnih področjih. Rdeči križ uspešno organizira vsakoletne krvodajalske akcije, zbiralne akcije v okviru sole, organizira pa tuđi druge akcije humanitarnega pomena. Lovska družina je lani odpr-la nov lovski dom na Sovinji peči, za lovske in turistične na-mene. Društvo, ki ima 48 članov, skrbi za gojitev in odstrel, postavlja krmilnice, ob lovskih škodah pa krajanom tuđi sve-tuje, kako v bodoče prepreče-vati škodo. Gasilsko društvo ima v no-vem domu veliko boljše pogoje za delo. Člani so zelo vestni in prizadevni. Da bi v celoti iz-polnili svoje naloge - varova-nje premoženja pred elemen-tarnimi nesrečami, imajo organizirano desetino in več članov, ki v primeru potrebe lahko takoj stopijo v akcijo. . Tuđi v delovanju delegatskoga sistema v KS Sela je napredek. Zelo dobro deluje delegacija za zbor KS občinske skup-ščine. Nekoliko slabše delujejo delegacije za SIS; delegacije za sise materialne proizvodnje kar zadovoljivo delajo, med- / tem ko so ostala področja do-kaj zapostavljena in odmaknjena. Po mnenju sogovornikov krivde ne gre iskati le v pre-majhni zainteresiranosti dele-gatov ali v načinu organiziranja konferenc delegacij, am-pak tuđi v preslabem angažiranju samih SIS, ki premalo konkretno sodelujejo v KS. Ugo-tavljajo, da manjka organiza-torjev, ki bi vse oblike delegat-skega življenja povezovali in usmerjali, zato bi kazalo v okviru SZDL razmišljati o tej možnosti. Po njihovem mnenju bi bilo napačno delegatski sistem menjati v osnovi, ampak bi ga kazalo le dopolnjevati in organizacijsko ter vsebinsko bolj povezati in tuđi poenosta-viti. Da je temu tako, se vidi iz primera delovanja SLO in teri-torialne obrambe, kjer se da na preprost način doseči dobre rezultate. V KS Sela že sedaj razmišljajo o novem krajevnem sa-moprispevku. Iz tega vira KS prejema največ sredstev, zato bi morali čimprej pričeti z organizirano akcijo. Menijo, da bi kazalo delež sredstev za KS nekoliko povečati in s tem še bolj zainteresirati krajane, da bodo glasovali za nov samopri-spevek. Za uspešnejše delo v KS bi kazalo razmišljati o boljši in bolj učinkoviti strokovni po-moči izvršnega sveta in drugih organov, odgovornih za delo v KS. Če bo taka pomoč bolj konkretna in strokovna, bo manj brezplodnega obravnava-nja posameznih vprašanj, delo vseh organizmov v KS pa bo učinkovitejše. Vseh vprašanj, ki smo jih odprli v pogovoru, ni mogoče podrobno obdelati. Prav je, da ob tej priliki pove-mo misel, ki je bila ves čas pri-sotna. Krajani KS Sela, to pa velja tuđi za podobne KS, so prizadeti pri zagotavljanju sredstev iz sprejetega programa o enakomernem razvoju KS, ker se ta načela ne uresni-čujejo dosledno in v celoti. Ne glede na vsakodnevne težave in probleme v KS Sela optimistično gledajo na svoj bodoči razvoj. S svojim pri-spevkom bodo krajani pomagali uresničiti program materi-alnega in duhovnega napredka KS. Upajo pa, da bodo v pri-hodnje deležni še večjega razu-mevanja širše družbene skupnosti pri razreševanju temeljnih problemov življenja v KS. STANE SIMŠIČ ETA uspešno uresničuje gospodarske cilje V več kot 30-letnem poslovanju je ETA iskala in našla sebi primerno in za tržišče dokuj sprejemljivo proizvodnjo. Oanes 370-članski kolektiv uspešno go-tpodari in uresničuje načrtovane naloge. Osnovna proizvodnja je predela-va povrtnin in sadja; največ ku-rnaric in rdeče pese, v proizvodnji in v trgovini pa je mogoče najti dolgo vrsto izbranih arti-klov, po katerih kupci z veseljem posegajo. Vsako leto priha-jajo na tržišče novi izdelki, ki v celoti ustrezajo okusu kupčev, so pa rezultat načrtnega dela strokovnih kadrov ter delovne organizacije. Zahtevnost proizvodnje, usmerjanje in poslovanje ni le stvar strokovnih kadrov, ampak vsega kolektiva. Med za-poslenimi je pet članov kolektiva z visoko, 11 članov z višjo in 40 članov kolektiva s srednjo strokovno izobrazbo. Tuđi delavci v proizvodnji se stalno izpopolnju-jejo na delovnih mestih, z dodatnim izobraževanjem, tečaji in priučevanjem. Strokovni delavci sodelujejo tuđi v usmerjenem izobraževanju s solo agroživilske stroke v Kamniku in so nekate-rim usmeritvam mentorji. To je dober primer pnstnega sodelovanja, ki se bo prav gotovo bogato obrestovalo v bodoči proizvodnji. Vsi skupaj predstavljajo moćan člen v verigi kvalitetne proizvodnje in zahtev tržišča. Sicer pa je ETA že dve leti vklju-čena v SOZD Mercator - KIT, ki povezuje kar 20.000 zaposlenih. Delavci ETE dosegajo nad-povprečne uspehe. V prvem tri-mesečju so v svoji panogi v jugo-slovanskem merilu: - po doseženem dohodku na delavca na 3. mestu - po doseženem čistem dohodku na delavca (ta 3. mestu - po izplačilu osebnih dohod-kih na zaposlenoga delavca na 3. mestu. Povprečni izplačani osebni do-hodki v leti! 1984 so bili 37.000 din, aprila 1985 pa 41.000 dinarjev. Po prikazanih rezultatih in po izplačanih OD so v panogi dokaj visoko, v kamniški občini pa se njihov osebni dohodek uvršča v spodnjo tretjino. Tuđi po stopnji akumulativnosti se ETA uvršča v državnem merilu zelo visoko. Proizvodnja je sezonska, većji del v poletnih inesecih. Velik problem so sredstva in pomanjkanje sezonskih delavcev, kar se sicer ob tem, ko govorimo o nezaposlenosti, čudno sliši. V sezoni ni mogoče dobiti dodatnih delavcev, kar jim otežuje še večji razmah. Surovine dobivajo v Sloveniji, 40- odstotkov, iz ostalih republik pa 60 odstotkov. Zaradi velikih transportnih stro- škov in drugih razlogov se tesne-je povezujejo s kmetijstvom Slovenije in v okviru sozda Mercator uspevajo, da se delež surovin iz Slovenije povečuje. Sezonska proizvodnja zahteva znatna obratna sredstva za pokrivanje povečanih zalog surovin in gotovih izdelkov, zato so prisiljeni najemati drage kratkoročne kredite. Prodaja res teče vse leto, toda največji delež odpade na jesenske mesece, na čas ozimnice, zato je vezava obratnih sredstev relativno dolga. Deloma si pomagajo z bančnimi krediti, deloma pa finančne probleme rešujejo v okviru interne banke sozda. Največ prodaje odpade na domače tržišče, zaorali pa so že tuđi ledino - v izvoz. Prodajajo le na konvertibilno tržišče, skoraj 10 odstotkov proizvodnje in se približujejo milijonu dolarjev izvoza. , V proizvodnji je treba upošte-vati tuđi delovne pogoje, ki so težki in zahtevni. Delo poteka v vlagi in vročini, na prepihu in mrazu. Kljub temu, da je kolektiv mlad, imajo veliko bolniških izostankov, zlasti zaradi porod-niških. Med vserni zaposlenimi je kar 70 odstotkov žensk. Opremljenost delovne organizacije je relativno nizka. Oprema je v glavnem domače proizvodnje, precej Je lastnih izdelkov, del opreme pa dopolnjujejo iz uvoza. Kljub znatno boljši opremljenosti podobnih podjetij v Jugoslaviji, pa v ETI dosegajo najboljše rezultate v panogi, kljub visoki stopnji odpisanosti osnovnih sredstev. To dokazuje, da je mogoče z dobro organizacijo dela in premišljenim načrto-vanjem in prizadevnostjo celot-nega kolektiva, kljub navedenim razlogom, dosegati nadpovpreč-no rezultate. V tehnološkem razvoju skuša-jo slediti vsem zahtevam tržišča, zlasti svetovnega. Moto, končni cilj predstavlja ohranjanje dobre kakovosti in pester asortiment proizvodnje. V tem vidijo svoj jutrišnji dan. Nagrajevanje in visina OD je odvisna od doseženih poslovnih uspehov, pri normiranju del pa uporabljajo »work faktor«, ki je za njihove pogoje dela dober in sprejemljiv. ETA je enbvita delovna organizacija z obratom v Mengšu. Samoupravni organi in družbe-nopolitične organizacije sproti in tekoče rešujejo vse nastale probleme in do sedaj nišo imeli posebnih težav. Po oceni direktorja podjetja, ing. Franca Alojza, samoupravni organi dobro opra-vljajo svoje naloge in se v polni meri zavedajo svojih dolžnosti. V podjetju uspešno delujejo sindikat, mladina in zveza komuni-stov. S posluhom in odgovorno se lotevajo vseh problemov v proizvodnji, delitvi in v medse-bojnih odnosih, tuđi pri reševa-nju osebnih človeških težav, ki jih v kolektivu nikoli ne manjka. Samoupravno in delegatsko je delovna organizacije ETA povezana s celotnim življenjem v ob- Etino skladitte gotovih izdelkov čini Kamnik. Njihovi delegati v samoupravnih interesnih skup-nostih in drugih organih ustvar-jalno delujejo in je čutiti njihov vpliv. Posebej velja omeniti, da so člani tega kolektiva tesno povezani z nekdanjimi sodelavci, se-danjimi upokojenci. Upokojen« so deležni marsikaterih ugodnosti. Med sebe delavci ETE pova-bijo vse upokojence vsaj enkrat letno ob prazniku podjetja v me-secu novembru. Letos so upoko-jencem izplačali na račun regresa kar 3.000 din, spomnijo pa se svojih sodelavk tuđi za dan žena in ob podobnih prilikah. Res, lep odnos do ljudi, ki so ustvar-jali nove odnose in krepili mate-rialno osnovo v naši družbi. V ETI ne zapirajo oči pred problemi sedanjosti. Zavedajo se težavnih pogojev gospodarje-nja sedanjega časa, ki zahteva polno pripravljenost slehernega člana kolektiva, zato zavestno ne odstopajo od načrtovane usmeritve. S pravilnim pristo-pom in dobrim informiranjem dosegajo v kolektivu enotnost pogledov, kar je za uresničeva-nje dolgoročnega programa razvoja pogoj in hkrati porok za na-daljnjo rast proizvodnje in krepi-tev materialne osnove kolektiva. Ponosno pokažejo na svoje uspehe, ne skrivajo pa tuđi težav, ki jih spremljajo. Prepričani so, da bodo v celoti uresničili vse zastavljene cilje. Vsem obča-nom čestitajo k prazniku in jih vabijo, da vsi enotno vložijo maksimalne napore v odpr a vijanje trenutnih gospodarskih zagat. STANE SIMŠIČ KAMNIŠKI OBČAN / 23. JULI JA 1985 Blekova Meta se spominja Maks Vukmir: »Jest ti cei dan lahko pr'podu-jem,« je dejala s svojim notranj-skitn naglasom, ko se je živo spominjala podrobnosti svoje trnove poti v času vojne. Podelili so ji medaljo zaslug za narod, v dvanajstih letih dela v smodnišnici je prigarala tuđi več udarničkih značk, leta 1976 ji je predsednik Tito podelil red dela s srebrnim vencem. Od 1943 je članica ZK, bila je v upravnem odboru KIK in ves čas aktivna članica sindikata. Vse to mi je v svoji skromnosti povedala sele ob koncu najinega pogovora, kot da to zanjo ni tako pomem-bno; raje je hitela s pripovedo-vanjem, kako je prišla v Kam-nik, kaj je delala med vojno, kako so jo odpeljali v taborišče, kjer je rodila... Ivana Obreza, rojena 1909. leta v Begunjah pri Cerknici v baj-tarski družini z osmimi otroki, je že pri šestnajstih letih odšla služit k tujim ljudem. Leta 1939 je odšla na Gorenjsko, v Lahovče, 42. leta pa je prišla v Kamnik za deklo k Virijantovim v Olševek, po domaće k Blekovim. Že ta-krat so delali za partizane, v kle- ti hiše so imeli bunker, kjer se je sestaja! štab Kamniške čete. »Počakaj, ti bom povedala...« To so bile večkrat izgo-vorjene besedc Blekove Mete (Meta-partizansko ime), ker sem jo med njenim zavzetim govorje-njem prepogosto prekinjala in hotela prehitro izvedeti, kako je preživela posamezna leta vojne. Jaz o letih, ona pa je govorila o dnevih, urah in s fotografskim spominom opisovala posamezne osebe in dogodke. Na trenutke je svoje, še vedno živo iskrive oči, uprla nekam v daljavo, pre-mišljevala in nadaljevala z bese-dami: »Kaku b* rjekla«... Na-števala je imena partizanov in vseh ostalih, ki so delali žanje -nič imen in priimkov, kar po do-mače ali pa samo partizansko ime. »Ja, vsi ta glavni so se sestajali pri nas v bunkerju, tuđi pisalni stroj so imeli spravljen notri. Će pa je bilo nevarno, nišo prišli do hiše, ampak so se sestali v zem-ljanki »Moniki« v hribu nad hi-šo. K nam so hođili: Jernač, Bozo, Simon, Urh iz Domžal, ki je padel v Komendski Dobravi, Vrankar s Hriba, Štempihar, Jo-žov Tone, Rebolj iz Zduše, Br-not, Rajh, Cibrov Korel, Med-vedov Tone in ostali terenci.' Jaz sem jim pa kuhala, tuđi pošto sem jim nosila, če je bilo treba -bila sem njihova veza. Pa ra- njenca smo imeli v hiši - Jerka-žen je bil ranjen, zdravit ga je hodil doktor Pole. Naš Francelj (domači sin, s kateritn bi se po vojni vzela, če ga ne bi prehitela smrt v taborišču) je hodil na zve-zo v mlin na Jeranovem, kjer je bila javka pri Poznikovih. Lo-vrenčkov Rudcl pa je iz smod-nišnice nosil material za bombi-ce, ki so jih potem porabili za razne akcije: minirali so most pri Anzeljnu, pa Zemljenom so raz-strelili balkon, veš, Zemljeni so bili izdajalci, hujši so bili od Nemcev.« No, tuđi Blekov bunker je bil izdan, lS.januarja so jim hišo požgali, Meto in Franclja so odpeljali v kamniške zapore, od tam pa v Begunje. Po enem ted-nu so Franclja transportirali v Mauthausen, od koder se ni ruk-dar več vrnil, Meto, ki je bila takrat že noseča z njim, pa v Ravensbriick. Tam je bila dva meseca, potem so vse noseče ženske odpeljali v Wroclaw, kjer je Meta julija 1944 rodila. Od tam so jo transportirali v Celovec in nato nazaj v Kamnik, kjer se je morala javiti na gestapu. »Veš, ne moreš si misliti, kako je bilo težko z dojenčkom med vojno, brez obleke in hrane. Ko sva se vračala v Kamnik, nisva imela ddma, bil je požgan. Dva dni sem bila pri Bombače-vih, potem so me na gestapu poslali h Grčarjevim, kjer so imeli mesnico. Dobila sva majhno sobico in po ves dan delala, da sem zaslužila za hrano. Sicer pa so mi vsi pomagali, za otroka so mi nosili obleko, in ko je dobil nevarno kožno bolezen, so mi priskrbeli mazilo, ki ga je resilo gotove smrti. Kasneje sva odšla zopet nazaj v Olševek, k Pančur-jevim, kjer sem zopet delala za partizane. Upala sem, da bo že konec mojega »križevega pota« z otrokom v naročju, pa so me 25.januarja 1945 zopet odpeljali (brez otroka) v Begunje in nato v celovške zapore, kjer sem tuđi dofakala svobodo.« Po vojni se je zaposlila v smodnišnici (KIK), hodila je na delovne akcije, bila večkratna udarnica, skratka, trdo je delala, da si je potem na Levstikovi zgradila hišo, kjer sedaj živi. Ima tri vnuke, ki jim, še posebno starejšemu, 15-letnemu Edi-ju, dopoveduje, da je treba trdo dela ti, da se človek preživi. »Mlada generacija ne zna ce-niti svobode, vsega imajo pre-več. Nasploh danes ne znamo delati. Nihče ne dela več s tištim elanom, kot smo delali mi po svobodi. A kako sedaj živim? Nič ne rečem, saj se imam dobro, tale režim je že v redu za-me, samo ljudje nišo. Sicer pa države ni za kritizirati, pač pa posameznike!« Tako je pripovedoval Ivana Obreza, ki se raje spominja svoje trnove poti, ki je bila prežeta z garanjem, strahom za življenje, pa kljub temu »smo takrat vede- li, zakaj živimo, zakaj se borimo, zakaj delamo,« kot pa da bi govorila o sedanjosti (za kar sem jo nenehno spodbujala),... »ni več pravih vrednot, ljudje so brezbrižni, ja, nizko smo padli, no, ampak bo že ... ROMANA GRČAR V Kamniku sem prvič jedel bel kruh Letos mineva 40 let od osvo-boditve in zmage nad fašizmom, 40 let živimo v svolsodni državi. Med vojno vihro je ostalo mnogo otrok vojne sirote. Eden izmed njib je Maks Vukmir, ki zdaj živi na Duplici, pa je rojen v Bosni. Pripovedoval mi je o teh hudih fasili. Žjvel sem v vaši blizu Banja Luke. Moj oče je bil eden naprednih mož v vaši, saj je bil med redkimi, ki so takrat znali brati in pisati. Zaradi svojih naprednih idej je bil tuđi aretiran. Po pričevanju mnogih je pokopan na pokopališču žrtev v Jasenovcu, čeprav še do danes nisem uspel raziskati njegove smrti, ker ga ni na seznamu žrtev. Nas otroke, bilo nas je mnogo, so odpeljali najprej v Slovenijo, ki je bila takrat najbolj napredna od vseh republik. To je bilo leta 1945. Zdelo se' nam je, kot da bi prišli v Ameriko; vsi ljudje so bili tako lepo oblečeni, govorili so drugačen, nam neznan jezik. Otrok, vojnih sirot, je bilo mnogo. Takrat, leta 1945, smo prišli v Kamnik. Spali smo v starem gasilskem domu in takrat, leta 1945, sem prvič jedel bel kruh. Država je morala poskrbeti za nas vojne sirote. Po potovanju, vozili so nas iz kraja v kraj, nas je bilo čedalje manj, saj so mnogo otrok vzele k sebi družine, ki morda nišo imele svojih otrok. Ali pa so bili ljudje izredno humani, pripravljeni pomagati ne-bogljenim otrokom, saj so bili nekateri tako majhni, da nišo vedeli niti kdo so, kako jim je ime, koliko so stari, kje so doma ... Potem smo prišli v Belo krajino. Med tem časom se je že mnogo otrok med seboj spopri-jateljilo; razdvojili so jih, ker so enega od prijateljev odpeljali ljudje, ki so s tem hoteli pomagati, saj so kljub teinu, da so imeli svojega otroka, vzeli še katerega izmed nas, vojnih sirot. Odpeljali so tuđi veliko mojih prijateljev in bal sem se že, da bom ostal sam. Skrbelo me je, kaj in kam bom šel, kako se bom znašel v zame popolnoma tujem kraju? Vendar pa so tuđi mene vzeli dobri ljudje. Tako sem osem let ostal pri družini v Beli krajini. Tam sem se naučil marsičesa, saj sem pri hiši opravljal prav vsa dela. Bil sem zadovoljen, imel sem hrano, obleko, spal sem na toplem in prav ničesar nisem po-grešal. Bil pa sem željan učenja, želei sem si v sole. Ljudje, pri katerih se bil, pa so mi rekli, da bom že šel. O svoji želji sem po-tožil učiteljici, ki mi je svetovala, naj se obrnem na skrbstveni organ, ki je imel pod nadzorstvom vojne sirote in je bil dolžan skr-beti žanje. Res sem se nekega dne že zgodaj zjutraj odpravil peš v Črnomelj, ki je bil odda-ljen 15 kilometrov. Skoraj vso noč nisem nič spal, ker sem se bal, da se zjutraj ne bi pravočas-no prebudil. Hotel se vštati še preden me je gospodinja navad-no prebudila za pašo. V Črnomlju se mi je zdelo vse drugače, saj še nisem bil v me-stu, ražen na sejmu. Nisem ve-del, kako se bom znašel, vendar pa mi je le uspelo priti do prave-ga urada. Tam so mi povedali, da so že večkrat poslali pismo, da bi šel v solo, a da nišo dobili odgovora. Ljudje, pri katerih sem bil, so me verjetno hoteli obdržati, saj sem bil inočan fant in kot so rekli tuđi priden, vajen vseh del na kmetiji. V uradu sem se dogovoril in dal naslov neke ženske, kamor naj bi mi poslali pošto. Mislil sem si, če . bodo poslali na naslov, kjer sem živel, te pošte ne bom dobil, če že do sedaj nisem nobene. Res so tako storili in prišel je dan, ko se sem se po osmih letih odpravil od hiše, kamor sem prišel kot majhen podhranjen fantič, saj nisem imel kaj jesti. Od tam sem odšel kot močan fant. Moral sem se peljati z vlakom do Ljubljane in potem naprej do Kam-nika. Še nikoli prej se nisem pe-Ijal z vlakom in vse se mi je zdelo tako čudno in novo. Bal sem se, da se bom izgubil. Dejali so mi, da moram v. Ljubljani na 5 tir, da se bom lahko peljal v Kamnik. Postaja v Ljubljani se ■ mi je zdela neznansko velika. Vedel sem, da moram na 5 tir za Kamnik, nisem pa vedel, v kate-ro smer pelje vlak. Spraševal sem sprevodnike in ljudi, vsak mi je pokazal > tja nekam« in de-jal, da odpelje vlak s petega tira. Neka ženska, ki se je tuđi peljala v Kamnik, mi je rekla, da grem lahko z njo na vlak, in da mi bo povedala, kje moram izstopiti. Povedal sem ji namreč, da grem na Duplico, kjer je neka lesna tovarna, da se bom izučil za mi-zarja. Tako sem prišel do današnje tovarne Stol, ki je bila takrat mnogo manjša. Učenci, bilo nas je kar precej, smo stanovali v internatu za tovarno. Dopoldan smo delali, popoldan pa hodili v solo. V začetku smo imeli neko testiranje, s katerim sem se precej namučil, saj sem imel le pet razredov osnovne sole in mi je manjkala šolska izobrazba, ki jo je veliko drugih imelo. Zato se jim testi nišo zdeli tako težki kot meni in še nekemu prijatelju, saj sem takrat prvič videl ulomke. Potem so nas preizkusili še v fi-zičnem delu, kjer pa sem pokazal, da hočem nekaj doseči. Uspešno sem rešil tuđi psihološki test. Bal sem se, da bi me ne sprejeli; kam bi šel, bi me mogo-če kakšna kmečka družina spre- jcla za hlapca? Vendar pa sem bil sprejet, prijatelju in meni so rekli, da bova že nadoknadila zamujeno šolske. izobrazbo, saj sva psihološki test dobro opravila, pridna pa sva tuđi bila. Tako sva se v prostem času učila. Vendar je bilo- to mehanično učenje, vse sem se hotel naučiti na pamet. Sele ko sem v delav-nici na praktičnem primeru videl. stvar, sem razumel Dve leti sem: bil v soli na Duplici, potem pa smo morali v Ljubljane Mnogo se jih je potem, ko so končali solo, vrnilo v domaće vaši, po vsej Jugoslaviji. Tuđi sam sem šel k bratu v Banja Luko. Ko sem prišel v našo, svojo rodno vas, sem bil za tište čaše žanje gospod, saj sem veliko vedel in znal. Videl sem, kako je tam in sklenil, da se vrnem v Slovenijo. Po več letih sem takrat obiskal tuđi družino v Beli krajini, pri kateri sem bil toliko časa in kjer sem se naučil toliko stvari, pređvsem dela, za kar sem bil in sern jim zelo hvaležen. Naučili so me spošlovuti vsako ,delo. Ta družina še vedno živi v Beli krajini, a ne več v hiši na kmetiji, ker hiša je fazpadla. Sin in hči sta se odselila, jaz pa še vedno vsaj enkrat na leto obiš-čem to družino. Življenjsko zgodbo, ki mi jo je izpovedal Maks Vukmir, sem strnila na papir, vendar pa se na njem ne da vsega povedati in gotovo kakšna misel ali dogodek tuđi »uide«. Sogovornik je še vedno zaposlen v tovarni Stol, kjer se je izučil svojega pokliča, že dolgo je aktiven družbenopo-litičen delavec tako v delovni organizaciji kot tuđi v krajevni skupnosti in občini. Je tuđi član predsedstva republiške konfe-rence SZDL. Pravi, da mladi ljudje sploh ne vedo (vemo), kaj je življenje (in najbrž ima prav). Želei bi, da bi, če bi bila dana možnost, orgaizirali srečanje vojnih sirot, da bi se morda vsaj enkrat dobili, pogovorili in obu-dili skupne spomine na tište tež-ke čaše. Upajmo, da se bodo res srečali in se pogovorili. Gotovo si imajo veliko povedati. MAJA TOZD Reja vabi k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog organizacija in izvajanje zootehniških del na farmi Duplica pri Kamniku Pogoja: - šola za živinorejsko veterinarske tehnike - leto delovnih izkušenj Ponudbe s priloženimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba delovne organizacije JATA, Agrokombi-natska 84, 61260 Ljubljana Polje. Rok za sprejem ponudb je 8 dni od dneva objave. 0 izbiri bodo kandidati obvešče-ni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. Titovo Vele nje je gostilo kovinarje V Doaižalah in Kamniku je bilo 8. junija tekmovanje kovi-narjev ljubljanske regije; to je bilo po pravilih izbimo tekmovanje za republičko srečanje, ki je bilo letos v mestu ob Paki, v Titovem Velenju. Glede na rezultate, dosežene v predlekmo-vanju, je naša ekipa sodelovala z osemnajstimi tekmovalci ter pe-timi čiani komisij. Tekmovalci in elani komisij so bili v većini iz ljubljanske regije, to je iz Doin-/,al, Kamnika, Vrhnike, Grosu-plja, Ribnice in Litije. V Titovo Velenje smo odšli v sredo, 26. junija. Domaćini so nas sprejeli na vsakem koraku. Naslednji dan je vzdušje doseglo vrhunec, saj so se tekmovalci vneto pripravljali na teoretični del tekmovanja, pa tuđi treme ni manjkalo. Skupaj smo blažih' ne-prijetne občutke pred pričet-kom; vendar je to strokovno, samoupravno ter kulturno srečanje kovinarjev, ki ima namen vred-notiti odnos do dela, spodbujati produktivnost, ekonomičnost, kakovost dela ter utrjevati sistem socialističnega samoupravljanja. m Te misli so bile tuđi v govoru predsednika organizacijskega odbora Memoriala F. Leskoška-Luke, Ivana Kramerja, predsed- nika ROS delavcev kovinske in elektro industrije Slovenije, ki je dejal: »Delovna srečanja kovinarjev danes postajajo sestavni del celotnih naporov naše družbe za uresničitev ciljev in nalog, ki smo si jih zastavili kot obvezo, da k programu stabilizacije našega gospodarstva prispevamo svoj in skupen delež.« Kulturni program na otvoritvi je popestril mešani pevski zbor »Gorenje« T. Velenje. Pod geslom ŽELIMO VAM, DA SE IMATE LEPO so ve-lenjski kulturni in drugi delavci resnično storili vse, da nam bi. bilo bivanje čim bolj prijetno, kar v celoti lahko razberemo iz biltena Kovinar št. 3., kjer piše: Vi kovinarji ste krivi, da bo vse do 24. ure odprtih osem gostinskih lokalov. Nekateri pravi-jo, da se to v Titovem Velenju še ni zgodilo. Pa ne le to, zgodilo se bo nekaj prijetnih kulturnih dogodkov. Poglejte v kulturni dom, pojavite se na ulicah, pose-dite v parkih in vrtovih, oglejte si filmsko predstavitev Titovega Velenja... Vse to zaradi vas in skoraj iz-ključno za vas. Teh besed ne bi omenjali, če ne bi bila v njih izvirnost, pre-prostost in vljudnost, na katero smo že pozabili v marsikaterem kraju. Rezultati na tekmovanju so bili pričakovani glede na pomla-jeno ekipo, Ici z manj izkušnjami ni mogla posegati prav po vrhu. Seveda pa je treba poudariti, da že sbdelovanje na tako pomem-bnem tekmovanju pomeni priznanje, da si med boljšimi boljši, kar dokazujejo majhne razlike v doseženih rezultatih. Vidnejše rezultat so dosegli: - kontrukcijski ključavničar iz Titana, Franc Hribernik, 3. mesto - kovinostrugar pri Capuder Domžale, Marko Rogelj, 9. mesto - plamenski varilec iz Titana, Jože Romšak, 8. mesto - avtomehanik OTTO iz Pa-pirnice Količevo, Marjan Kved-der, 9. mesto. Ostali tekmovalci so dosegli v većini soliden rezultat, ki jih je uvrstil v prvo polovico tekmo-valcev. Čeprav z bero boljših uvrstitev nismo povsem zadovoljni, pa nas navdaja optimizem tekmovalcev, ki so bili zadovoljni s sodelova-njem na tekmovanju, ki vnaša delovno tekmovalni duh; zato' bo do prihodnjič, če se le bodo uvrstili v tekmovalno ekipo, rezultati boljši. J. BLAGŠIČ J5 KAMNIŠKI OBČAN / 23. JULIJA 1985 Praznik v Komendi Prizađevni člani aktiva mladih zadružnikov Kamnik in Konjeniškega kluba Komenda so poskr-beli, da se je Komenda v nede-lio, 14. julija praznično oblekla. Čudovito vreme številni obisko-valci - več kot 3000 in zanimive prireditve; povorka kmečkih običajev in orodja, tekmovanje koscev in grabljic, kasaška dirka, so porok, da bo ta dan še dolgo ostal v prijetnem sporni-uu. Omenjene prireditve so bile pripravljne v počastitev praznika občine Kamnik in 30-letnice Konjeniškega kluba Kamnik. Povorka, ki so jo pripravili prizađevni člani aktiva mladih zadružnikov, je krenila izpred osnovne sole na hipodrom. V povorki smo lahko videli, kako so v Tuhinju kuhali žganje, pa predli, kuhali oglje itd. Videli smo, kako so včasih spravljali seno in žito in obdelovali zemljo, in s kakšnim orodjem poč-no to danes. Po povorki pa so v igrah: ročna košnja, grabljenje, žaganje drv in cepljenje, sodelo-vale ekipe ki so v končni razvr-stitvi dosegle naslednje rezultate: 1. mesto Zg. Tuhinj, sledijo Šmartno, 3. do 4. mesto Škoija Loka in Pšajnovica, 5. Motnik, 6. Tunjice II., 7. Tunjice I. in 8. mesto Moravče. Po tej prireditvi so številni obiskovalci uživali v tren kasaških dirkah. Največ zanimanja je bilo za dirko najhitrejših kasačev s kilo-metrskim časom 1:22,0 in bo-ljšim, v kateri je zmagala Rebe-ka na vajetih Branka Puharja z novim rekordom hipodroma 1:20. 7/a. Tekma je bila na 1600 m. Drugo mesto je zasedla Dori-ca MS (M. Slavič ml. oba Ljut.) pred Eni (D. Oražem. Ljub.) Druga dirka je bila za konje s časom 1:22,0 do 1:27,0 (1600 m/ a). Vrstni red je bil: 1. Leopoldi-na (Žnidarič, Ljut.), 1:24,3. Dirko za kasače s časom 1:27,0 in slabšim (1800 m) je dobil Nurmi B (Slabe, Brdo), 1:28,2 pred Pivo II (Stekmajer, Zgb.), 1:29,4 in Mintajo (Skarja, Ljub.) 1:31,0. V dirki s kmečkimi konji so se tekmovalci razvrstili tako-le: 1. Janez Pipan (Dečko), 2. Tone Ukonec (Lord), 3. J. Ju-hant (Beba, vsi Komenda). Pred tekmo je govoril pod-predsednik Konjeniškega kluba ' Komenda mag. Milan Lavren-čič, ki je orisal 30 let, ki jih je slavil ta klub. Varno v prometu Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je junija organizirat dve akciji, prva je bila 7.junija, druga pa 28.junija. Tako prva kot druga akcija sta bili namenjeni boljši varnosti v cestnem prometu; prva je dala poudarek motornim vozilom, druga pa koiesarjem, saj je bil v tistem času, teden kolesarjev. V obeh akcijah so sodelovali člani SPV, ZŠAM, AMD, PM Kamnik, v drugi akciji pa tuđi člani ZEM RSNZ Ljubljana (člani zaščitne enote milice rep. sekr. za notranje zadeve). V prvi akciji je bilo pregledanih 405 vozil, od tega jih je bilo kar 124 tehnično pomanjkljivih. Glede uporabe varnosti pasov je bilo ugotovljeno, da jih 80% voznikov uporablja, ostalih 20% pa ne ali pa le občasno. Morda se pripnejo, ko zagledajo milič-nika, kar ni pametno. Če že nišo pripeti iz kakršnegakoli razloga, (bodisi da so pozabili ali pa se sploh ne pripnejo) naj se ne pri-penjajo, ko zagledajo miličnika, saj se to lahko konca s prometno nezgodo. Zato SPV opozarja vse udeležence v prometu, da poskr-bijo za brezhibnost svojega vozila, da se ravnajo po cestno-pro-metnih predpisih, saj bodo le z varno vožnjo prispevali k varnoti v cestnem prometu in s tem tuđi sami sebi zagotovili varno vožnjo. Predvsem pa naj vozniki motornih vozil uporabljajo var-nostne pasove, v skladu s pred-pisi. Varnost v prometu pa kljub tej akciji ni napredovala, na-sprotno, ćelo poslabšala se je. Druga akcija, v tednu kolesarjev je bila namenjena predvsem koiesarjem, seveda pa tuđi ostalim udeležencem v cestnem prometu. Sodelujoči v akciji so se razdelili na štiri skupine, ki so opravljale delo na celotnem ob-močju Kamnika in okolice. V akciji so ustavljali predvsem ko-lesarje; pregledanih je bio 87 ko-les, 45 koles z motorjem, 20 motornih koles in 101 ostalih vozil: od tega je bilo kar 40 vozil in 29 koles in koles z motorjem tehnično pomanjkljivih. V akciji je bilo več voznikov koles z motorjem brez vozniškega dovoljenja, eden od njih je na vprašanje, za-kaj vozniškega dovoljenja nima s seboj odgovorit, da ga nikoli ne nosi. Spet drugi je dejal, da ga je »pozabil« doma, 12-13 let stari fantiči pa so hoteli uiti proti Ko-mendski Dobravi, vendar smo jih dohiteli in eden izmed njih se je prav korajžno obnašal. Seveda so obljubili, da se ne bodo več vozili oz. šcle takrat, ko bodo imeli vozniško dovoljenje. Fantiči so bili nabriti, ni kaj, vendar pa verjetno nišo sami krivi. Velik del krivde nosijo tuđi starši, ki jim kolo z motorjem kupijo ali pa le »posodijo« in jim s tem omogočajo, da se vozijo vsepovsod, ne da bi pri tem pomislili, da lahko priđe tuđi do prometne nezgode. Med akcijo smo »stehtali« tuđi dve tovorni vozili, ki sta bili preveč naloženi. Brez kolesarskih izpitov so bili tuđi nekateri šolarji; izpit mora-jo imeti do 14. leta starosri, am-pak veliko »jih je bilo starih tri-najst in pol« in že »skoraj nišo več potrebovali izpita« Iz zadnje akcije je razvidno, da se tehnična urejenost vozil v cestnem prometu še vedno ni iz-boljšala, zato SPV poziva in opozarja vse občane in udeležence v cestnem prometu, da poskrbijo, da bo njihovo vozilo takšno, kot zahtevajo predpisi in s tem sebi in drugim omogočijo varno vožnjo. Treba je poskrbeti za kolesa, ki so v tem času pogosti udeleženci v prometu, da bo kolo brezhibno urejeno. S tem borno vsi skupaj poskrbeli za večjo in boljšo varnost v cestnem prometu. MAJA ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 81. letu starosti zapustil naš dobri ata, stric, stari ata in praded VALENTIN ČEVKA p.d. Janeščov ata Zahvaljujemo se vsem sosedom za pomoč v težkih trenut-kih, prijateljem, znancem, sorodnikom in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojniku podarili cvetje in ga spremili na zadnji poti. Lepa hvala pevskemu zboru ter g. kaplanu za lep pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Bistričica, julij 1985 Od 7. septembra 1947 so v Komendi takrat še pod okriljem gasilskega društva, prirejali konjske dirke. Prve dirke vrlih konjeniških zanesenjakov leta 1947 so bile kar po cesti iz Ko-mende čez Moste in Potok nazaj v Komendo (3 km), nastopajoče pa so spuščali na pot z enomi-nutnim presledkom. To je bil čas, ki je moral neogibno pripe-ljati do ustanovitve samostojne-ga konjeniškega kluba v Komendi. Ustanovitev je pospešila pre-poved dirk po cestah. Kmetijska zadruga je leta 1954 konjeniškim delavcem odstopila zemljišče za hipodrom leto dni kasneje pa so se prijatelji konjeništva vrgli na delo; hipodrom s 400 m kasaško stezo so zgradili v rekordnem času - v sedmih dneh! Objekt so izročili namenu natanko pred tridesetimi leti - za kmečki praznik, ob katerem so priredili tuđi velike dirke. Praznik tedaj ni bil samo dan konjenišva, maveč so v kraju pripravili tuđi kmetijsko razstavo, ocenjevanje živine na živinorejski razstavi, tekmo kos-1 cev, igro Veseli dan ali Matiček se ženi, strelske tekme, kmetijska predavanja in kmečko veselico. Tradicijo pisanega praznika so v Komendi, kot je pokazalo praznovanje ob občinskem prazniku Kamnika, ohranili vse do danes. Dirke leta 1955 so bile organiziriani začetek kasaštva v Komendi, ki ga je potem potrdil tuđi ustanovni občni zbor KK Komenda v januarju 1956. Potlej je razvoj kluba šel svoje urejeno pot, vselej navzgor, nikoli nazaj. Leta 1962 so člani kluba podaljšali kasaško stezo na hipodromu na 680 m, 1976 so s po-močjo TKS Kamnik in KS Komenda odkupili od Emone hleve za 17 konj. Otvoritev prenovlje-nih hlevov je bila leta 1977. Leta 1979 so začeli graditi tribuno s streho in klubskimi prostori, dve leti poznejc so podaljšali tekmo-valno stezo na 700 m (širine 15 m), za kar so med drugim navo-zili 30.000 kubikov zemlje in preusmerili rcko Pšato. V letu 1980 so dobili dve sekciji, ob ka-saški šc jahalno, ki ob jubileju združujeta približno 250 aktivnih članbv in članic. Ti ob podpori SO Kamnik in njenih DPO, KS Komenda, občanov iz bližnjih krajev in drugih vselej skrbno pripravijo konjeniške prireditve, ki privabljajo po 3000 gledalcev in več. Zagnanost konjeniških delavcev v Komendi je seveda tuđi zagotovilo za nove lepe do-sežke. Prireditev je pozdravil tuđi predsednik občinske skupščine. Anton Ipavec, ki je vsem organi-zatorjem in drugim čestitat za iz-jemno prizadevnost, prav tako pa je čestita! tuđi članom konjeniškega kluba ob njihovi 30-let-nici. Aktiv mladih zadružnikov je pripravil tuđi veselico. No, bi rekli, saj je teh veselic zadnje čaše veliko. To je res. Vendar gre pri tem za nekaj drugega. Z vso svojo požrtvovalnostjo, ki so jo pokazali mladi zadružniki pri strežbi, bi lahko bili vzor mnogim gostincem, kako se postreže gostom. Pa še nekaj je bilo, kar redko kje doživiš. Poleg hrane so stre-gli pravi domači kruh, ki je bil pečen v krušni peči. Ni kaj reci.' Pohvala. Bil je to praznik, ki bi še dolgo ostal v spominu. Vsa pohvala pa gre članom aktiva mladih zadružnikov, Konjeniškemu klubu Komenda in številnim, ki so pre-magali, da je praznik uspel. FRANC PESTOTNIK Kasaške dirke v Komendi ob 30-ietnici konjeniškega kluba Komenda in v počastitev občinskega praznika. V povorki starih kmečkih običajev in opravi! so sodelovale tuđi narodne nose. MODNO FRIZERSTVO »MIHAELA« Medvedova 10 Kamnik Delovni čas: ponedeljek od 14. do 20. ure; torek, sre-da, četrtek in petek od 7. do 20. ure; sobota od 6. do 12. ure. (Četrtek, petek in sobota - po naročitu!). Vsem občanom' čestitam za občinski praznik in pripo-ročam svoje storitve. Montaža in popravilo TV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Menges, tel. 737-194. Prodam barvni televizor Gorenje. Informacije po telefonu 831-890. Avtobus Kamnik-Kranj Pospešeni pogovori med ©bčinama Kranj in Kamnik so dali sad: vzpostavitev javne linijske zveze med Kamnikom in Kranjem, ki so jo delavci, zaposleni v obeh družbenopolitičnih skupnostih in dijaki iz SSCRM, željno pričakovali. Alpetour, TOZD PP Kranj in Integral, DO LPP Ljubljana sta se v spomladanskih mesecih uspela dogovoriti za uveđbo avtobusne povezave Kranj-Kamnik in obratno, katere osnova je kooperacija med obema organizacijama združenega dela. Osnovni cilj obeh prevoznikov je zadovoljevanje potreb delavcev s pričetkom dela ob 6. uri in povratkom ob 14. uri in zadovoljevanje potreb dijakov oz. delavcev, ki pričenjajo s poukom oziroma z Jelom ob 7. uri in ga zaključujejo ob 13. uri. Poleg tega pa je predviđenih še nekaj popoldanskih zvez za ostale potrebe občanov obeh mest. Avtobusna zveza Kranj-Kamnik in obratno bo pričela obratovati 2. septembra 1985. Z voznim redom je komite za družbenoekononiski razvoj skupščine občine Kamnik že seznanil delovne organizacije v občini Kamnik, SŠCRM in krajevne skupnosti ter območja, kjer se uvaja nova avtobusna linija. Z uresničitvijo tega dogovora je premagana še ena ovira tesnejšega povezovanja delovnih ljudi in občanov obeh občin. STANE ZARN1K KAMNIK-MOSTF- KRANJ Postaje 9 D 10 D 11 D 12 D 13 D 14 D 15 D 16 D KAMNIK O 5.00 6.10 7.10 13.00 14.20 15.20 19.10 21.00 Petrol 5.02 6.12 7.12 13.02 14.22 15.22 19.12 21.02 Bevc 5.04 6.14 7.1413 .04 14.24 15.24 19.14 21.04 Svit 5.05 6.15 7.15 13.05 14.25 15.25 19.15 21.05 Duplica 5.06 6.16 7.16 13.06 14.26 15.26 19.16 21.06 Podgorje 5.10 6.20 7.20 13.10 14.30 15.30 19.20 21.10 Križ 5.12 6.22 7.22 13.12 1-4.32 15.32 19.22 21.12 Moste 5.14 6.24 7.24 13.14 14.34 15.34 19.24 21.14 Komenda 5.16 6.26 7.26 13.16 14.36 15.36 19.26 21.16 Nasovče 5.18 6.28 7.28 13.18 14.38 15.38 19.28 21.18 Lahovče 5.20 6.30 7.30 13.20 14.40 15.40 19.30 21.20 Vopovlje ' 5.22 6.32 7.32 13.22 14.42 15.42 19.32 21.22 Sp. Brnik 5.24 6.34 7.34 13.24 14.44 15.44 19.34 21.24 Letališče _ 6.37 7.37 _ 14.47 15.47 19.37 21.27 ŠenčurI _ 6.42 7.42 _ 14.52 15.52 19.42 21.32 Šenčur II _ 6.43 7.43 _ 14.53 15.53 19.43 21.33 Plinarna 5.36 6.49 7.49 13.36 14.59 15.59 19.49 21.39 Rrimskovo 5,38 6.51 7.51 13.38 15.01 16.01 19.51 21.41 KRANJ AP P 5.42 6.55 7.55 13.42 15.05 16.05 19.5521 .45 Opomba: pod Dovozi ob delavnikih Vozni red velja od 1. 6. 1985 do 31. 5. 1986. POSTAJE KM 1 2 3 4 5 6 7 8 D D D D D D D D KRANJ AP 0 O .5.10 1 6.20 12.10 13.10 14.20 15.20 20.10 22.20 Primskovo 2 5.14 6.24 12.14 13.14 14.24 15.24 20.14 22.24 Plinarna 3 5.16 6.26 12.16 13.16 14.26 15.26 20.16 22.26 Šenčur II 6 5.22 6.32 12.22 13.22 _ 15.32 20.22 22.32 ŠenčurI 7 5.23 6.33 12.23 12.23 _ 15.33 20.23 22.33 Letališče 11 5.28 6.38 12.28 13.28 _ 15.38 20.28 22.38 Sp. Brnik 14 5.31 6.41 12.31 13.31 14.38 15.41 20.31 22.41 Vopovlje 15 5.33 6.43 12.33 ■ 13.33 14.40 15.43 20.33 22.43 Lahovče 17 5.35 6.45 12.35 13.35 14.42 15.45 20.35 22.45 Nasovče 19 5.37 6.47 12.37 13.37 14.44 15.47 20.37 22.47 Komenda 21 5.39 6.49 12.39 13.39 14.46 15.49 20.39 22.49 Moste 23 5.41 6.51 12.41 13.41 14.48 15.51 20.41 22.51 Križ 24 5.43 6.53 12.43 13.43 14.50 15.53 - 20.43 22.53 Podgorje 25 5.45 6.55 12.45 13.45 14.52 15.55 20.45 22.55 Duplica 27 5.49 6.59 12.49 13.49 14.56 15.59 20.49 22.59 Svit 27 5.50 7.00 12.50 13.50 14.57 16.00 20.50 23.00 Bevc 28 5.51 7.01 12.51 13.51 14.58 16.01 20.51 23.01 Petrol 29 5.53 7.03 12.53 13.53 ■ 15.00 16.03 20.53 23.03 KAMNIK 30 P 5.55 7.05 12.55 13.55 15.02 16.05 20.55 23.05 6 LINIJA: KRANJ-MOSTE-KAMNIK KAMNIŠKI OBČAN / 23. JULIJA 1985 Peljali smo se na morje Letošnjega zaključka šolskega leta smo se ućenci veselili že več mesecev. Delavci tovarne Utok so nam podarili za novo leto ce-lodnevni izlet v Piran. Polni pri-čakovanja smo le dočakali pone-dcljek, 24. junija, ko je na šol-sko dvorišče pripcljal Viatorjev avtobus, da nas bo odpeljal na morje. Zbrane nas je v avtobusu pozdravi] v imenu delavcev tovarne Utok tov. Fišer in nam povedal, kako borno preživeli današnji dan. Nekateri učenci so se tega po-nedeljka prvič peljali proti mor-ju. Med potjo smo radovedno gledali zdaj levo, zdaj desno. Tov. psiholog nam je povedal, skozi katere kraje se vozimo in kaj je žanje pomembno. Vožnjo smo si krajšali še z veselim pet-jem, pri katerem so nam pomagale tuđi tovarišice. Komaj smo se peljali mimo Postojne, že so naši nadobudne-ži pričeli spraševati: »Tovarišica, kdaj borno na morju, kako veliko je morje, kako globoko je morje, ali se morska voda lahko pije, ali bo sijalo sonce?« Tova-riša in tovarišice so komaj odgo-varjali na vprašanja. Ko pa je tovariš psiholog povedal, da borno na desni strani kmalu zagledali morje in tržaški zaliv, je moral šofer kar dobro poprijeti volan, da avtobusa ni zaneslo v desno, saj smo vsi hoteli videti morje. V avtobusu je odmevala ena sama beseda: MORJE! Nav-dušenja ni hotelo biti konca, saj smo se vse bolj bližali našemu cilju. V Piranu nas je počakal tov. Fišer, da je šoferju našega avtobusa pokazal pot do počitniške-ga doma tovarne Utok. Tu nas je lepo sprejel tov. Janez, tovarišica kuharica pa nam je skuhala dobro in obilno kosilo. Ker pa je tov. Fišer videl naše vprašujoče oči, je hitro ugotovil, da bi si radi poplaknili suha grla. Naši obrazi so se nasmejali in okrog doma je bilo slišati le veselje in smeh. Po kosilu smo se razdelili v dve skupini. Tišti, ki že znajo plavati in se ne bojijo morja, so šli s tov. Fišerjem in tovarišicami v Fieso, ostali pa v mesto, kjer so si ogledali pomorski muzej, ki je bil ta ponedeljek odprt samo za nas, in akvarij. Popoldan smo se vsi dobili v kopališču Fiesa, kjer smo si imeli veliko poveda-ti. Eni so pripovedovali o ladjah, ribah in morski želvi, drugi o svojih plavalnih spretnostih. Kako bi bili vsi veseli, če bi se tovarišicam, tovarišem in šoferju ustavila ura, pa se ni hotela. Tuđi sonce, ki je ves dan veselo sijalo na naša bleda lica, se je pričelo skrivati, ker smo morali domov. Pred odhodom so nas v domu postrcgli z dobro večerjo. Tovarišice sg nam morale večkrat po-vedati, da bi se morali peljati že z avtobusom, mi pa smo se še kar igrali okrog doma in bi naj-raje ostali v Piranu. Tov. Fišer in tov. Janez sta nas pospremila do avtobusa in nam zaželela srečno vožnjo. Pot domov v Kamnik je bila prav tako lepa, kot je bil vesel in srečen ves dan, ki so nam ga pripravili delavci tovarne Utok. S svojimi pridni-mi rokami so morali zaslužiti de-nar, da so nam omogočili tako nepozaben izlet. Vsem delavcem tovarne UTOK in tovarišu direktorju Horstu Hafnerju se lepo zahvaljujemo. UČENCI IN UČITELJI COŠ 27. julij Kamnik Galerija pod Slivarjevim toplarjem Mirna, romantična, sproščujo-ča gl'asba, lepe fotografije s pokrajino, ljudmi... vse to nas ne-hote potegne v razmišljanje o le-poti življenja, okolja, bivanja na svetu. V petek, 21. junija, smo se ljubitelji te vrste umetnosti zbra-li v Suhadolah pri Komendi v Galeriji pod Slivarjevim toplar-jam. Razstavo fotografij, portre-tov, pejsažev in tekstur ob 5-let-nici KUD Moste so pripravili Jo-že in Stane Kočar, Ferdinand Lah, Franc Stele in Miha Za-bret, ki v svojem delu raziskuje-jo klasične vrednote fotografije. Na vabilu je bilo napisano, da je »fotografija edini jezik, ki ga razume ves svet. Z združevanjem vseh narodov in kultur združuje človeško družino« (H. Gernshe-im, 1962). Za otvoritev razstave so pripravili kratek kulturni program z recitacijami in glasbeno spre-mljavo kitare in flavte, nato pa so se zavrteli še folkloristi KUD Moste ob harmoniki Tomaža Lamovška. Po odmoru, namenjenem ogledu razstave še pri naravni svetlobi in prigrizku, je sledilo pol ure uživanja in sproščanja ob enkratnih diapozitivih pokrajine, naravne lepote, rastlinstva, gora, rek, slapov... Prvi del sta spremljala Majda Kočar s flavto in njen brat Stane s kitaro. V drugem delu pa so nas z branjem misli popeljali v svet razmišljanja, tako da je kar prehitro mini-lo. Razstava oziroma Galerija je bila vsekakor vredna ogleda, saj to potrjujemo vsi, ki smo si vzeli čas za kulturno bogatenje. Pet fantov, pet korenjakov, bi rekli stari Ijudje. In res se ti fan-tje že dalj časa postavljajo z zelo dognano tehniko fotografije. Vsepovsod objavljajo svoje umetnine, pripravljajo razstave, programe z diapozitivi ob glasbi in besedi. Franc Stele se je uve-ljavil tuđi s knjigo Grintavci, ki jo Ijudje radi jemljejo v roke. V njej je panorama gora v Sloveniji. Med nami še vedno živijo umetniki, mladi umetniki, ki so vzor današnji mladi generaciji, starcjšim pa v ponos in potrdi-tev, da zna tuđi mladina ustvar-jati in odpirati srca lepoti sveta! TATJANA SIVEC Praznik glasbe Letošnje leto so med drugim razglasili tuđi za Evropsko leto glasbe, 21. junij pa za dan glasbe. In na ta dan so bile širom po Evropi številne glasbene priredi-tve. Temu pisanemu mozaiku je svojo ploščico dodala tuđi Glas-bena šola Kamnik, ki je ob zaključku šolskega leta pripravila že 32. javni nastop. Glasbena šola je iz preprostih začetkov prerasla v osrednji prostor glasbenega izobraževanja ter snovanja v Kamniku. Številni glasbeniki so se v tej soli prvič srečali z abecedo glasbe - nota-mi. Nekateri od teh so se uvelja-vili v širšem prostoru in dosegli veliko umetniško raven. V petek zvečer pa so nam gojenci skupno s pedagogi pripravili zanimiv, ka- kovosten in zelo pester večer. Prisluhnili smo lahko vsem instrumentom, ki so v šolskem programu. Predstavili so se nam številni solisti, najmlajši, ki sele začenjajo stopati v skrivnosti glasbenega sveta, do tistih, ki že dosegajo vidne uspehe na repu-bliških tekmovanjih. Obiskovalci so vse nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom, ter tako pohvalili njihova prizadeva-nja. Obiskovalci so bili tuđi zadovoljni, ker je večer potekal na veder in simpatičen način, spre-jemljiv tuđi za širše občinstvo. Pedagogom in vodstvu sole naj ob 4em zaploskamo in jim pove-mo, da so na pravi poti. Naj kar tako nadaljujejo. Franc Pestotnik Predstavitev novega kamniškega zbornika Enajstega julija je bila v dvorani nad kavarno Veronik- tiskovna konferenca, na kateri so novinarjem in predstavnikom kulturnega in političnega življenja v Kamniku predstavili zbornik razprav ob 750-letnici mesta. Osnova za pripravo zbornika je bil simpozij o zgodovini Kamnika. Priredili sta ga Kulturna skupnost Kamnik in sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo v Kamniku oktobra 1979, ki sta zbornik tuđi izdali. Namen simpozija, kakor tuđi novega zbornika, je bil čimbolj celovit prikaz starejše kot tuđi novejše preteklosti Kamnika in kamniške občine, in to iz vseh zornih kotov. Vsebina zbornika je rezultat dolgotrajnih raziskovalnih naporov in daje pomemben prispevek k zgodovini Kamnika in njegovega območja. Prinaša veliko novega gradiva in zamisli, z novimi meto-dami pa osvetljuje poglavja iz preteklosti mesta. Petindvajset pri-spevkov dvaindvajsetih avtorjev je zbir zgodovinskih, etnoloških, arheoloških, numizmatičnih in umetnostno zgodovinskih pogledov na Kamnik in njegovo okolico, in sicer v obodju od leta 1229, ko je mesto prvič omenjeno v ohranjenih virih, pa vse do današnjih dni. Avtorji so na predstavitvi knjige povedali nekaj besed o svojem prispevku v zborniku. Nekaj naslovov iz vsebine: Mesto Kamnik v prazgodovini Slovenije, Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini, Trgovsko prometni položaj Kamnika do 17. stoletja, Razvoj krajev, občin in okrajev na ozemlju kamniške občine, Umetnostni vzponi in upadi kamniškega mesta, Delovanje kulturnih društev v Kamniku od šestdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne, Izdelki tiskarne Antona Slatnarja in njihova likovna oprema, Prispevek k zgodovini turizma v Kamniku, Zgodovina zimskih športov v Kamniku, Dva vzpona revolucionarnega gibanja na KamniSkem med vojnama, Razvoj OF v kamniškem okrožju leta 1941 in pozimi 1942, Občina Kamnik od narodnoosvobodilnih odborov do delegatske skupščine... Predsednik uredniškega odbora Jože Žontar je na predstavitvi zbornika dejal, da ta z novih vidikov osvetljuje zgodovino Kamnika, z bogatim fotografskim gradivom pa še poudarja svojo dokumentarno vrednost. Tehnični urednik zbornika Borut Rovšnik je povedal, da je delo izšlo v nakladi 3000 izvodov, ima 212 strani in 53 slikovnih prilog. V prodaji bo že avgusta, občani pa j^i bodo lahko kupili tuđi preko občinskega sindikalnega sveta v svojih dleovnih organizacijjah. »Zbornik naj bo spodbuda za novo proučevanje kamniške zgodovine, prispeva naj k še večji zavzetosti za ohranitev in prenovo kulturnih spomenikov, povezanih s kamniško zgodovino,« je v uvodni besedi med drugim zapisal uredniški odbor zbornika. ROMANA GRČAR Seja izseljenske matice V ponedeljek, 1. julija, je bila zadnja in obenem volilna seja Izseljenske matice podružnice Kamnik-Domžale. Potrdili smo poro-čilo dosedanjega odbora, ki mu je uspešo predsedoval Matija Jenko, direktor Svilanita. Težišče dela bo v bodočem štiriletnem mandatnem obdobju preneseno v Domžale. Novemu odboru bo predsedoval kulturno-pro-svetni in javni delavec Jernej Lenič, pod vodstvom katerega se bo Izseljenska matica Kamnik-Domžale prav gotovo še naprej razvijala. Sprejeli smo predlog, da bo tradicionalno srečanje izseljenccv in zdomcev tuđi letos v Kamniški Bistrici in sicer 10. avgusta ob 15. uri. Nastopila bo plesna in folklorna skupina »Mladi glas« iz Kanade, nastopile bodo tuđi sestre Budja, ki so že naše stare znanke. Vljudno vabljcni izseljenci, zdomci, sorodniki in ostali! MARICA BREJC Dolina miru Saj je ni več, boste rekli, saj ni več zelenih dolin, ki jih me-stni živ-žav še ni dosegel, dolin, v katerih lahko pozabiš na skrbi, se sprostiš ob poslušanju ptić in napiješ čiste gozdne stu-denčnice. Pa je, taka dolina še živi, še kaže svoje care in lepote, ki pa jih zaradi odmaknje-nosti in svoje nerazvitosti poz-najo le redki. In prav je tako, da so nekateri biseri narave še varni pred turisti, ki prej ali slej pokvarijo vsako idilo. Morda se bo komu zdelo nerazumljivo, da ta kraj vseeno predstavljam, vendar mislim, da se ljubiteljem narave zaen-krat še ni bati, da bi okolica Kamnika dobila še eno priljubljeno pivsko in izletniško točko, saj daleč naokoli ne boste dobili druge pijace kot stu-denčnico. Če vas bo pot kdaj zanesla iz Kamnika proti Nevljam in Ol-ševku, se kaj lahko zgodi, da vas bosta na koncu Olševka pritegnila šepetanje stoletnih dreves in gozdna pot, ki se skrita vije med njimi. Temačen gozd pa se kmalu konca in pred vami se bo razgrnila dolina, obkrožena z bregovi, ki za-krivajo pogled na Tučno in Briše na eni in na Brezje ter Stahovico na drugi strani. Ni-kar pa se še ne zadovoljite z razgledom, saj bo dosti lepši, ko boste prišli na konec doline, ko se vam bo zdelo, da poti naprej ni, da ste se vrnili za mnogo let v preteklost, ko je mlinar še mlel žito hribov-skih kmetov. Mlina danes ni več, ostalo pa je ime, ki pove vse - Samotni mlin. Tu je torej ta kraj, ki me je prevzel in ki bo očaral še koga, ki mu je nedotaknje- na narava ljubša kot betonska džungla. Razpadli mlin že dolgo ne melje več, ostalo pa je gospodarsko poslopje in domačija, v kateri prebivata Jože in Julka Plahutnik-lastnika nekoč zelo živahnega mlina. Kljub števil-nim letom ; Jože jih ima 82, Julka pa 73, se še vedno rada pošalita in obudita spomine na pretekla leta. Leta 1854 je pokojni Franc Strgar zraven ie stoječega mlina, v katerem je družina De-bevc Že prej /n/e/a za dom, se-zidal hišo, se oženil in priselil v mlin. Zadnji od Strgarjev, kije živel v mlinu, je bil Francljev sin Tone, ki pa mu je bilo na-pornega dela kmalu dovolj in je raje odšel v Ameriko iskat svetio prihodnost. Doma je pustil ženo z otroki. ki težkega dela tuđi ni zmogla sama, zato je leta 1901 prodala mlin Ma-tevžu Plahutniku, očetu današnjega lastnika. Delo v mlinu je prav steklo sele tedaj, saj prid-nih rok, ki so znale pograbiti za vsako delo ni manjkalo. Mlin je postal tuđi zbirališče mladine, ki je s Tučne, Briš, Hriba, Vodič in Brezij nosila žito v mlin. Mladi iantje in de-kleta so bili prav veseli, če so lahko kdaj brez nadzora star-šev odšli od doma, se srečali in pogovorili... manjkalo pa ni tuđi zaljubljenih pogledov in romantičnih besed, ki so iz fantovskih ust, nevajenih lepih besed, večkrat zvenele robato. A so dekleta kaj hitro razume-la njihov pomen. Tako so se ta prva, nedolžna srečanja pogo-sto spremenila v resnejše zve-ze; le mlinarjevi otroci Jože, Johanca in Rezka nišo imeli časa za zgodnje Ijubezenske igrice, saj je delo v mlinu in na njivah vzelo preveč časa. Kljub pridnosti pa nišo živeli v izobilju, tako da se je Johanca morala leta 1928 zaposliti v kamniški smodnišnici. Ker se je delo začelo ob četrti uri zjutraj, je morala vstajati že ob dveh, saj je bila pot v Kamnik zelo dolga. Velike težave ji je pov-zročala predvsem zima, saj je morala gaziti cei sneg, ker tam kjer je hodila ona, ni hodil nih-če drug. Že leta 1930 pa jo je iz mlina na Vrhpolje odpeljal postavni mladenič Anton; tu sta naredila hišo, zase in za svojo družino. Tuđi Rezka je kmalu odšla od doma, saj je bilo vsem jasno, da bo mlin po očetu prevzel sin Jože. Odšla je v Ptuj za služkinjo, od koder se je kmalu vrnila. Želela se je namreč izučiti za prodajalko, ne pa vedno ostati služkinja. Ta želja sejije izpolnila , saj se je izučila v kamniški trgovini »Pri skali«. Še preden je šla v službo , se je tuđi ona poro-čila s Francetom. Hišo sta zgradila v Mekinjah, v njej pa še trgovino, kjer je poslej glavno besedo imela Rezka. Leta 1934 je trgovino v najem vzel Butalič do 1948 leta, ko so mu ukinili obrt. Mekinjci so bili potem vrsto let brez svoje trgovine. Sele leta 1971 je Koč-na zaradi številnih pritožb ob-čanov trgovino spet odprla. Jože ni zaostajal za sestrama, saj je v mlin pripeljal ženo in leta 1931 po očetu tuđi prevzel obrt. Kljub vsem novim dolžnostim pa je Jože še naprej hodil v slulžbo - bil je namreč rudar v rudniku kaolina v Crni, do 1935. leta, ko seje pov-sem posvetit domačiji. Očetu Matevžu je kmalu do-kazal, da bo dober gospodar, saj ga niti začetek druge svetovne vojne ni pripravil do tega, da bi zaprl mlin. Še istega leta mu je umri oče in takratje Jože sklenil da mora mlin do konca vojne ostati nepoškodo-van. Tako je tuđi bilo, saj so Nemci v mlin le redko zašli; bil je namreč preveč oddaljen od Kamnika, pa tuđi okoliški goz-dovi so predstavljali preveliko nevarnost, da bio se Nemci in domobranci brezkrbno spreha-jali. Zato pa so mlin večkrat obiskali partizani, ki jim nišo nikoli odrekli večerje in počit-ka, in prijazne besede. Seveda če v blizini ni bilo nemške ne-varnosti, za kar pa je skoraj vzorno skrbela vsa okolica, ker kmetje nišo želeli, da bi Semci zaprli Samotni mlin, kot so zaprti mlin na Podruški. Vseeno pa mlinar med vojno ni imel pretirano veliko dela, saj so kmetje le poredko zapuščali svoje kmetije, zato sta oba z ženo občasno hodila pomagat v Crno na kmetijo, kjer je bila mama Julka doma. Že pred vojno, pa tuđi po njej, so ta prelepi kotiček obi-skovali tujci, ki so hoteli iz njega narediti turistični kraj. Prvi in dokaj vztrajen je bil velego-stilničar Kenda, ki je že očeta Matevža nagovarjal, naj mu omogoči odpreti gostilno, češ da Ijudje zelo radi prihajajo v naravo, kjer se spočijejo ob kozarčku žlahtne kapljice. Iz te moke pa ni bilo kruha, saj mu je gospodar v navalu jeze odgovoril: »Hudič, pa gostilna, čist nč drugega ne bo, kot sama zguba. Turist bo men vso mrvo pomendrau, kako bom pa jest potlej žvau futrou?« Kenda je spoznal, da je Samot-ni mlin zanj nedosegljiv in da bodo sanje o gostilni res ostale samo sanje. On pa še zdaleč ni bil edini, ki je Želei še iz nedotaknjene narave potegniti dobičke, saj sta bila pogosta gosta tuđi že pokojni ing.Prešern in direktor živilske industrije. Njiju gostilna ni zanimala, pač pa sta hotela narediti ribogojnico, za katero je jezerce za hišo, kot naročeno. Njune nacrte je pre-prečil kmet Štefajner, saj ni hotel prodati zemlje, ki meji na Plahutnikovo. Tuđi Jožetu ni bilo vseeno, kaj se dogaja z njegovim posestvom, zato seje pozanimal pri ing. Prešernu kako je s to stvarjo. Odgovor, ki ga je dobil, ga je potolažil, saj turizem v tem, od civilizacije oddaljenem kraju, ni bil na-črtovan. Na srečo tuđi z ribogojnico ni bilo nič, kajti vsaka industrija za seboj pripelje tuđi turiste. Tuđi posamezniki, ki so tam hoteli graditi vikende, so se morali preusmeriti drugam, saj ni nikomur uspelo pregovoriti mlinarja, da bi prodal kos zemlje. Večina jih je potem gradila na Brezjah ali v Pa-lovčah. • Leta 1958 je Jožu umrla še mama in tako sta v mlinu ostala le še on in Julka. Otrok ništa imela, dela v mlinu je bilo tuđi vedno manj in zdelo se je, da ju bo razvoj prchitel. Jože pa se ni dal in je še istega leta zaprl mlin, saj so veliki kmetje, kot so Anžič, Blažun, Pla-huta in Jerin mleli doma - na svojih novih mlinih. Jože je moral spet v službo; tokra[ je šel za vratarja v Modelit v Mekinjah, žena Julka pa je skrbe- la za kmetijo, ki tuđi ni bila ravno majhna, saj sta imela pet krav in dva do tri prašiče. Kljub temu, da so bile štiri roke malo za tako veliko pose-stvo in da sta morala hoditi kilometre daleč po nakupih, pa ništa vrgla puške v kotvzo. Še več, od leta 1959 jima ni bilo več treba hoditi s kurami spat, saj je Jože sam napeljal elek triko v hišo, pet let kasneje pa še vodo. Leta so tekla in 1967 je Jože nabral skoraj 33 let delovne dobe, tako da so mu dodelili pokojnino, ki je še danes zelo majhna, vendar jima za skromno življenje zadostuje. To je njuno mnenje, čeprav je meni skoraj nerazumljivo, kako lahko dva starčka z manj kot dve-ma starima milijonima pokri-vata vse izdatke. Onadva pa se ne pritužujeta nad ničemer, sta sama sebi dovolj, čeprav s hva-ležnostjo sprejmeta vsako prijazno besedo, ki jima jo name-ni naključni obiskovalec. Ne bojita se osamljenosti, pozabe, niti smrti ju ni strah - bojita se le, da ju bo starost nekoč le premagala in da ne bosta mogla več poskrbeti za svojo kravo in kokoši. Še lani tega strahu ni bilo, saj je Jože še lahko oral s trak-torjem, spravljal »mrvo« v ko-zolec in odhajal v trgovino po najnujnejše stvari, medtem ko letos tega ne zmore več. V po-moč so jima ostali le še malo-številni sorodniki, ki jima pri-peljejo potrebne stvari, vendar je tuđi ta pomoč le tisto najnujnejše, saj imajo vsi svoje družine, medtem ko imata Jože in Julka le drug drugega in svojo tišino v samotni dolini. MATICROMŠAK 7 KAMN1ŠKI OBČAN /23. JUL.IJA 1985 Piše Ferdo Cvetko Praktična vaja pionirjev z vcdrovko Junij - mesec gasilskih tekmovanj V letošnjem juniju smo imeli gasilci izredno veliko tekmovanj. Gasiiska zveza Slovenije je razpisala tekmovanje za memo-rial Matevža Haceta. Matevž Hace, znani komisar XIV partizanske divizije, ki je imela znameniti pohod na Štajersko, je bil 20 let predsednik Gasilske zveze Slovenije. Tckmovalne discipline so bile posebno prirejene za jubilejno 40-letnico zmage nad fašizmom, zanimive za vse zvrsti in starosti gasilcev, tuđi vete-ranov. Gasilska društva so tri mesece intenzivno vadila in se tako pripravljala za to strokovno sreča-nje. Vsa tekmovanja so bila pri novem gasilskem domu v Kam-niku; na asfaltnem prostoru je bilo užitek nastopati. Letošnje vaje so bile vse mokre in praktične, zato je bil hitri odtok zelo dobrođošel. V soboto 1. junija so popol-dne nastopale mladinske in pionirske desetine in ženske. V nedeljo pa vse članstvo iz industrije in terena, skupaj 85 dese-tin, to je 850 gasilcev. Vse ore-dje je bilo skrbno pripravljeno in pregledano. Zato so vse motorne brizgalke brezhibno delovale. Pionirji A (7-10 let) so ročno črpali vodo ter jo prenašali na določen kraj. Prvi je bil Zg. Tu-hinj, druga Komenda, tretji Križ. Pionirke A so imele enako vajo, uvrstile pa so se takole: Srednja Vas, Nevlje, Križ. Pionirji B (10-14 let) so imeli dve različni štafeti s številnimi pre-prekami. Prva je bila Srednja Vas, nato Nevlje, sledijo Tunji-ce. Pri pionirkah B je bil prvi Kamnik, druge Tunjice in nato Križ. Mladinci, mladinke in ženske so imeli skoraj enake vaje kot člani, z delnimi olajšavami. Vaje v raznoterosti so opravljali vsi v zaščitnih maskah, mokro vajo pa z motornimi brizgalkami z zbijanjem tarče. Mladinci so se zvrstili takole: Moste, Kamnik, Križ. Mladinke pa Kamnik, Križ, Nevlje. Članice so se uvrstile takole: SVILANIT, UTOK, Tunjice. Člani so imeli zahtevnejšo vajo z orodjem, na-meščenem v vozilu. Iz njega je bilo potrebno hitro iznesti mo-torko in potrebno orodje ter zbiti tarče. Med vajo je bilo potrebno zamenjati cevi. Pri raznotero-stih so poleg dela v maskah morali žrebati mesta in funkcije, za kar je bilo treba dobro obvladati vsa različna dela. Pri članih A Poslovili so se V šolskem letu 1984/85 so se za vedno poslovili od nas nasled-nji prosvetni delavci: ZVONE VERSTOVŠEK, rojen 1924 v Mariboru, kjer je končal gimnazijo. Nato se je vpisal na ljubljansko univerzo in uspešno zaključil studij slavistike. Po diplomi je služboval v Kamniku na gimnaziji in v letu 1961 postal njen direktor. V kulturno življenje Kamnika se je vključil z vsem svojim žarom in mu tuđi vtisnil svoj pečat. Bil je predsednik kulturnih organizacij in nekaj let predsednik Solidarnosti. Usoda je hotela, da je odšel zag^renjen. Toda njegova zavzetost in vztraj-nost v pedagoškem delu sta mu odprli vrata v Izobraževalno skupnost Slovenije. Leta 1973 je postal eden prvih magistrov industrijske pedagogike na Reki. Deloval je na Visoki soli za organizacijo dela v Kranju. Spet se je povezal s Kamnikom in sodeloval pri programu Izobraževalnega centra. Univerza ga je izvolila za docenta za industrijsko pedagogiko in izobraževalne sisteme. Zahrbtna bolezen mu je v šestdesetem letu onemogo-čila vse nacrte. STANA DIVJAK, rojena 1908 v Ortneku pri Sodražici. Po končani meščanski soli v Ribnici se je vpisala na učiteljišče v Mariboru in ga uspešno končala. Njena prva služba je bila v Prekmurju, nato je učiteljevala v Radomljab. Med okupacijo se je odpovedala učiteljski službi. Zaradi umika pred prisilnim delom se je navidezno zaposlila pri trgovcu Strgarju v Kamniku kot knjigovodkinja. Po osvoboditvi je službovala na osnovni soli v Kamniku vse do upokojitve. Zaradi svojih sposobnosti in delavnosti je bila imenovana za namestnico ravnatelja na osnovni soli Frana Albrehta. STANE POGAČNIK, rojen 1905 v Kamniku, končal učiteljišče v Ljubljani, služboval v Zaplani pri Vrhniki, v Dolu pri Hrastniku; po vojni je nekaj časa nadomeščal manjkajoče učitelje v Komendi in Nevljah. Bil je referent za vzgojne ustanove pri okrajnem ljudskem odboru Kamnik leta 1949-1950. Poz-neje je poučeval slovenščino na soli za vajenke frizerske stroke v Mekinjah in od tam šel v pokoj. MERCEDES BUDAU, rojena 1902 v Stari Gorici. Mlada je prišla v Kamnik in je tu ostala. Ni bila prosvetna delavka, pa vendar izredno kulturno izobražena ženska. Bila je članica Belega križa, danes malo komu znane karitativne organizacije. Ze v stari Jugoslaviji in po vojni je na svojem domu v Kamniku instruirala tuje jezike: esperanto, italijanščino, francoščino in angleščino. Nekaj let je bila tuđi vzgojiteljica v Domu vajen-icv v Mekinjah. Zadnja leta je živela v Domu upokojencev v Kamniku, še vedno delavna. Udeležila se je letošnjega literar-nega srečanja upokojencev Kamnikas svojim piispevkom. Ob tej priliki sva se poslovili, ne da bi slutili, da se ne bova več srečali. 11. junija je za vedno zatisnila svoje prijazne oči. ■ B. M. 40-letnica osvoboditve koncentracijskih taborišč (18-30 let) je bil prvi Kamnik, druga Srednja vas, tretji Kamnik II. Člani B (nad 30 let): prvi zo-pet Kamnik, drugi Križ, tretja pa Šmarca. Med industrijskim] gasilci je zmagal KIK, sledita TI-TAN in STOL. V skupini pionirjev A je bilo 16 desetin, pri pionirkah A štiri, pionirjih B 14, pionirkah B šest, pri mladincih 11, mladinkah tri, članicah tri, iz industrije je bilo šest desetin, članov A 14 in članov B sedem. Vsi nastopajoči so prejeli lepe bronaste spominske značke. Izbirno območno tekmovanje je bilo 22. junija v Litiji. Litijsko ga'silsko društvo je proslavljalo 100-letnico svojega uspešnega delovanja. V to območje spadajo občinske gasilske zveze Kamnik, Litija in Domžale. Izbirnega tekmovanja sta se udeležili samo po dve desetini iz vsake zvrsti gasil-stva. OGZ Domžale je v zadnjem tednu odpovedala sodelo-vanje. Tako je tekmovalo 26 desetin iz Kamnika in Litije. Desetine, ki so zasedle prvi dve mesti, bodo sodelovale na jesen-skem republiškem tekmovanju. To so: pionirji : Komenda, Vače; pionirke A: Srednja Vas, Nevlje; pionirji B: Srednja Vas, Vače; pionirke B: Tunjice, Kamnik; mladinci: Moste, Vače; mladinke: Kamnik, Križ; članice: SVILANIT, Liberga; člani: Kamnik, Srednja Vas, Vače. Ob dnevu Civilne zaščite, 15. junija, je bil pri gasilskem domu preizkus znanja gasilskih enot Civilne zaščite. Sodelovalo je 21 enot iz krajevnih skupnosti in OZD v občini Kamnik. Tekmo-valne discipline so bile skoraj enake kot pri članskih. Oddelek za ljudsko obrambo SO Kamnik je trem najboljšim desetinam po-delil lepe spominske pokale. Prejele so jih naslednje enote: KS Kamnik, KS Križ in KS Zg. Tuhinj. Preizkusa znanja se nišo udeležile OZD TITAN, KS Sela in Vranja peč. Upam, da se nam bodo naslednje leto dni one pridružile ob enakem srečanju. Na njem pokažejo enote svojo pri-pravljenost in sposobnost ter znanje pomagati ljudem in de-lovnim organizacijam v slučaju potrebe. Pri vajah s creina ci-sternami so nastopile še naslednje trojke: KS Volčji potok, KS Vranja peč, KS Kam. Bistrica, KS Moste, KS Mekinje. Na ogled pa je prišla še trojka iz Ideje, ki pa zaradi pomanjkanja vaj ni nastopila. Poleg tega je bilo več naših desetin na raznih že tradcional-nih tekmovanj v Šaleku in Šiko-vem Turnu. Tu je desetina iz Kamnika kot tretjeuvrščena pre-jela pokal. Sedaj se prične ob-dobje gasilskih proslav, obletnic in otvoritev novega gasilskega orodišča v Šmarci. Ce bo gotovo specialno gasilsko vozilo za gašenje kemičnih požarov za GD Kamnik, ki ga izdelujejo v Mariboru bo tuđi ta slovesno prevzet v Kamniku. Več kot 100 pionir-jev-gasilcev se bo odpeljalo na letovanje na Debeli rtič. Tako poteka življenje gasilcev, v stalni pripravljenosti pomagati vsako-mur, ki je naše pomoči po-treben. JOŽE BERLEC Uničevalno taborišče Belsen« ZRN »Bergen Nahajalo se je skrito v gozdu, 40, km severno od Hannovra. Težko je ugotoviti število jet-nikov, ki so prihajali v to taborišče, ravno tako tuđi število žrtev. Ob kapitulaciji Nemčije so taborišče odkrile britanske enote in tam našle 10 tisoč nepokopa-nih trupel, 60 tisoč živih okost-njakov, od katerih je v nasled-njih mesecih umrlo še 13 tisoč ljudi. Neki jugoslovanski vojni ujet-nik, ki je videl grozote tega ta-borišča, je zapisa): »to je taborišče, kjer smo morali gaziti po mrtvih, da ne bi gazili po umirajo-čih. Kraj, kjer je smrt izgubila vsako ceno in je. človek prenehal biti ćelo številka.« Na tem prostoru je zdaj spo-minska plošča z napisom: Tu je bilo sramotno koncentracijsko taborišče Belsen, ki so ga osvobodili Britanci 15. aprila 1945. Tu smo našli 10.000 nepo-kopanih trupel. Od takrat jih je umrlo še 13.000. Vsi žrtve nem-škega novega reda v Evropi in zgled nacistične kulture. Uničevalno taborišče »Treblinka« na Poljskem Nahajalo se je severno od Waršave. Zgrajeni sta bili dve taborišči, prvo delovno z okoli 50 tisoč jetniki in drugo uničevalno, namenjeno predvsem Zidom. V njem je bilo 13 plinskih celic, v katerih so na dan ubili do 6 tisoč Židov z družinami. V manj kot letu je bilo v tem taborišču umorjeno okoli 700 tisoč ljudi. Trupel nišo sežigali v krematorijih, ampak so jih zasuli v velike izkopane jame, do 10 tisoč v eno. Da bi zabrisali obstoj taboriš-ča, je Himler avgusta 1943 uka-zal trupla sežgati in taborišče likvidirati. Med sežiganjem ostankov zasutih trupel so se jetniki, ki so opravljali to delo, uprli. Skoraj vsi uporniki so bili pobiti, resilo se jih je le nekaj desetin. Taborišče Treblinka je bilo po vstaji razdejano, za njim ni ostalo niti sledu. Še točnega kraja nišo znali pokazati, kje naj bi taborišče stalo. Uničevalno taborišče »Majdanek« na Poljskem Delovalo je od 1941 do njegove osvoboditve 1944. Prvi jetniki so bili poljski vojni ujetniki, nato pa Židje iz varšav-skega getta. Sredi leta 1942, so pripeljali prve politične interni-rance. Jetnike so najprej mno-žično ubijali v bližnjih gozdovih, pozneje so trupla sežigali v krematorijih. Novembra 1943 je bilo je bilo ob močnih zvokih godbe in vpit-ju jetnikov pri streljanju z brzo-strelkami usmrćeno 18.400 jetnikov. V tem taborišču je bilo umorjeno približno 360 tisoč jetnikov. Osvobodila ga je Rdeča armada 30. julija 1944. Uničevalno taborišče »Chelmno« na Poljskem Spada v vrsto najstrašnejših uničevalnih taborišč od leta 1941-1943. V njem je bilo pobi-tih, zaplinjenih in sežganih okoli 360 tisoč Židov. Ljudi so sprva zaplinjevali v prirejenih tovornjakih, v katere je uhajal ogljikov monbksid, ki je nastajal ob počasni vožnji to-vornjakov. Pozneje so jetnike zaplinjevali v celicah in jih v štiri kilometre oddaljenem gozdu zakopavali v jame, ali jih sežigali na prostem. Leta 1943 so bili postavljeni krematoriji, in še istega leta taborišče ukinjeno in porušeno. Leta 1944 je bilo obnovljeno in končno razstreljeno. Uničevalno taborišče »Belzec« na Poljskem Ustanovljeno je bilo 1942 in je delovalo do decembra istega leta. V plinskih celicah je bilo dnevno usmrćeno >po nekaj tisoč Izlet kamniških upokojencev v Prago 1981. Ob povratku so se ustavili tuđi v Mauthausnu in se poklonili pred spomenikom padlim Jugoslovanom. (P. K.) ljudi, Menda je bilo tu usmrćeno okoli 600 tisoč Židov. Leta 1943 je bilo taborišče ukinjeno in zabrisane vse sledi zločinov. Uničevalno taborišče »Sobibor« na Poljskem Namenjeno je bilo predvsem uničevanju Židov. S petimi plin-skimi celicami je delovalo od marca 1942 do oktobra 1943, nato je bilo ukinjeno in taborišče razdejano, da bi zabrisali dokaze o obstoju in storjenih zločinih. V taborišče je bilo pripeljano okoli 250 tisoč Židov s 84 tran- sporti, med njtmi jih je bilo 30 tisoč iz Nizozemske. Uničevalno taborišče »Gross Rosen« na Poljskem Taborišče so nacisti ustanovili leta 1940. Vanj so štipali precej nemških antifašistov, skoraj polovica internirancev pa so bili Poljaki. Razkropljeni so bili po številnih krajih Slezije, delavnice so bile tuđi v opuštenih rud-nikih. Ko so se Nemci umikali, so delavnice z ljudmi vred razstreli-li. Množična grobišča so odkrili sele več let po vojni. Nacisti so pobili v tem taborišču več kot 180 tisoč ljudi. SMRTI TIVADAR Martin os. upoko-jenec iz Duplice, Grohareva 1, star 95 let ZOBAVNIK Ivana, km. upo-kojenka iz Godiča 51, stara 78 let> ŽURBI Janez, delovodja iz Kamnika, Žale 6, star 44 let SLEKOVEC Roman, os. upokojene iz Kamnika, Novi trg 43/a, star 54 let POGAČNIK Stanislav, upok. profesor'iz Kamnika, Maistrova 5, star 80 let NOSE Ivanka, delavka iz Kamnika, Klavčičeva 2, stara 35 let RAIKE Elisabeth, upokojen-ka iz Maastrichta Nizozemska, stara 54 let BUDAU Mercedes, osebna upokojenka iz Kamnika, Kidri-čeva 12, stara 83 let BENČIČ Miha, upokojenec iz Doljnega Križa 6, star 78 let HUTH Agica, druž. upokojenka iz Ljubljane, Breg 8, stara 81 let RAMOVŠ Stanislava, druž. upokojenka iz Ljubljane, Ogrin-čeva 12, stara 86 let SUŠNIK Apolonija, druž. upokojenka iz Oševka 8, stara 78 let JENC Stanislav, inv. upokojenec iz Podgorja 32, star 64 let GRINTAL Janez, upokojene iz Križa 22, star 88 let BARLE Franc, inv. upokojenec iz Nasovč 14, star 35 let JEGLIČ Ana, km. upokojenka iz Češnjic v Tuhinju 13, stara 75 let HRIBERNIK Neža, km. upokojenka iz Golic 13, stara 86 let VRANKAR Frančiška, go-spodinja iz Lok v Tuhinju 12, stara 68 let POROKE ROMIH Miroslav dipl. ing. računalništva iz Duplice in BERGANT Jana, ekonomiki tehnik iz Duplice KREGAR Vidko, knjigovo-dja iz Volčjega potoka in CE-RAR Helena, dipl. ing. kem. tehnologije iz Škrjančevega JELEN Jože, avtomehanik iz Zajasovnika in URBANČIČ La-dislava, tapet. delavka iz Zajasovnika ŽAVBI Vladimir, orodjar iz Mekinj in SEDUŠAK Veronika, monterka ključavnic iz Kamnika RAK Marijan, polnilec strojev iz Kamnika, in DROLC Fran-cka, vlagalka povrtnin, iz Bele 26 FELICIJAN Jože, strojilec .kož iz Bele in KRAMAR Vida, tkalka iz Bele ZAKOVŠEK Srećko, proda-jalec iz Kamnika in PLAHUT-NIK Breda, sorterka iz Zduše RORIČ Anton, strojni klju-čavničar iz Prelog in VERŠNIK Liljana, delavka iz Kamnika PODJED Stanislav, kovino-strugar iz Tunjiške Mlake in JONTEZ Ivana, galanterijski tehnik iz Kamnika KARNIČNIK Branko, strojni tehnik iz Komende in KOŽELJ BERNARDA, zobna asistentka iz Most CESTNIK Marjan, šofer to-vornjaka iz Bistričice in STA-ROVASNIK Danica, . del. v kem. čistilnici iz Bistričice Iščem zanesljivo in dobrodušno žensko oziroma družino z ustreznimi pogoji za ne-kajumo varstvo predšolskega otroka. Pisise ponudbe v uredništvo Kamniškega obča-na ali na tel. 331-210 int. 15 Dvosobno neopremljeno stanovanje v Kamniku (Zi-kova ulica) odđamo za daljšo dobo. Ponudbe pod »Pritlič-je - atrij« na uredništvo Kamniškega občana, Tomši-čeva 2 OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN 8 KAMNIŠKI OBČAN / 23. JULIJA 1985 Komunalno podjetje Kamnik čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim Ijudem in občanom DONIT^} Kemična industrija »Donit« tozd Trival in tozd Kemostik čestita ob občinskem prazniku vsem poslovnim partnerjem in občanom TITAN _ knmmk Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n.sol.o. Kamnik proizvaja: - fitinge: crne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - rhesoreznice in kavne mline - ulitke iz temper litine - ključavnice: obešanke, navadne in cilindrične - smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim Ijuderm in občanom iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. utok, tovarna usnja kamnik čestita vsem poslovnim partnerjem, delovnim Ijudem in občanom ob občinskem prazniku Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik se pridružuje čestitkam ob praznovaju občinskega praznika ABC Pomurka, Trgovsko podjetje Kočna Kamnik čestita ob občinskem prazniku vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim Ijudem in občanom. SGP Gradbinec Kranj TOZD Gradbena operativa Kamnik čestita vsem občanom za občinski praznik SGP Graditelj Kamnik Maistrova 7 čestita ob prazniku občine vsem delovnim Ijudem in občanom in se priporoča za naročita vseh gradbenih del Samostojni obrtniki združeni v Obrtno združenje Kamnik čestitajo ob občinskem prazniku Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš predstavništvo Kamnik Gregorčičeva 11, tel. 831-261 nudi premoženjska in osebna zavarovanja. Vsem občanom čestitamo ob občinskem prazniku ft Alprem Kamnik se pridružuje čestitkam ob 27. Juliju, prazniku občine Delovni kolektiv Jata TOZD Reja - OE Duplica Vsem svojim cenjenim kupcem čestitamo ob občinskem prazniku in se priporočamo za obisk kemijska industrija KAMNIK n.«oi.o.- čestita vsem, delovnim Ijudem in občanom ob občinskem prazniku in priporoča svoje priznane izdelke: - amonitratna praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča za razstrelivo - počasi gorečo vžigalno vrvico - crni smodnik - prižigala za miniranje - signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijske paste in prahove raznih vrst - ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane &AlcW4% izdeluje - frotir brisače - frotir plašče - modne kravate - rute Vsem svojim cenjenim kupcem, delovniml Ijudem in občanom iskreno čestita ob občinskem prazniku STOL Delavci in družbenopolitične organizacije Industrije pohištva »Stol« Kamnik čestitajo delovnim Ijudem. in občanom ob 27. Juliju in jim želijo veliko delovnih uspehov /O ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana Poslovna enota Kamnik vam v svojih enotah v Kamniku, Titov trg in na Bakovniku opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljvo ter se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku. Žito Ljubljana obrat Vesna v Kamniku se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku ABC Pomurka »DO Meso Kamnik Domžale« Kamnik, Usnjarska 1 čestita ob 27. Juliju, prazniku občine Živilska industrija Mercator Eta Kamnik iskreno čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim Ijudem in občanom Gozdno gospodarstvo Ljubljana' Obrat Kamnik čestita ob prazniku občine Elektroelement Izlake TOZD Svit Kamnik čestita vsem občanom ob prazniku občine ^s/cr- ■■J\lxf^n3r*?---- MONTAŽNO PODJETJE po. Molkova pot 5. 61240 KAMNIK Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - instalacije, elektronika, konstrukcije, storitve. Vsem poslovnim partnerjem in delovnim Ijudem in občanom čestitamo ob občinskem prazniku in priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro instalacije - vodovodne ištalacije - klimatizacijske instalacije in naprave - elektonske signalnovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila (.ončarsko podjetje Komenda Čestita ob občinskem prazniku Kamnik, Ljubljanska 6 proizvaja'in v svetovalnem prodajnem studiu »Ideja« svetuje, prodaja in konfekcionira tekstilije za notranjo opremo prostorov. Vsem občanom in delovnim Ijudem iskreno čestitamo ob prazniku občine Kmetijska zadruga Emona Domžale Zadružna enota Kamnik čestita ob 27. Juliju vsem kmetovalcem, kooperantom in vsem delovnim Ijudem in občanom Slavka Krmavnar Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov in Srečo Krmavnar Finomehanika, orodjarstvo in livarstvo Sadarjeva 3, Komenda, tel. (061)841-072 Vsem občanom iskreno čestitava ob občinskem prazniku Rudnik kaolina in kalcita Kamnik se pridružuje čestitkam ob 27. Juliju, prazniku občine Živalska industrija Fructal TOZD Alko Ljubljana Frankopanska 9 Obrat za predelavo sadja na Duplici pri Kamniku čestita ob občinskem prazniku vsem občanom in vsem delovnim Ijudem Obrtno podjetje Usluga Kamnik iskreno čestita vsem občanom ob prazniku občine __9 I INHALACIJE. MONTAtA KONSIltUKCIJE, SIORITVL 10 KAMNIŠKI OBČAN7 23. JULIJA 1985 Odbor /a solidarnost v stanoviinjskem gospodarstvu pri Samoupravni slanovaujski skupnosti občinc Kamnik daje v 15-dncvno JAVNO RAZPRAVO Zap št. 1. '. Priimek-in ime, naslov . GOLE BOŽIDAR. Malija Blejca 6, K 'i m ni k Šlev. (očk zamenj. Zaposlitcv Prosilec Titan vi, 1984 Zakonec VVZ Anton Medved 2 GORJUP BORKA, Matija Blejca 2, zamenj. Varnost Lj. MuSiCF.. Trzin Kamnik 3. HOMAR LUCIJA, Klavčičeva 3. zamenj. Svit _ Kamnik 4. KOTNIK SREĆKO, Zikova 6, zamenj. Slovcnijales, Radomlje Slovenijales. Radomlje Kamnik 5. KRANJC DANICA, Klavčičeva 6, zamenj. Gost. podj. Črnuče _ Kamnik 6. LUKIČMARKO.Tunjiška2a. zamenj. Graditelj OŠ Tomo Brejc 7. Kamnik PETROVIĆ ZORAN, Klavčičeva 3, zamenj. Titan I'itan Kamnik 8. SEDUŠAK VERONIKA. Zikova 3. zamenj. Titan _ Kamnik 9. SITARFRANC, Matija Blejca 18. zamenj. Tilan Ideja Kamnik 10. ŠANTEKSTEVO. Kranjska 2. zamenj. Oestnopodj. Lj. Svilanit Kamnik 11. URHMARJETA, Parapatova 17, 52 Kočna Kamnik 12. ĐUR1Ć GORAN, Gmajnica 115.. 48 Titan Titan Komenda 13. SENOŽETN1K CVETKA, Pore&r 4, 46 Stol Alprem Kamnik 14. BERČ1Č VINKO, Zajčcva 23, 44 Stol _ Komenda 15. PRELESNIK MIHELA, Jakopičeva 43 _ 21, Kamnik tol 16. SMOLN1KAR KATARINA, 42 < upokojena _ McdvedovaS. Kamnik 17. MARKAĆ MARIJA, Klavčičeva 7, 41 Beogr. banka Lj. Kamnik 18. ŠTRITOFJANKO, Tomsičeva 11, 41 Svilanit _ Kamnik 19. JERETINA ZDENKA, Klavčičeva 3, 41 Titan _ Kamnik 20. HABJAN ANDREJA. Suhadole 62. 41 Habjan M. Tiskarna Lj. pravice Lj. Komenda 21. ALEŠ BERNARDA, Šmarca 106/E, 38 PTTLj. JLA Kamnik 22. ŽAVBI IVO, Toma Brejca 15, Kamnik 37 Titan Utok 23. BEGIC BORUT, Stcletova 13. 37 Kamnik 24. MILADIĆ RAJKO, Ljubljanska 39, 37 Kamnik ■■ 25. TUŠEK IGOR, Jakopičeva 24. 36 Kamnik 26. KERN EMA, Trg talcev 8, Kamnik 36 27. ŠORN MARJAN. Suhadole 38, 36 Komenda 28. DURAKOVIĆ SUAD, Cankarjeva 9. 36 Kamnik 29. BOMEŠTAR ZDRAVKO, 35 Zupančičeva 4. Kamnik 30. MOĆNIK MARGARETA. Zduša 9, 35 Kamnik 31. BUKOVEC VERA, Fužine 2, Kamnik 35 32. GUZEJ BREDA, Podhruška 10, 34 Kamnik 33. HUREMOVIĆHAMZO.Polčevapot 33 10, Kamnik 34. V1DMAR MAVRICIJ, Šmarca 69, 33 Kamnik 35. STELE MARJETKA, Klavčičeva 12, 32 Kamnik 36. KVAS IGOR. Tunjiška 21, Kamnik 31 37. ŠUŠTAR TONČKA. Stcletova 5. 31 Kamnik 38. ALANĐAK IVAN, Zikova 4, Kamnik 31 39. PODGOREI.EC VITO, Kidrićeva 18, 30 Kamnik 40. KIDRIĆ DARKO, Ljubljanska 3 c, n.30 Kamnik 41. SLAPAR VIDA, Kajuhova 9, Kamnik 30 42. ANŽIN BARBARA, F. AIbrehta 11, 28 Katnnik 43. BEZJAK MILENA, Zikova 12, 23 Kamnik 44. DURIČ DRAGICA, Rozmanova 6, 22 Kamnik 45. NIKOLIČ VESNA, Matija Blejca 18, 21 Kamnik Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu poziva vse udeležence javnega natečaja za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti, ki v prednostnom vrstnem redu nišo upoštevani, kakor tuđi vse druge občane, ki imajo kakršnekoli pripombe na gornji seznum, da le-te v roku 15 dni po objavi posredujejo na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8, Katnnik, Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu. Po končani javni razpravi bo odbor obravnaval pripombe ter sprejel prednostni vrstni red, na podlagi katerega bodo vsem udelcžcnccm natečaja izdane obrazložene odločbe. Predsednik Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu: .lože Kadune, 1. r. l.ek Mengeš - Avsec Jožc. Podutik Stol Zilo-pekarrui Kamnik - ZUIMKamnik Iskra - TOZD Avtomalika Titan DARU Trzin Konstruktor Maribor Svit Utok Eta Kristan Franc, Mitnica -' Svilanit Svilanit Rudnik Crna Zarja Integral Lj. VVZ A. Medved Vavpetič Šmarca Avtonabava Ljubljana SO Kamnik - ' GG Kamnik Dom upokojencev. Kamnik Titan ElmaĆrnuče Kočna Titan Kočna Utok VVZ A. Medved Planinka Trival Alprem Kočna - Svit - UKC TOZD Kirur. služba Lj. - Obvestilo Svet KS Šmartno v Tuhinju je na redni seji sprejel naslednji SKLEP: Krajane KS Šmartno in ostale občane občine Kamnik obve-ščamo, da bodo uradne ure KS Šmartno v Tuhinju vsako sredo od 1. 9. 85 dalje od 14. do 16. ure v pisarni Doma družbenih organizacij. Predsednik KS: Modrijan Franc Montažno podjetje p. o. Kamnik Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oz. naloge materialni knjfgovodja II. Pogoji: - ekonomski tehnik - izpit za strojno knjiženje na aseoti - 2 leti delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 60 dni. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Montažno podjetje »Zarja« Kamnik, Mol kova pot 5, 61240 Kamnik. O izbiri borno kandidate obvestili v roku 30 dni po izteku roka za vložitev prijav. Tovarna usnja Kamnik vabi k sodelovanju večje število dijakov in studentov za razna dela v proizvodnji v mesecu avgustu in septembru. Informacije dobite v kadrovski službi tel. 931-922 int. 17 ali 18 ali v prostorih SO Kamnik soba št. 32 na Študentskem servisu. Vabi vas Gostilna »Za Tunco« v Tunjicah pri Kamniku Cenjenim strankam nudimo vse vrste jedi po naročilu, nedeljske menije - na voljo so vam tuđi jedi na žaru. Odprto vsak dan ražen četrtka od 13. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 23. ure. Vsem občanom čestitam ob občinskem prazniku in se priporočam za obisk. Kajič Boris ZAHVALA Po dolgptrajni in nudi bolezni me je zapustila draga žena IVANA ZOBAVNIK Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo v času njene težke bolezni obiskovali, jo bodrili in ji s tem lajšali bolečine; ob njeni smrti pa se ji poklonili v spomin, mi izrazili sožalje, ji darovali cvetje in jo spremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala dr. Sedla-ku za skrbno zdravljenje, pevcem za ganljivo petje in duhovniku za opravljeno poslednje slovo. Za njo žaluje mož Janez in drugo sorodstvo __________________Godič, julij 1985__________________ ZAHVALA Nenadoma nas je v 29. letu starosti zapustil naš dragi brat, stric in nečak FRANC PRELESNIK z Okroglega 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja njegovim sodelavcem Koteks-Tobusa in prijateljem iz Klav-nice. Toplo se zahvaljujemo tuđi g. župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi v slovo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: brat in sestre z družinami in drugo sorodstvo ________Okroglo, Bistričica, Godič, junij 1985__________ ZAHVALA Strti od bolečine ob prerani izgubi dragega moža, zlata vrednega očeta in brata OBRENA DRAGAŠA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dokazali možu spoštovanje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, ga zasuli s cvetjem in nam tako nesebično pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni Kemijski industriji »Kamnik«, Tovarni »Utok« Kamnik, sošolcem in tovarišicam Osnovne sole »Toma Brejca«, pihalni godbi »Solidarnost« Kamnik in dr. Ivaneti-ču za vso nego in skrb v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se govorniku Vinku Vrankarju za pretresljive in globo- ke besede, s katerimi je orisal plemenitost mojega moža. Vsem, ki ste nam lajšali trpljenje v težkih trenutkih, nam izrazili pismeno in ustno sožalje, vsem in vsakemu še enkrat lepa hvala. Žalujoči: žena Radojka, hčerki Snežana in Branka, sin Go-ran, bratje, sestra in drugo sorodstvo Kamnik, Pljevlja, Zenica, 23. junija 1985 ZAHVALA Ob prerani smrti ljubega moža, očka in dedka HINKA ZEILHOFERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, njegovim prijateljem in znancem, OO ZK Perovo, DO Titan, sodelavcem HP Kolinske in SO Kamnik ter zlatarju Sternu za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tuđi moškemu pevskemu zboru Solidarnost za zapete žalostinke, govornikoma za izrečene ob-čutene besede slovesa in praporščakom za zadnji pozdrav. Njegovo plemenito življenje in delo bo ostalo vtkano v naša srca. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, 16. julija 1985 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša drama mami, hčerka, sestra in teta Breda Ivanka NOSE roj. Kramar Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem iz Stola, učencem, tovarišicam in tovarišem OS Duplica, sosedom, prijateljem in sorodnikom za nesebično pomoč, tolažilne besede in darovano cvetje, govornikoma in pevcem za zadnji pozdrav in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni _______Zg. Tuhinj, Kamnik, Utik, Švica, maj 1985 KAMNIŠKI OBČAN / 23. JULIJA 1985 11 Pet dni spo mi nov s poti »dober dan, naši« Zopet sem doma! Po kolesar-i skem popotovanju Svilanitovih deklet, dolgem 5 dni in 600 kilo-metrov, po obisku Slovencev v Furlaniji, Benečiji in Koroški. Prinašam vam njihove pozdrave, tople stiske rok z željami, da bi z njimi ljubili njihovo, našo slovensko zemljo. Polna doživetij, zapisanih za vedno med najlepše spomine, sem se vmila s spozna-njem, da mora človek v tuje de-žele, da spozna in ceni lepoto svoje. Srečna se, da smo prema-galc kilometre in kilometre poti: lepe in široke, strme in težke. Vrnile smo se, zmagovalke la-stne volje, z novim preprića-njem: nič ni tako nemogočega, da bi ne bilo mogoče! Naslednji zapis bo pričal o našem popotovanju od Kamnika i do Lonjerja pri Trstu, Gorice, j Čedada, Bovca, Predela, Trbiža, j Beljaka do Celovca, mimo Žita-' re vaši, Pliberka. Labota in na-zaj do Kamnika. Veseli, prijazni rej pred tovarno, ki odslej ne bo popularna samo po brisačah in kravatah, ampak tuđi po pogum-nih kolesarkah... Težko bi našla prave besede za prijetne občutke, ki nas prev-zemejo ob pogledu na zajeten šopek simpatizerjev, ki se zbira-jo ob tovarniški ograji. Nadvse spodbuden transparent navijačev iz »šlosarije« nam vzbuja pre-grešne misli, da si nekateri za-služijo poljub... Želje našega glavnega, da bi »Svilanit« dostojno »vozile« po svetu, smo si zapisale za uho, kjcr se je že čez nekaj minut znašel nageljček. Še posnetek, za vsak slučaj, če se ne vrnemo, se zasmejemo v šali in že brcamo proti Mengšu, kjer nam že od daleč maha nekaj simpatizerjev. Pred Hramom Rožice je živahno, verjetno so že pričeli s pripravami za našo vr-nitev... Po enournem »izletu« po Ljubljani srečno najdemo staro ce- nasmehi, solze, smeh, potne sra-ge, obup, pa zopet sreča, ponos; • pot, kilometri poti, travniki, polja, gore, oblaki, sonce - so bili : naši spremljevalci popotovanja; i jih želite spoznati? Petek, 14. junij KAMMK-Ljubljantf-Logatec—Postojna—Lipica— LONJER - 124 kUomettor Oblačno jutro nam ne vliva posebnega poguma, strah nas pa ; tuđi ni! Zbiramo se pred našo J tovarno - Svilanit Kamnik. Ko-lesarska ženska »desetina« na-roreč: šest »domačih« (Mari iz konfekcije frotirja, Zinka iz ši-valnice, Mojca, Nina in Vika iz tkalnice frotirja in Kika iz ka-drovskega oddelka) in »zunanja okrepitev« (Katarina - medicin-ka, pa ne žoga, ampak tista, ki zna povijati razbita kolena in glave, če je treba, Marta - orga-nizatorka prevoza popotne kra-me, Miša - boljša polovica družine Magvar, Alenka - Ninina sestra, okoli katere se je najraje sukal naša peta zunanja moč -mehanik Zidan, ki ni vešč samo popravila koles, ampak tuđi šivanja, ker je krojač in masiranja, ker je moški...). Zbiramo se to- sto proti Vrhniki. Za trenutek si oddahnemo, potem pa jo strum-no mahnemo v vrhniški klance, ki ni takšno strašilo, kot smo sli-šale. Brez težav ga prevozimo; morda tuđi zato, ker nas za njim caka nekaj bolj prijetnega: poči-tek in malica. Ampak kakšna malica: »Planinka« nam je pripravila LUNCH PACKET ali po naše kar pakete za lačne. Preden jih okupiramo, cnoglas-no s trikrat HURA pozdravimo gostitelje, ki so ostali doma v Kamnika. Po kreki malici ni težko nadaljevati pot, zato nam po-stojnske riđe ne delajo preglavic; da nam gre še lažje, obujamo desetletja stare somine na do-godke leta: popotovanje na mor-je prav po stari cesti. Ko pripe-ljemo v Lipico nanje pozabimo; pozabljen je tuđi Kamnik in čemerno vreme, saj nas tu božajo topli sončni žarki; pozdravljajo nas tuđi prijatelji iz Lonjerja. Že po dobri uri se s spremljevalci iz zamejstva in kamniškimi kole-sarji, ki so se tuđi potepali po širnem belem svetu s kolesi, od-pravljamo s kolesi proti majhni rojstni vasici Danila Pertota, stisnjeni v predmestju Trsta. Na ozkih uličicah je vsa vas: mladi in stari mahajo v pozdrav, v marsikaterih očeh se zaiskri sol-za, mokri okoli oči pa postajamo tuđi sami. Z enominutnim mol-kom počastimo spomin na padle pred spomenikom na vrhu vaši, kamor položimo venec in se med drugim poklonimo tuđi Danilo-vemu očetu. Odpeljemo se proti klubskim prostorom društva Adria. Gosti-teljem bi prav lahko podelili deset zvezdic za gostoljubje; knjigi Olimpijski ogenj in dim in Teles-na kultura med Slovenci v Italiji, lična priznanja in prekrasen pokal, ki nam ga društvo poklanja kot zmagovalkam prve etape našega popotovanja, nas dokončno »zlomijo«. Ne sramujemo se solz, ki se osušijo sele, ko skupaj zapojemo nešteto lepih, starih slovenskih, ki jih gostitelji (roko na srce) bolje znajo od nas. Lep, nepozaben, prisrčen večer se na-daljuje pozno v noč, ko nas prijazni ljudje onkraj meje s kolesi vred zapeljejo nazaj v Lipico. Po takšnem večeru, čeprav smo utrujene in je za nami 130 kilometrov poti, je težko zaspati in pozabiti na prelepo doživetje. Hvala »naši« iz Lonjerja in kma-lu zopet DOBER DAN, NAŠI! Sobota, 15. junij LIPICA-Opčine-Devin-Gorica-Krmin-Čedad-Kobarid-BOVEC - 156 kilometrov Čeprav smo se od prijaznih gostiteljev iz Lonjerja poslovile že prejšnji večer, jih peščica na-daljuje pot z nami. Spremljajo nas naprej do Gorice, kamor so nas Goričani povabili na otvori-tev praznovanja 90. obletnice ustanovitve Kolesarskega društva Gorica. Čeprav obisk ni bil v načrtih našega popotovanja, povabilo rade sprejmemo. Na prekrasen kulturni dom so Goričani zelo ponosni in pravijo, da bi zamerili naši ženski karavani, če bi peljala mimo. Dom ne samo da je prelep, tuđi prostorsko je izredno funkcionalen: velika lepa telovadnica in posebni trim kabineti nišo na voljo le Slovencem. V dopoldanskem času prostore koristijo tuđi otroci itali-janskih šol: zaradi zbliževanja in posredovanja slovenske kulture italijanski mladini... Omenjeni prostori so v kleti, v pritličju in etaži pa so večnamenski klubski prostori, ki so zdaj konferenčna dvorana, predavalnica, že čez hip pa živahna plesna dvorana ... Etažo krasijo prelepi makra-meji, kipi in druga umetniška dela, ki se bodo še dograjevala v lepi avli. Harmonično se vkla-plja v dvorano, kjer se predvaja-jo filmi, gledališke predstave - seveda predvsem slovenske, na-stopajo pevski zbori... Po krajšem prijetnem pogovoru in okrepčilu že hitimo z naši-mi spemljevalci proti Čedadu, kjer srečanje zamudimo za debeli dve uri. Jolanda Namor, novinarka in zavedna Slovenka, nas že nestrpna pričakuje v domu najstarejšega Kulturnega sloven-skega društva v Benečiji, Ivana Trinka, stisnjenega v lepem idi-ličnem mestecu Cedad. Prijeten klepet z gostiteljico nas popelje v pretekle in sedanje življenjske &f>š KAMNIK '85 JcS razmere Slovencev v Benečiji, nadvse milo pa se nam stori, ko prebiramo »Emigranta« - časnik Zveze bneških izseljencev. Vanj pišejo avtorji prispevke v nareč-nem jeziku. Ob odhodu se gostiteljici zahvalimo za lepe trenutke in ji obljubimo, da se bomo še vrnile. Gostiteljica nam zagotovi, da bo prihodnjič verjela, da pripotuje na obisk karavana kolesark; le-tos namreč do zadnjega dne ni bila prepričana v to. Sele novica v Primorskem dnevniku, ki je objavila reportažo z našega obi-ska v Lonjerju jo je prepričala, da res potujemo po zamejskih krajih, nekaj ur kasnejc pa se e v to prepričala na lastne oči! O TI ZEMLJA RODNA, ZEMLJA BEDNA, MALA, KI TE MILOST BOŽJA, MENI V LAST JE DALA! • Zemlja beneška, pozdravljena! Poslovimo se tuđi od sprem-evalcev i Lonjerja, vendar brez obljub, da se bomo še vrnile ni šio. Sicer pa nam nišo šle težko z jezika, saj se bomo vedno rade vračale v vasico v predmetju Trsta, v kateri živijo ljudje širokih src in odprtih rok. Ura je se skoraj štiri popol-dne, ko nadaljujemo še kos poti po Italiji. S čim smo se zamerili coprnicam nad nami, ne vemo, a skuhale so crne, grozeč oblake. Komaj se še utegnemo skriti pod vetrovke, že se je ulilo in prvič na popotovaju nas dobro namoči dež. Dva dni našega popotovanja je bil z nami silno prijazen, saj je pridno pral cesto pred nami. Zdaj je bilo očitno njegove dobrodušnosti konec! Sicer pa nam je po soparnem, sončnem dopoldnevu kar dobrodošel, posebno še, ker se vzpenjamo proti mejnemu prehodu Robiču. Sproti nam hladi vročo kri, da nam ne zavre v žepih, do mejne-ga prehoda pa že pojenja. V Kobarid pripotujemo v sonce. Krajši postanek pri spomeniku Simona Gregorčiča nam je dobrodošel pred zadnjim delom poti. Čeprav je pot veličastna, okolica najlepša, je za že utrujene popotnice kar težka. Prekrasni pogled na dolino Soče, preču-dovite skalnate obronke, nam pomaga premagovati zadnje kilometre pred Bovcem. V hotelu Kanin dobro poskr-bijo za nas; v prijenem klepetu zvečer je največkrat slišati: BILO JE LEPO, NEPOZABNO, TAM ONKRAJ MEJA - Z NA-ŠIMI! Nedelja, 16. junij BOVEC - Strmec - Predel - Trbii - Ciijiai - Beljak -Vrba - HODISE (pri Celovcu) 100 kilometrov Od prelepega kraja se poslovimo že zgodaj zjutraj. Drobcena skrb zaradi vožnje čez gorski mejni prelaz Predel ni pozablje-na niti ob čudoviti naravi, ki nas spremlja. Kot bi trenil, smo v Logu pod Mangartom. Za skrb in strah ni več prostora. Vse misli in moči se z nogami počasi vrtijo v strm hrib, dolg skoraj 8 kilometrov. Serpentin skoraj ni, da bi si vsaj za trenutek oddah-nile. Zinka je na vrhu prva, s Katarino kolo ob kolesu pripe-ljeva za njo — s pesmijo na ustih: Živcla svobodu ... Kako je človek srečen, če premaga takšnega gorskega cestnega velikana; ne le srečen, tuđi pono-sen! Vse tri hitro skočimo v tople trenirke in vetrovke, si po-grejemo želodec s t'pravimi ar-cnijami in na zanimivem predil-skem spomeniku še iz časa Av-stroogrske pričakamo četrto -Miso. Govori se ćelo, da je tod mimo potoval tuđi Napoleon, vendar ne s kolesom! Zidane volje pričakamo še vse ostale popotnice, ki jim je v strmem klancu uspelo ćelo plesati. Dobri volji in razpoloženju še ne bi bilo kmalu konec, če bi mraz ne za-rezal v kosti. Pohitimo še nekaj-metrov do mejnega prehoda, kjer prvič in zadnjič naletimo na strogo carinsko kontrolo. Zaradi mraza nam ni dobrodošla in smo na moža postave, ki brska po naši krami, kar jezne. Kmalu se spuščamo proti Trbižu. Pogled nam za trenutek ujame Rabel-sko jezero. Hitro prevozimo kratko pot po Italiji, po polurni vožnji po Koroški pa že malica-mo. Pred nadaljevanjem poti si še dobro zmasiramo noge in roke. Bogvedi k'terič na tem popotovanju se v mislih zahvaljujemo imenitni Križarjevi športni popotnici. (SE NADALJU1E) Vabi vas Gostilna »Za Tunco« v Tunjicah pri Kamniku Cenjenim strankam nudimo vse vrste jedi po naročilu, nedeljske menije - na voljo so vam tuđi jedi na žaru. Odprto vsak dan ražen četrtka od 13. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 23. ure. Vsem občanom čestitam ob občinskem prazniku in se priporočam za obisk. Kajič Boris Delavski svet* Ideje Kamnik, Ljubljanska cesta 6 ponovno objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge: snažilke - NK delavke (ženska) Pogoj: dokončana osnovna šola, poskusnadoba 1 mesec Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kan-didatke pošljejo v 10 dneh po objavi na tajništvo Ideje Kamnik, Ljubljanska cesta 6. Kandidatke bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu delavskega sveta. Odbojkarske novice • Treningi že na prostem -tuđi za rekreativce Že od 10. junija dalje trenirajo vse odbojkarske ekipe OK Kamnika na njihovih odprtih igriščih pri kopališču. Urnik treningov je takšen kot lani: pionirji imajo. treninge vsak ponedeljek in petek, pionirke ob torkih in če^trt-kih, mlajši in starejši mladina bb torkih in četrtkih, mlajše in sta-rejše mladinke ob torkih in će-trtkih, člani ob ponedeljkih, sre-dah in petkih, članice ob ponedeljkih, sredah in sobotah ter re-kreativci vsak torek od 17.30 do 19.30 in bo četrtkih ter sobotah od 19.30 do 22. ure. Rekreativ-ke imajo na voljo treninge ob sredah od 19. do 21. ter ob petkih od 17.30 do 19. ure. Pri re-kreativcih in rekreativkah lahko igra vsak, brez poprejšnjih pri-jav, seveda v copatah! • Odbojkarji OŠ Frana Al-brehta, ki so kot letošnji občin-ski prvaki nastopili na prvenstvu SSD ekip Ijubljanskega ohmoč-ja. so tam zasedli 3. mesto za OS Boruta Pečarja iz Črnuč in OŠ Brezovica in pred pionirski-mi vrstami osnovnih šol iz. Lo-gatca, Mengša, »Lojza Kobeta« Ljubljana - Šiška in Prežihov Voranc iz Ljubljane Center. V slovenski polfinale sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi. • V republiškem klubskem tekmovanju za pionirje, ki je bilo letos po dolgih letih zopet uvedeno, so nastopili tuđi pionirji OK Kamnik. Na polfinal-nem turnirju v Črnučah so med petinu ckipami zasedli četrto mesto. Vrstni red: 1. P. Črnuče, 2. Pionir, Novo mesto, 3. SD Brezovica, 4. OK Kamnik, 5. P. Narodni dom Ljubljane. Naši so izgubili z Brezovico z 2:1, s Čr-nučami 2:0, z Novim mestom 2:0 in dobili z Narodnim domom 2:0. V finale SRS so se uvrstili Črnučani, ki so postali tuđi letošnji slovenski prvaki. • Na letošnji »Partizanski olimpiadi« v Foči sredi maja je v slovenski reprezentanci mlajših mladincev nastopil tuđi kadet OK Kamnika Matej Škorjanc. Pod vodstvom mag. Vikija Krev-sla je Slovenija zasedla tako kot lani častno tretje mesto za Bosno in Srbijo, pred Vojvodino, Hrvaško itd. 0 Začela so se tuđi že tekmo-vanja za jugoslovanski pokal. Članice OK Kamnik so igrale z republiškimi prvoligaši P. Vič in izgubile, sicer po hudi borbi, s 3:0. Tuđi člani I. moštva OK Kamnika so bili izločeni že v pr-vem kolu; premagali so jih igral-ci Partizana »Narodni dom« Lj. s 3:2. # Na podlagi uspešnosti na-stopov na letošnjih obeh turnir-jih pionirjev za občinsko prvenstvo ŠŠD v odbojki je bilo izbranih tuđi 15 najboljših mladih od-bojkarjev v občini. 1. Jure Windšnurer, 2. Robi Petek, 3. Damjan Resanovič, 4. Miran Kosir, 5. Jure Lah oba OŠ Toma Brejca, 6. Marko Šimunovič 7. Robert Jenčič, 8. Igor Šink, 9. Balantič, 10. Urankar (oba OŠ Stranje) 11. Rok Ravnikar, 12. Rok Spruk, 13. Kern, 14, Škrtič (oba OŠ Stranje), 15. Jože Lom-bergar (Toma Brejca), vsi ostali iz OŠ Frana Albrehta. # Aprila, pred odhodom na turnir »Bratstva in enotnosti« v Beograd, je kamniška mestna mladinska reprezentanca nasto-pila v Borovljah na propagandni tekmi v tamkajšnji osnovni soli, kjer je ravno takrat potekal finalni turnir ženskih osnovnošol-skih ekip Koroške. Naši fantje so v lepi tekmi premagali najbo-ijšo koroško člansko ekipo iz Celovca VBK »Hypo« kar s 3:0. • Na letošnjem tradicional-nem majskem turnirju ob oblet-nici osvoboditve Ljubljane so naši člani v zelo moćni konku-renci zavzeli 4. mesto. Zmagali so Blejci. Drugi so bili Novo-meščani in tretji organizatorji, igralci TVD Partizana »Narodni dom«; za našimi sta se uvrstili ekipi Šempetra in Stavbarja II. Kamničani so igrali s Pionirjem 1:2, z Narodnim domom 0:2; vrsto Šempetra so premagali z 2:1. • 21. 5. so kamniški mladinci na Galjevici v Ljubljani zmagali na mladinskem turnirju v poča-stitev OF. Drugi so bili mladinci z Reke, pred Brezovico in Partizanom Narodni dom. • Na obeh letošnjih turnirjih pionirk za prvenstvo SŠD občine Kamnik je bilo izbranih nasled-njih deset najboljših najmlajših odbojkaric. Za najboljšo je stro-kovna komisija proglasila Bojano Plevel, za drugo Alešo Žibert in tretjo Ireno Ovijač (vse tri iz OŠ Komenda-Moste), 4. Neli Brelih (F. A.), 5. Alenka Repič (T. B.), 6. Petra Dovič (F. A.), 7. Nataša Koderman, 8. Mojca Cerar, 9. Renata Matjan (vse T. B.) in 10. Petra Bajec (F. A.). Letošnji tradicionalni odprti turnir nioških trojk v počastitev občinskega praznika bo v sobo-to, 27. julya s prićetkom ob 19. uri na igriščih pri kopališču. Nekaj povabljenih trojk deklet bo tekmovalo na igrišču na Vrhpo-lju. Prijavite se lahko na OK Kamnik, Titov trg 7 oz. pol ure pred pričetkom turnirja na igriščih. # Od kamniških pionirjev-odbojkarjev je bil letos Jnre VVindšnurer izbran v pionirsko reprezentanco Slovenije, ki je 2. junija nastopila na tradicional-nem troboju Slovenija - Hrvaška - zamejski Slovenci (zsšdi). Slovenija je premagala zamejce z 2:0, ntcdtem ko so proti Hrvaški izgubili zelo tesno z 2:1 (15:13, 13:15„16:14). Prvi so bili Hrvat-je, Slovenija druga in reprezen-tanca ZSŠDI tretja. Med kandidate za reprezentanco pa se je uvrstil tuđi mladi, 13-letni Damjan Resanovič. 9 V letošnjo odbojarsko solo Slovenije, ki je bila od 28. 6. do 4. 7. v Novi Gorici, so bili od Kamničanov povabljeni naslednji reprezentanti: pri pionirjih Jure VVindšnurer oz. Damjan Resanovič, pri kadetinjah Nives Novak, pri kadetih Matej Skor-janc in pri mladincih Girega Hri-bar ter Janez Slabajna, ki sta obenem poleg Alesa Škorjanca (ki gre avgusta k vojakom) tuđi kandidata za državno mladinsko reprezentanco, katero sedaj vodi Viki Krevsl. • Mlajši in starejši mladinci OK Kamnika so tuđi letos prvaki Ijubljanskega obmocja. V obeh kategorijah so drugo mesto zasedli odbojkarji Črnuč, tretje ŠD Brezovica pred TVD Partizan Narodni dom. V enem iz-med treh republiških polfinalov, v polfinalu SRS za ljubljansko-dolenjsko regijo, so bili Kamničani v obeh konkurencah oba-krat drugi, za Pionirjem iz Nove-ga inesta. Ob tekmi sta bili v Novem mestu. Zmaga pri starej-ših mladincih je bila precej vpra-šljiva, saj so, ob zelo »Čudnih« odločitvah domačega sodnika Jureta Stegnarja, Novomeščani zmagali tesno,z 2:1 in to v zadnjem nizu 16:14. S tema zmaga-ma so se v slovenski finale uvrstili Novomeščani. • 1. julija je na igriščih TVD Partizana »Tabor« (Ljubljana) kamniška mešana trojka v postavi Peter Hribar, Franci Obolnar in Melita Slabajna zasedla za trojkama Bleda in TVD Partizan Narodni dom odlično tretjo mesto. Četrti so bili Novomeščani. Nastopilo je 25 trojk iz vse Slovenije, med njimi tuđi trojka Stavbarja iz Maribora. Kam niski planinci V soboto 6. Juliju, so kamniški planinci obiskali Dobrač na Ko-roškem, visok 1167 m nadmorske visine. Ob tej priliki so se oglasili tuđi v Celovcu, kjer jih je sprejel župan mesta g.Leo-pold Gugenberger, ki ga vežejo s Kamnikom, /lasti pa s kamni-škimi planinami prijetni spo-mini. Kamniško planinsko društvo organizira mnogo različnih planinskih pohodov, srečanj in tur v ožji domovini in v zamejstvu. Tega dne zgodaj zjutraj so se planinci v polno zasedenem av-tobusu odpeljali iz Katnnika proti Ljubljani in naprej v Celovec. Po dogovoru Slavka Rajha, predsednika PD Kamnik, in Slavka Ribaša, je bilo sklenjeno, da se vsi planinci oglasijo pri županu mesta Celovec g.L.Gu-genbcrgerju, ki je planince sprejel v sejni sobi Magistrata. V krajšem prijateljskem nagovoru je zaželel planincem srečno pot na Dobrač, znano turistično in planinsko točko nad Beljakom. Pozdravil je vse prisotne planince in poslal pozdrave vsem planincem Kamnika. Zlasti je z veseljem govoril o lepotah kamni- ških planin, ki jih številni avstrij-ski državljani in tuđi on osebno zelo radi obiskujejo. Še vedno ima živo v spominu otvocitev novega planinskoga doma na Kamniškem sedlu 1983, ki se gaje udeležil. Česti-tal je planincem za tako čudovito planinsko postojanko. Slika, ki jo je podaril ob otvoritvi doma, visi v jedilnici doma na Kamniškem sedlu. Po izmenjavi skromnih daril in prisrčnih pozdravih so planinci, polni prijetnih občutkov, ki dru-žijo planince med seboj, ne glede na meje in politično ureditev, ugotovili, da je potrebno bore malo truda in naporov za medse-bojno sporazumevanje in prijateljstvo, če imajo sorodne želje in veliko ljubezen do gora. Najstarejšemu planincu, 81-letnemu Francetu Štefuli je župan Celovca podaril spominsko knjigo, planinskemu društvu pa mestno zastavico Celovca in ste-klenico močnejšega. Kamniški planinci so celovškemu županu poklonili izbrane kapljice. Deloma oblačno in megleno vreme ni skalilo dobrega razpo-loženja. Dobrač je lepa gora nad Beljakom. Do podnožja vrha Komenda: karateisti pridno delajo V krajevni skupnosti Komenda dc-luje karate klub, ki je dokaj delaven. Treniramo dvakrat tedensko v osnovni soli Komenda pod nadzorom glavnega trcnerja domžalskega ob-močja, Slavka Šotarja, Konec maja smo pripravili v osnovni soli Slavka Šlandra v Domžalah tekmovanje za pionirje. Tckmovali so pionirji Domžal, Jarš, Mengša, Lukovice in Komende, skupaj okrog 40 tekmovalcev, ki so pokazali veliko znanja in dobrih borb. Tuđi tekmovalci iz Komende so dosegli vidne razultate, saj je v kategoriji mlajših pionirjev zmagal naS tekmo-valec. Tekmovanje se bo zaklučilo oktobra, ko bo izveden Se drugi del tekmo-vanja. Skupni rezultat pa bo štel kot končna uvrstitev. Tekmovanje poteka v treh katego-rijah: mlajši in starejši pionirji ter pionirke. Glede zanimanja pričakujemo tuđi jeseni množično udeležbo na tek-movaniu. Za dan mladosti pa smo člani karate kluba s trenerjem Šorotarjem v osnovni soli Moste prikazali SANKU-KAI karate. Kakor je bilo videti, je bila demonstracija številnim učencem, ki so se zbrali v avli Sole, zelo všeč. Če bodo pogoji, bomo septembra zopet prikazali demonstracijo, verjetno pa še video kaseto s posnetim treningom pionirjev in članov z viSjimi pasovi. Upamd, da bo to pripomoglo k več-jemu zanimaju za ta Sport in da se bo to tuđi poznalo pri jesenskem vpisu v tečaj karateia. MARKO KRAMAR GRS Kamnik v gosteh pri sovjetskih reševalcih Na povabilo Sveta vsesovjetskih prostovoljnih in profesionalnih špor-tnih zvez in Moskve sta bila dva člana Gorske reševalne službe Kamnik Ce-ne Grilje in Janez Koscc od 12. do-19. julija gosta gorskih reševalcev iz Sovjetske zveze. Po sprejemu v Moskvi sta skupaj z drugimi delegacijami iz Evrope odpo-tovala z letalom v centralni Kavkaz, kjer so delegacije seznanili z delova-njem njihovih kontrolno reSevalnih centrov in alpinističnih vzgojno špor-tnih taborov pod najvišjim vrhom Kavkaza, Elbrusom. Omogočena je bila izmenjava izku-šenj v tehniki reševanja, transporta ponesrečencev in nuđenju prve pomoći. Po vrnitvi v Moskvo je bilo srečanje z Upravo vsezveznega sovjeta prostovoljnih športov, Prostovoljno zvezo in Upravo alpinizma in ogled Moskve. Postaja gorske reševalne službe se je tako prvič srečala z gorskimi reSe-valci Sovjetske zveze. Prepričani smo, da je sodelovanje z reševalci iz drugih dežel zelo koristno. Tako smo imeli 22. junija na reševalni vaji naše postaje v Brani v gosteh reševalce iz Želez-ne kaple. GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA KAMNIK Šport nas združuje Na Duplici raste mladi rod nogometašev NK Enotnost. Marsi-katero zmago so že izborili. Vsekakor je to zasluga Bilija, ki požrtvovalno in prizadevno dela z mladino in skrbi, da je igrišče vedno urejeno in pripravljeno za tekmo. Zato ni čudno, da nogometno igrišče ob Interieru Dupličani popularno imenujejo »Bilijev travnik«. Pred novo sezono vabijo v svoje vrste vse ljubitelje nogometa. JANEZ KUKOVIČ nas je pripeljal avtobus. Le urico in pol hoje je bilo potrebno za vrh, kjer se je obiskovalcem od-prl lep razgled po bližnji in dalj-ni okolici. Lepo so se videli tuđi naši vršaci s Triglavom in drugimi vrhovi. Čas je kar hitro mineval in v popoldanskih urah so se planinci zadovoljni in srečni vračali nazaj v Kamnik. Tuđi na meji ni bilo zadrževanja in odnos miličnikov in carinikov je bil zelo prijateljski in vljuden. Planinci so prepričani, da bodo tuđi v prihodnje krepili med-sebojno sodelovanje mćd ljubitelji gora in s tem krepili in širili sporazumevanje med ljudmi. STANE SIMŠIČ Svetovno prvenstvo v letenju z zmaji Letošnje svetovno prvenstvo je bilo v Avstriji, na Tirolskem, v lepem turističnem mestecu Kossen. To mesto je znano kot eno največjih zmajarskih centrov v Evropi, pozimi pa nudi lepe terene za smučarske užitke. Ker je bilo prvenstvo dokaj blizu, se je naša reprezentanca udeležila tekmovanja z osmimi člani, kar je največ dovoljeno. V ekipo sta se uvrstila tuđi dva člana odseka za prosto letenje »Kavka« iz Kamnika in sicer Bo-rut Pestotnik, ki je sodeloval že na prejšnjem svetovnem prvenstvu v Schvvangau, ter Srećo Ža-gar, ki je do sedaj sodeloval samo na domačih tekmovanjih. Ostali člani so bili naslednji: Viktor Vreš »Prepih«, Tržič, Miran Simerl »Delta« Ljubljana, Franček Konjav Šmarna gora, Bojan Marčič »Commet« Maribor, Ivo Volarič »Let« Škofja Loka in Ivan Brovč iz Posočja. Kljub nesreči, ki jo je imel Pestotnik prejšnjo sezono v Italiji, ni odnehal. Treningi doma in zagrizena borba z.,najboljšimi so mu prinesli zadostne točke za finale. V svoji skupini je dosegel 6. mesto. Za JU ekipo je bil to velik uspeh, saj sta imeli ekipi iz Avstrije in Sviće v finalu tuđi samo po enega tekmovalca, pa če-prav so tam možnosti za razvoj tega športa dosti boljše. V finale se je uvrstilo 41 tekmovalcev. Točke iz predfinalnega tekmovanja so se štele naprej in sicer tako, da so zmagovalce iz vseh skupin izenačili, ostali tekmovalci pa so točke dobili procentualno. Pestotnik je po tem izračunu pristal na 36. mestu. V finalu so tekmovalci izvedli še šest pole-tov. Zadnji dan so leteli ćelo v nevihti, tako da so nekateri najvztrajnejši pristajali, ko je bil uum 85 Na prvenstvu je sodelovalo 33 držav. Zaradi velikega števila tekmovalcev, okrog 220, so jih organizatorji rezdelili v štiri skupine. Tekmovalci so startali na različnih startnih mestih, oziro-ma krajih, ki so bili oddaljeni drug od drugega tuđi do 100 km. Prvo startno mesto je bilo v Kos-senu na hribu UNTERBERG HORN na visini 1200 metrov, z visinsko razliko 600 m. Drugo, najbolj oddaljeno, je bilo v gor-skem grebenu ZILLERTAL na hribu ARBISKOPF na visini 2000 metrov, z visinsko razliko 1370 metrov. Naj omenim, da tukaj zmajarji ob ugodnem vremenu dosegajo rekordne visine, tuđi čez 3500 metrov in tuđi rekordne prelete čez KITZBU-HELSKE ALPE. Naslednji start je bil v kraju S6U na hribu HOHE SALVE, smučarskem središču v blizini KITZBUHLA, ki je bolj znan po smuk progi za svetovni pokal. Start je bil na. visini 1830 metrov, z visinsko razliko 1100 metrov. Potem smo startali še na PROST ALMU na visini 1200 metrov z visinsko razliko 600 metrov. Ta start so zavračali skoraj vsi, ker je bilo težko najti pravi trenutek za start. Če si bil prepozen, si lahko odletel samo še na pristajalni prostor. Prvi teden tekmovanja je bil uradni trening, naslednji pa boj za finale, v katerem so tekmovalci izvedli šest poletov. V finale se je uvrstilo 10 tekmovalcev iz vsake skupine, ki je štela okrog 55 tekmovalcev, nekaterih ludi profesionalcev. Uvrstitev med prvih deset je bila izredno težka, saj je bilo letenje zelo naporno. Nekatere dneve je bilo treba leteti tuđi sedem ur in več za razdalje, ki so zadoščale za dobro uvrstitev. dež že mimo. Seveda mokri kot cucki. Ker je bila konkurenca zelo močna, je bila vsaka najmanjša napaka ušodna za uvrstitev. Tako se je zgodilo že v polfinalu najboljšemu iz ameri-škega moštva RICHU PFAJ-FERJU, ki je pristal v Nemčiji, kar pa pravila ne dovoljujejo. Obratna točka je bila zelo blizu nemške meje, tako da smo med prostim letenjem za šalo leteli malo v Nemčijo in nazaj (brez potnega lista). Taka napaka je stala ameriškega tekmovalca ne samo prvega mesta v svoji skupini, ampak tuđi uvrstitev v finale. Borut je imel smolo pri tretjem poletu. Včasih se razmere v zraku tako hitro spremenijo, da se ne da nič narediti. Tako je moral pristati ob vznožju hriba, s kate-rega je bil start in temu seveda sledi nič točk. Tako se je v finalu uvrstil na 40. mesto, kar pa je tuđi velik uspeh. Zmagovalec prvenstva je bil Anglež JOHN PENDRY, drugi je bil prejšnji svetovni prvak iz Avstralije STEPHEN MOY-SES. Ekipno je bila Anglija na pr-vem mestu, na drugem Avstrali-ja, potem pa Kanada. Američani so kljub svoji veliki propagandi, češ mi smo najboljši, razočarali in so bili ekipno sele četrti. Naša ekipa se je uvrstila na solidno 16. mesto. Na prvenstvu je Borut postavil tuđi nov jugo-slovanski rekord v preleteni raz-dalji, ki znaša 143 km in dosegel visino 3550 metrov. Kljub dobrim uspehom, ki jih dosegajo člani kamniške Kavke, organizaciji brezptačne sole za zmajarje in zmajarskih tekmo-vanj, ima kamniška ZTKO, in tuđi nekatere DO, zelo malo ra-zumevanja za podporo tega atraktivnega športa v Kamniku, kar se tiče finančne podpore. Zato se morajo člani z denarjem znajti kakor vedo in znajo. Naj omenim samo stroške svetovne-ga prvenstva za dva člana. Samo štartnina je znašala 20.000 šilin-gov. V to so bili všteti samo pre-nočišče z zajtrkom in prevozi v času tekmovanja. Za ostalo hrano, zavarevanje in filme, ki smo jih uporabljali v tekmovalne na-mene in prevoz z lastnimi pre-voznimi sredstvi do Kossena in nazaj, smo morali globoko seči kar sami v svoj žep. Le štartnino smo plaćali z društvenim denarjem, ki smo ga ne-kaj že imeli, nekaj pa smo ga dobili na pošnjo po raznih DO, v većini nišo bile iz Kamnika. Naslednje svetovno prvenstvo bo v Avstraliji. Zaradi finančnih težav tja ne bomo šli. Na svetovnem prvenstvu v Kossenu je bila pred začetkom tekmovanja parada tekmovalcev po mestnih uli-cah. Spodobi se, da je takrat tekmovalec malo lepše napravljen, kot so bili predstavniki drugih držav, saj so bili vsi v le-pih uniformah ali kombinezonih ter podobnih oblačilih v enotni barvi. Mi smo bili edini, ki smo naredili slab vtis, saj smo bili napravljeni vsak v svoje različne cunje, kot nekakšni klošarji. Kljub prizadevanjem, da bi bila jugoslovanska reprezentaca lepo oblečena, ni za to nobena tekstilna tovarna našla razume-vanja. Pa kdaj drugič. PESTOTNIK-ŽAG A R Tudi Titanovci kolesarijo Zagnani kolesarji Titana so žc pred skoraj tremi leti ustanovili kolesarsko sekcijo in to predvsem z namenom, da to vrsto rekreacije še bolj razširijo na ostale delavce, da kolesarijo bolj organizirano, skupinsko in na ta način še bolj utrjujejo tovariške vezi med delavci, med seboj. Po začetnih težavah in skromnem udejstvovanju v prvem letu, se je zanimanje za organizirano kolesarjenje že v nasled-njem letu povećalo. Na ces'tah je bilo opaziti vedno več posaineznikov in skupin v Titanovili dresih, pa tudi na raznih maratonih so nastopali skupinsko. Ker sekcija deluje v okviru sindikata DO Titan, so tudi tekmovali in to na občinskem in republiškem prvenstvu. 1 Uspešna lanska kolesarska sezona jih je spodbudila, da so si za letošnje leto zadali večje nacrte. Udeležili so se in se še bodo raznih kolesarskih maratonov, organizirali bodo skupne vožnje in izlete, tekmovali med seboj in seveda na občinskem sindikalncm tekmovanju in še kje. Največja naloga pa je bil prav gotovo maraton Sl-KOP, ki so ga uspešno zaključili v nedeljo, 16. junija. Ideja za kolesar-ski maraton SI KOP se je porodila že konec lanske sezone. Zamisel o kole-sarskem obisku delovnih organizacij Poslovne skupnosti S1KOP - Slovenske industrije kovinskih in plastičnih izdelkov - je naletela na razumcva-nje in podporo pri vseh delovnih or-ganizacijah. SIKOP sestavljajo: Kovi-noplastika Lož, Lama Dekani, Liv Postojna'in Titan Kamnik - torej skupina proizvajalcev komplctncga asortimana okovja in inslalacijskega maleriala, ki se uporablja v gradbeni-štvu in lesni inustriji. Po raznih organizacijskih, material-nih, finančnih, fizičnih in drugih pri-pravah (in težavah) se je karavana osmih titanovih kolesarjev odpravila na pot. Žal se iz ostalih delovnih organizacij SIKOP-a maratona ni udeležil noben kolesar. Naj na kratko opišem njihovo zanimivo pot: Startali so v Titanu. Množica delavcev jim je zaželela srečno pot in Icpo vreme. Kljub hladnemu jutru in temnim oblakom se je karavana korajžno podala na pot. Ustavili so se v Ljubljani na sedežu poslovne skupnosti, nato pa nadaljevali pot preko Škofljicc, Čez Turjak, Sodražico in čez Bloke v Lož. Tu so si ogledali delovno organizacijo Kovinoplastika. Prvo etapo so zaključili v Cerknici. Drugi dan jih je pot vodila preko Unca v Postojno, kjer so obiskali in si ogledali delovno organizacijo Liv. Nato so kolesarili preko Ćrnega kala do Dekanov in se ustavili v DO Lama. Kakor v ostalih delovnih organi-zacijah, so jih tudi tu prisrčno sprejeli in jim razkazali delovne in proizvodne prostore. Etapo so zaključili y An-karanu. Tretji dan so bili zopcl v Lami, kjer so prisostvovali slavnoslni otvoritvi1 šporlnih iger SIKOP. To so bile žc V. športne igre. ki jih v okviru poslovne skupnosti organizira vsako leto druga delovna organizacija (lani Tilan v Kamniku). Mcdtcm, ko so delavci-športniki vseh stirih delovnih organizacij merili svoje moči v kcglja-nju, strcljanju, šahu, odbojki, namiz-nem tenisu, malem nogometu in krosu, so kolesarji »grizli« čez Crni kal, Divačo, Scžano, Tomaj, Ajdovščino, Vipavo in čez Col v Idrijo. Najtežjo etapo so tu zaključili in si privoščili zaslužen počitek. Titanovi šporlniki pa so medtem slavili ekipno zmago na V. šporlnih igrah SIKOP 85. Zadnja etapa je potekla po trasi kolesarskega maratona Franja. iz Idrije v Ccrkno, čez znani klance Kladje, v Škofjo Loko, ćez Vodice, Moste, v Kamnik. V štirih dneh, ko so prevozili preko 470 km, so kolesarili skozi lepe kraje Dolenjskc, No-tranjske. Primorske, Krasa in Go-renjske, skratka videli so lep del naše lepe domovine - Slovenije. Obiskali so delavce Poslovne skupnosti SIKOP, s tem šc bolj utrdili sodelovanje in navezali nove prijateljske vezi, kar je bil tudi osnovni namen marto-na. Seveda si želijo prihodnje leto takšno kolesarjenje ponoviti tudi z udeležbo kolesarjev iz ostalih DO SIKOP. Na koncu naj Titanovim kolesar-jem zaželimo še naprej srečno vožnjo in lepo vreme pri njihovem kolesar-jenju. PoB Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik — Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor v sestavi: Romana Grčar, Maja Korošec, Janez Maleš, Franc Mihevc (tehnični urednik), Mateja Reba, Stane Simšič, Jana Taškar (glavna in odgovorna urednica), Stane Za-rnik, strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.