oiacana v gotovim
Maribor, petek 3©. marca 1934
Stev. 62
Leto V!!!. (XV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VEČERNI
Dradn.itvo In ufnava: Merlbpr, Ooapeatca AH/ Tale to« nradaUStvn 1440« nprana 246A Izhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 16. uri i Velja gaaežno praja«»an v upravi «B po peštl 10 O In, dostavljen na doai IS Din / Oglasi po cenik« / Oglase epreieaM tadl oglasni oddelek .Jetra* v Ljubljani t Potmi tokovni mirna «.11.40»
19
JUTRA
Zunanja politika Jugoslavije
Iz ekspozeja ministra dr. Bogoslava levtiča
Med vsemi ekspozeji in govori, ki so bili podani na proračunskih sejah narodne skupščine, je bil nedvomno najvažnejši ekspoze zunanjega ministra dr. B. Jevtiča, in sicer v drugem delu, kjer ni govoril le o zadevah proračuna, marveč o naši zunanji politiki. Najprej je naglasil tu, da je Jugoslavija in cela mala antanta ostala zvesta ideji miru in Društva narodov. Lani se je s strani Italije sprožila zahteva po reformi te ustanove. Cilj je bil isti kakor pri iniciativi za pakt štirih: nadvlada velesil. Mala antanta je ostala proti tej in taki reformi, pa tudi pakt štirih še ni bi! ratificiran in nikoli ne bo. Drugo načelo Jugoslavije je povezanost v mali antanti, ki ie dobila lani novo tesnejše ogrodje. Iz z£olj političnih teženj je prešla tudi na Gospodarske. Sedaj obstoja še stalni Gospodarski svet male antante, ki prijavlja izmeno gospodarskih dobrin, ne vključuje pa iz te skupnosti dragih dr-zsv, ki se vedno lahko pridružijo. Glede Odru delamo zanj v srednji Evropi in na Balkanu, zahtevamo pa, da zasledujejo tudi drugi enake cilje! V tem stremljenju smo tudi pristopili h konvenciji o definiciji napadalca, sklenjeni z R u s i j o in njenimi sosedi.
V	zvezi s tem je nastopil trenutek za zbližanje balkanskih narodov. K te-m'U nas niso silile le razmere na Balkanu, temveč vsesplošne. Tako smo sklenili z Romunijo, Turčijo in Grčijo pakt o prijateljstvu, nenapadanju in arbitraži. Isti 'Motivi so nas vodili k delu za zbližanje ? bratsko Bolgarijo. Zdrava bodo-C1>0st in napredek naših narodov in mir ta Balkanu zahteva, da se slabi odnošaji sPremene tako, da se ustvari medsebojno Stopanje* Jugoslavija bo nadaljevala to Politiko, ki ni naperjena proti nikomur. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da tudi bolgarski narod to tako razume in pozdravlja. Naša balkanska politika, temelječa na želji sodelovanja, je že tra-sbcionalna, zato smo zmerom pripravlje-Jd Ua sporazum in sodelovanje z vsemi balkanskimi narodi za svobodo Balkana. f druge strani se pa nepomirljivo borimo Proti tujcem in zavojevalcem, naj priha-lašo od koderkoli in proti vsem njihovim P°iti2gačem na Balkanu. Sedaj smo v dobrih odnošajih z vsemi balkanskimi na-'°di, a to še ni dovelj, potrebno je še smiselno in iskreno sodelovanje na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja vseh. Potrebno je Še več čuta za solidarnost in skupnost 'nteresov. Balkanski pakt jamči nedotakljivost mej podpisnic in nepodpisnic. Podpisnice pa ne bodo prevzemale nobe Pih obveznosti proti katerikoli balkanski
drž
zavi brez poprejšnjega sporazuma z
drugimi. K paktu pristopijo vedno lahko tudi države, ki tega niso storile. Glavni ujegov namen pa je uničiti na Balkanu politiko intrig, prepirov in presenečenj. Nočemo biti sredstvo nikogar. Zato stremimo tudi po pritegnitvi Albanije in jen aše razmerje do nje vedno boljše.
Veliko našo in tudi svetovno pozornost zaslužijo novejša prizadevanja za restavracijo Habsburžanov v Avstriji in Madžarski. Izreči o tem besedo je naša pravica in dolžnost, ker smo deloma nasledniki avstro-ogrske monarhije, ki se je na nas razbil a. Zgodovina te monarhije je znana, in kadarkoli se kaj poizkusi za njeno obnovo, kakor prej na Madžarskem in sedaj v Avstriji, vselej se kakor iz neke neizbežne fatalnosti prelije kri. Ta mora preteklosti se zato ne more več vsiliti narodom kot up v boljšo bodočnost. Zato izjavljamo: Politika obnovitve habsburške monarhije ni in ne more biti politika ne konsolidacije ne pomiritve. Ta politika je proti miru in proti redu. Kdor jo podpira hoče narodno in mednarodno zlo. Kar se pa nas tiče, se naš narod ni ustrašil ne pred igotn avstro-ogrske monarhije, pa se prav gotovo ne bo pred njenim s t r a h o m. Sedaj se sestajajo v Rimu predstavniki italijanske, avstrijske in madžarske vlade. Z ozirom na njihove možne gospodarske in politične odnošaje, je ta sestanek mednarodno važen. Uradnih podatkov še ni in kar vemo, ne zadošča za dokončno opredelitev. Po zadnjih dogodkih se je pričakoval širši politični in gospodarski sporazum med temi tremi državami. Vse to bomo kmalu videli in dotlej moramo počakati s svojo sodbo. Glede neodvisnosti Avstrije smo imeli vedno enako mišljenje, toda mi nismo poklicani, da bi se prvi ukvarjali s to mednarodno zadevo. Gotovo pa je, da se ne sme rešiti s stališča le te ali one velesile, marveč le s stališča trajnega miru in konsolidacije mednarodnih odnošajev,
Pri r a z o r o ž e v a n j u se je Jugoslavija trudila storiti skupaj z dragima državami vse, da se to vprašanje reši pozitivno in sporazumno. Kljub vsem naporom in kljub izpremembi delovne metode pa doslej ni bilo mogoče doseči pri razoroževanju neobhodne skladnosti med glavnimi silami. Ni se mogel storiti niti kakor naprej. Po drugi strani pa so Sli vsi v vprašanju oborožitve povsod brez vsakega prehodnega dogovora daleč naprej. Ta pojav je le še poglobil splošno nezaupanje. Upajmo, da bo v zadnji fazi morda več uspehov, ki so potrebni v interesu miru. Jugoslavija pa more v zvezi s svojimi zavezniki mirno gledati v bodočnost.
;
Težkoče na rimski konferenci — Vmešavanje Nemčije in Francije — Nemčija priznava avstrijsko neodvisnost — Optimistično porodilo „Reichsposie“
Tudi Anglija postaja pesimistična
ZANIMIVA IZJAVA SIRA SIMONA. ČE SE NE DOSEŽE KMALU SPORAZUM, SE BO ANGLIJA ŠE BOLJ OBOROŽILA.
London, ie. marca. Pri veliki raz "Pavl o razorožitvi, ki se je začela v sDoiiuji zbornici, je povzel besedo tu-zunanji minister sir Simon. Naglasi je, da so zašla pogajanja v mučen b°iožaj. Po njegovem mišljenju je pa °l.iše imeti slabo konvencijo o raz-Jožitvi kakor nobene. Kar se pa tl-® BaIdwinove izjave, je sir Simon v benja, da bo potrebno v primeru, ? bodo pogajanja brezuspešna, sto-
11	Potrebne korake, da se doseže spo 2uin vsaj glede zračnih sil, ker se
prav tu čuti Anglija najbolj ogroženo. Naglasil je, da v tein pogledu angleš ka vlada ne bo dolgo čakala in bo zahtevala čimprejšnjo odločitev. Če v tej stvari ne bo hitre odločitve, ne bo Anglija prevzela nobene odgovornosti, ako se bo morala hitro oborožiti v zraku in se na ta način zavarovati. Pri tem pa daje Anglija tudi drugim državam pravico, da se prav tako lahko oborožujejo. Glasovanja v spodnji zbornici v tej zadevi ni bilo.
RIM, 16. marca. Na konferenci Italije, Avstrije in Madžarske v Rimu se je jasno pokazalo, da so načrti Italije neizvedljivi, zato je že sedaj gotovo, da so propadli in bo šlo poslej reševanje Podonavskega vprašanja docela novo pot. Spremembo so povzročili Nemčija, Madžarska in Francija. Italijansko-nemški spor je rodil v Berlinu tendenco tesnejšega sporazuma z malo antanto, kar je pa prestrašilo Italijo, Francijo, Avstrijo in zlasti Madžarsko. Madžarski strah pred zvezo Nemčije, Poljske in male antante, je tako velik, da se je toliko opogumila, da nasprotuje Mussolinijevim načrtom. Mimo tega jo sili k afrontu tudi interes njene zunanje trgovine. Glavni odjemalec madžarske ga žita je še vedno Nemčija, katere Italija nikoli ne more zamenjati. Če bi izgubila zaradi nemškega sporazuma z Jugoslavijo in Romunijo nemški trg, bi bilo ogroženo vse njeno gospodarstvo. Prav tako ji ne konvenira, da bi usmerila ves svoj promet preko Trsta, ker je tranzit čez Avstrijo predrag, čez Jugoslavijo pa nemogoč. Te kom tet si je ustvarila svojo donavsko trgovinsko mornarico in tudi pomorsko čez Črno morje. Strah pred novimi bloki prevzema tudi Avstrijo in Italijo. Francija je zaradi tega intervenirala v Rimu in izjavila, da bo odobrila samo fak sporazum, ki ga bo sprejela tudi mala antanta. V zvezi z vsem tem je nastal preokret tudi v Rimu, kjer so spoznali, da brez Nemčije delo ni mogoče. To spoznanje je, kakor se zdi, akceptiral tudi že Berlin, ki je pripravljen sodelovati pri ureditvi Podonavja, toda pod dvema pogojema: 1. da ostane Avstrija zares neodvisna od Italije In da se skliče konferenca osmih držav: Nemčije, Ita lije, Francije, Avstrije, Madžarske, Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije ter eventuelno še Bolgarije. Če
da Rim to zagotovilo, bo nemški zunanji minister von Neuraih obiskal Mussolinija. Po vsem tem se zdi, da v Rimu ne bodo storjeni zaenkrat nobeni definitivni sklepi, ampak se bo to storilo šele na konferenci osnrli, ki jo zahteva tudi Francija. Italija bo tako doživela nov hud poraz.
PARIZ, 16. marca. Po neki vesti poročevalca »Petit Parisiena« iz Rima, so se posvetovali včeraj Mussolini, Dollfuss in Gombos o ugotovitvi skupne podlage za sporazum glede go spodarskega sodelovanja Italije, Avstrije in Madžarske. Taka podlaga je bila baje najdena. Dosežen je bil tudi sporazum glede pristanišča v Trstu in njega uporabe po Avstriji.
DUNAJ, 16. marca. Dobro iz uradnega vira obveščeni poročevalec »Reichsposte« poroča svojemu listu na Dunaj, da se rimska pogajanja ugo dno razvijajo in bodo obrodila za srednjo Evropo dalekosežne rezultate. Po njegovih informacijah je bilo včeraj sklenjeno: 1. Neodvisnost Avstrije mora biti podlaga za gospodarsko so delovanje in obnovo v srednji Evropi odnospo v Podonavju. Vsaka država, ki se bo hotela pridružiti temu trojnemu sporazumu, bo morala to priznati. 2. Italija bo kupovala od Ma džarske in Avstrije več agrarnih produktov kakor doslej, nasprotno pa bo sta Madžarska in Avstrija krili svoje industrijske potrebe v Italiji v večji meri kakor doslej. 3. Temu gospodar skemu odnosno trgovsko-političnemu izenačevalnemu sistemu se lahko pridružijo tudi druge države, in sicer na podlagi sklepov konference v Stresi in Mussolinijeve spomenice o organizaciji Podonavja. Ta točka se nanaša predvsem na malo antanto. Vesti, da namerava prispeti v Rim nemški zunanji minister baron von Neurath, ki uaj bi se udeležil konference treh, r' so resnične.
Eksplozija v Zagrebu
ZAGREB, 16. marca. A. A. Včeraj popoldne ob 17.22 je nastala v garderobi na glavnem kolodvoru eksplozija. Uvedena preiskava je ugotovila, da je bilo v nekem zavoju perja, izročenem garderobi, spravljeno raz-streljivo, ki je pozneje eksplodiralo. Čeprav so bili med eksplozijo v garderobi trije železniški nameščenci, ni bil nobeden od njih ranjen. Eksplozija je povzročila samo neznatno stvar no škodo. Preiskava se nadaljuje.
Nemško oboroževanje
PARIZ, 16. marca. »Le Soir« poroča, da so Kruppove tvornice imele od novega leta do danes 130 milijonov čistega dobička, dočim so vse lansko leto zaslužile čistega le 115 milijonov. Delnice tvornice za topove so poskočile zadnje dni za 150 odstot kov. Tudi namerava družba »Rein-metall« zgraditi tovarno za strojnice v bližini Berlina. Splošno se opaža, da vsa industrija, ki izdeluje orožje in municljo, dela noč in dan s polno paro, kakor za časa svetovne vojne.
BENEŠEV EKSPOZE ODGODEN.
PRAGA, 16. marca. Za danes in jutri je bilo predvideno, da bo zunanji minister dr. Beneš imel ekspoze v odboru za zunanje zadeve. Njegov ekspoze pa je bil preložen na prihodnji torek m sicer zaradi rimske konference, ki še ni končana.
PODKARPATSKI CIONISTI ZA PALESTINO.
KOŠIČE, 16 marca. V Podkarpat-ski Rusiji in na Slovaškem zbirajo cio-nisti podpise za prošnjo, ki jo bodo naslovili na češkoslovaško vlwo, naj potom Društva narodov izvrši pritisk na Anglijo, da bi olajšala naseljevanje Zidov v Palestini.
ANGLEŠKE VAJE KONČANE.
LONpON, 16. marca. Predvčerajšnjim šo se zaključili veliki manevri angleške mornarice na Atlantskem oceanu. Pri manevrih sta se poškodo vala 2 rušilca, 1 križarka in I podmornica. Poškodovane ladje so spravili v Gibraltar, kjer jih bodo popravili.
Mariborski »Ve5»rnlk« Jutra
V M a r i b o r u, dne 16. ITT. 1934.
 mbhmbi—hbhW
Dnevne vesti
Prvi zbor matih harmonikarjev ISSK. Maribora. Iz skromnih začetkov te male skupine se je v kratkem času 1. leta razvil discipliniran zbor. ki šteje dar.es preko 50 članov od 5 do 10 let starosti. Velika požrtvovalnost in nesebična ljubezen, s katero so se vodstvo in malčki poprijeli resnega dela, je rodila zdrav in obilen sad. Pod strokovnim vodstvom g. prof. Schvveigerja so se malčki izvežbali do neverjetne popolnosti. Naši mali odhajajo v soboto 17. t. m. v Ljubljano, kjer bodo nastopili v veliki unionski dvorani zvečer in v nedeljo dopoldne. Ljubljana nestrpno pričakuje te naše najmlajše pionirje narodne pesmi in trdno smo prepričani, da bodo nadvse dcstojno re-prezen tirali obmejni Maribor. Vodstvu, ki jih spremlja po naši domovini pa kličemo ob tej priliki: »Po začrtani poti naprej in dosežen uspeh naj vam bo v zadoščenje za vaše nesebično in plemenito kulturno delo!«
V počastitev spomina svojega dolgoletnega in zaslužnega predsednika g. dr. Jankoviča je Zdravniško društvo v Mariboru po svojem blagajniku g. dr. Marinu izročilo Sreskemu odboru Rdečega križa v Mariboru lepi prispevek 500 Din. Sreski odbor Rdečega križa izreka tem potom velikodušnemu darovalcu za to lepo priznanje najiskrenejšo zahvalo!
Tominškov večer na Pohorju. Mariborski planinci prirede v nedeljo, 18. t. m. na Mariborski koči zaslužnemu uredniku »Planinskega vestnika« g. ravnatelju dr. Josipu Tominšku ob 25-letnici njegovega urednikovanja častni večer, katerega se bodo udeležili naši planinci v velikem številu.
Nov disciplinski odsek pr! občinski upravi. Na sinočni javni seji občinskega sveta mariborskega so bile na dnevnem redu tudi volitve članov v disciplinski odsek. Za načelnika odseka je bil izvoljen občinski svetnik g. dr. Miler, za njegovega namestnika pa g. dr. Rapotec: za člane odseka so bili soglasno izvoljeni: občinski odborniki gg. dr. Vauhnik, Ošlak, dr. Kiser. magistratni direktor Ro došek in člana magistratnih uslužbencev ravnatelj mestnega knjigovodstva g. Jože Barle in načelnik socialno-političnega urada g. Tone Brandner.
Retrospektivna razstava Mihe Maleša V nedeljo 18. tm. bo ob U. uri v veliki dvorani Kazine v Mariboru otvoritev retrospektivne grafične razstave našega znanega slovenskega grafika, akad. sli karja Mihe Maleša. Na razstavi bo nad 400 slik. Razstava bo nato odprta od 18. mavca do 5. aprila, vsak dan Od 9. ure do mraka.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek ob 20.15 predava g. univerzitetni profesor dr. A. Bazala, predsednik aka demije znanosti v Zagrebu o Frideriku ■Nietzscheju, njegovi življenjski in kul turni filozofiji ter o njenem vplivu na du hovno življenje nemškega naroda.
Komisija za polaganje izpita v finanč nem ministrstvu. Na odredbo finančne-Sa ministra je bila ustanovljena komisija za polaganje iz>pitov pri finančnem ministrstvu za 1. 1934. Presednik komisije načelnik davčnega oddelka Rudolf
Letošnje birmanje v lavantinski škofiji.
Lavantinski vladika bo letos birmoval v dekaniji Dravsko polje: 29. aprila v Hočah, 30. aprila v Slivnici pri Mariboru, 1. maja v Framu, 2. maja v Cirkovcih, 3. maja na Ptujski gori, 5. maja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. 6. maja pa pri Št Janžu na Dravskem polju. V dekaniji Nova cerkev: 10 maja pri Novi crkvi, 12. maja v Vitanju, 13. maja v Vojniku, 14. maja v črešnjicah, 15. maja v Frankolovem, 16. maja na Dobrni, 17. maja pa pri Sv. Martinu v Rožni dolini. V dekaniji Murska Sobota: 22. maja v Murski Soboti, 23. maja v Martiancih, 2-4. maja v Velikih Dolencih, 26. maja v Gornji Lendavi, 27. maja pri Sv. Juriju
Prav dobra
in vendar
poceni
fel
Dobite Jo povsod!
je
Poič, ki je tudi predsednik komisije za nižje državne strokovne izpite davčnih uradnikov.
Nočni vlom. V noči na preteklo sredo so neznani vlomilci obiskali trgovino trgovca Rižnfka v Počehovi in odnesli iz ročne blagajne 350 Din ter večjo množi no konfekcijskega in Špecerijskega blaga v skupni vrednosti okrog 20.000 Din. S plenom so izginili zaenkrat brez sledu. Trgovec Rlžnik je imel že pred vlomom dva taka obiska in je drugič vlomil pri njem znani vlomilec Halli, ki pa tokrat sedi za zamreženimi okni.
Obešenec v gozdu. V gozdu blizu Mu-
v Prekmurju, 28. maja v Ber točili, 29. maja v Cankovi in 30. maja v Tišini. V dekaniji Šaleška dolina: 3. junija v Skalah, 4. junija pri Sv. Martinu pri Šaleku,
5. junija pri Št. Janžu na Vinski gori, 6. junija na Gornji Ponikvi, 7. junija pri Št. liju pri Velenju, 9. junija na Belih vodah,
10. junija v Šoštanju, 11. junija pa v Za-vodnjah. V dekaniji Ljutomer: 17. maja v Križevcih pri Ljutomeru, 18. junija v Veržeju, 19. junija v Ljutomeru, 20. junija v Cezanjevcih. 21. junija pri Mali Nedelji, 23. junija pri Sv. Juriju ob Ščavnici, 24. junija v Kapeli, 25. junija v Gornji Radgoni, 26. junija v Apačah. V mariborski stolnici pa bo birmovanje ob Biukoštih, 20. maja.
Pevsko društvo »Luna«, Košaki ima v nedeljo, dne 18. tm. ob 15.30 svoj redni občni zbor v gostilni pri veselem »Frančku«, Krčevina. Vabljeni so vsi prijatelji pesmi in »Lunašev«.
Velikonočni izlet na Jadran. Zagreb -Slišale - Omišalj - Malinska - Krk - Rab • Crikvenica ■ Sušak - Zagreb. Vožnja po železnici in morju, prvovrstna hrana, prenočišče, napitnina Din 245. Prijave sprejema »Putnik«, Maribor, Aleksahdro-va cesta 35. tel. 21-22.
Iz Češkega kluba Maribor. V soboto, dne 17. trn, ob 8. uri zvečer nastopi v dvorani Zadružne gospodarske banke v igri: »Pravo na hncli« (»Pravica do greha«) dramski odsek Čeških društfev iz Zagreba v režiji znane dramske umetnice ge. H. Vrbamičeve. Ta odlični gledališki ansambl si je pridobil veliko popularnost ne samo med našimi rojaki v Jugoslaviji in pa na Čehoslovaškeni ob priliki lanske turneje, ampak nastopil je tudi večkrat z velikim uspehom v Narodnem gledališču v Zagrebu. Vabimo svoje rojake, da ne zamudijo te redke prili-ker ter da se te gledališke predstave polnoštevilno udeležijo. Posebno pa nas bo ves'elilo, če nas bodo tudi domači prijatelji Čehoslovakov počastili s svojim obis kom. Odbor kluba.
Čehi v Mariboru. V soboto 17. t. m. ob 20. uri lxi v Zadružni gospodarski banki gostoval češki dramatični krožek iz Zagreba s predstavo »Pravica do greha«. Nastopili so večkrat z velikim uspehom v Narodnem gledališču v Zagrebu. J u goslo v a rts ko-češk o sl o va §k a liga poziva k udeležbi prijatelje Čehov in češkega jezika.
Poseben vlak v Planico k skakalnim tekmam! Tujsko-prometua zveza v Mariboru organizira k skakalnim tekmam, ki bodo 25. t. m. v Planici, poseben vlak. ako se javi vsaj 300 interesentov Vlak bo odšel iz Maribora v nedeljo 25. t. m. ob 5. uri zjutraj in se bo vrnil okoli 1. ure ponoči. Udeleženci se sprejmejo na vseh' postajah od Maribora do Zidanega mosta. Vozna cena. vštevši vstopnino k skakalnim prireditvam, znaša za osebo 100 Din. in to brez razlike, na kateri postaji se vstopi. S tem je dana športnikom in šport nim ljubiteljem na skrajnem severu naše banovine možnost, videti na delu najboljše svetovne mojstre v smuških skokih. kakor Norvežane brata Sigmunda
Akademija Zveze mladih intelektualcev. Začetkom prihodnjega meseca priredi Zveza mladih intelektualcev pomožno akcijo za brezposelne mlade intelektualne delavce v obliki slavnostne akademije v Narodnem gledališču. Spored akademije izvajajo člani zveze in pa priznani mariborski umetniki, ki na ta način pomagajo svojim tovarišem v bedi. Pričakujemo od vse javnosti, posebno pa od vodilnih industrijskih in pridobitnih krogov, da podpro to eminentno socialno pri reditev s čim številnejšim obiskom in tako dokažejo, da imajo razumevanje za obupno stanje brezposelnih duševnih delavcev.
Mladinska akademija Sokola I. Opozarjamo na prvo mladinsko akademijo, ki jo priredi jutri, v soboto, agilni Sokol I. Iz tehničnih razlogov je bilo društvo primorano program nekoliko spremeniti. Začetek pa je določen na 20. uro zvečer, tako, da se bo lahko vsakdo udeležil aka demije. Spored bo naslednji: 1. Nižja moška deca:	»Oj ta soldaški boben1-«;
Nižja ženska deca: Proste vaje 19.34: 3. Višja deca: Preskoki; 4. Moški naraščaj: Šestorica; 5. Srednja ženska deca: Pri telovadbi; 6. Koncertna točka: a) Poljska pesem in b) Uspavanka, izvajata naraščajnika s. Pivkova in br. Zadnik; 7. Ženski naraščaj: Gred; 8. Višja ženska deca: Mladost-Radost:	9.	Obrtni	naraščaj:
Skupine na bradlji; 10. Sokolski pozdrav. Obiskovalce opozarjamo, da se bo akademija pričela točno ob 20. uri. Dvorana bo zakurjena. Vse naše članstvo, kakor tudi naše pripadnike in prijatelje Soko1-stva vabimo, da se akademije udeleže.
Pregled in žigosanje mer. Trgovinski minister je odredil, da se člen 7. uredbe o prvem in začasnem pregledu in Žigo sanju meril, naprav in merjenje sodov in steklenic ižpremenil tako, da se bo od slej glasil: Roki, ki se mora v njih iz v
Katodno gledališko
rf: ?
Petek, 16. marca: Zaprto:
Sobota, 17. marca ob 20. uri »Mala Flo-
ramye«. Globoko znižane cene.
Nedelja, IS. marca ob 15. uri »Štambul-ska roža«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Ljubimkanje«. Prireditev zveze mladih intelektualcev.
Ponedeljek, 19. marca ob 15. uri »Okence«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri »Scampolo«. Globoko znižane cene. Zadnjič.
»Malo Floramye« po globoko znižanih
cenah uprizore v soboto, 17. tm. To pri-j ubij eno melodiozno Tijardovicevo opereto bo prenašala tudi ljubljanska radio-postaja. Pri tej predstavi igra Šjora Fe-icija Nakrst.
»Štambulska roža« popoldanska predstava. V nedeljo 18. t. m. ponove Fallovo opereto »Štambulska roža« pri zniža-n i h cenah. Glasba tega dela je izredno epa, iz orientalskega življenja zajeta vsebina pa prav zabavna. Pri tej predstavi igra vlogo Fridolina VI. Skrbinšek.
ršiti in ponavljati začasni pregled in ži gosanje. so: 1. dve leti za merilo dolžine in debeline, za naprave za merjenje dolžine in površine, za merila za tekočino, za naprave za merjenje tekočine, za votla merila iti za naprave za merjenje suhih snovi, za tehtnice in za taksametre. 2. za vodomere, plinomere in stnijemere bo določala centralna uprava za mere ob odobritvi poedinih fabrikatov na podlagi pregleda sistema in naknadnih pregledov od primera do primera roke, v katerih jih bo treba predložiti v začasni pregled in žigasanja. Roki ne smejo biti daljši od 3 za vodomere, od 5 let za suhe plinomere. od 10 za mokre plinomere in od 5 let za strfliemere.
Tujski promet. V prvi polovici tnarca je bilo pri tukajšnji policiji priglašenih 769 oseb. Od teh je bilo -07 tujcev, in sicer 53 z Dunaja, 21 iz Gradca, 133 pa drugih.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 17. tm. Ob 12.15:	zbor	donskih	kozakov,
reproducirane pesmi; 12.45: poročila; 13: čas, valčki in polke v reproducirani glasbi; 18: reproducirane vesele slovenske pesmi; 18.30: zabavno predavanje: 19: ljudski nauk o dobrem in zlu; 19.30: predavanje o zunanjem političnem položaju; 20: prenos operete »Mala Floramye« iz Maribora, v odmoru čas in poročila.
te so našli ljudje pred dnevi na smreki I i" Birgerja Rund. S8™nse‘“-obešenca. v katerem so spoznali 37-let- riiscarsza m druge. Obenem bodo' “želenega brezposelnega čevljarja Feliksa Ar ženci lahko občudov ali pnrodne kr. .^o /etiška. Arzenšek je prišel pred kratkim I r.ašega zimskega raja io	n.,	k .
t Avstrije v svojo domovinsko	občino	reditev predstavlja tore za	nas	izredno
in ie vsepovsod iskal zaposlitve. Ker pa atrakcijo, tembolj ker bodo drzni ska-nikier nafcl dela in kruha, je	obupal	kalci skušali porušiti svetovni	rekord.
,d življenjem In se obesil.	Prijave sprejema njUkasnc*	do	nedelje.
Poseben vlak v LfuMjano dne 25.1 marca. Vožnja tja in nazaj Dm 80 T rija-ve in informacije pri »Putmkit«, Aleksandrova c, 35, tel. 21-22.
Grajski kino. Danes zadnji dan "Ljubi me in svet je moj«. V journalu prinašamo »Velike nemire na Dunaju«. Od jutri dalje »Viktor in Viktorija«.
Kino Union. Veledelo »S. O. S., ledena gora«. Napeta vsebina prikazuje veliko ekspedicijo na Oronland. Dodatek najnovejši tednik, krvavi nemiri v Avstriji-
18. t. m. »Putnik« Maribor. Aleksandrovi cesta' 35. tel int. 21-22. in '»Putnik« Celje (blizu kolodvora). Hitite s prijavo, da omogočite ta krasni izlet!
Pri hripi, bronhitisu, vnetiu mandljev, pljučnem kataru. zasluzenosti nosu. sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih ou in ušes skrbimo z a to, da cesto očistim i temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Joselovo« grenčice.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti.hu-dem srčnem utripanju, migreni, šumenju v imšesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki upo-jj j rahljajo »Franz Joseiovo« vodo tudi pri j nadlogah klimokterijalne dobe z največ-jim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi s sodelovanjem Trgovskega pevskega odseka v soboto, 17. t. m. v gornji dvorani hotela >Orel« družabni večer z godbo, petjem, humorističnim programom in prosto zabavo, ter vljudno vabi vse člane in prijatelje društva, da se polnoštevilno z družinami udeležijo te prireditve. Začetek ob pol 21. uri.
Reševanje pritožb proti občinskim volitvam končano. S pritožbami, ki so bile vložene zoper občinske volitve v naši banovini, je imelo ccljsko upravno sodn šče precej posla. Vseh pritožb je dobilo j 143, od katerih jih ie 16 zavrnilo iz for- | nialr.ili razlogov, 102 radi neosnovanosti.
25 pritožbam pa je ugodilo in razveljavilo občinske volitve po § 125. zakona o občinskih volitvah. V mariborskem okraju bodo ponovno volitve v Pesnici, Ščavnici, Jurovskem dolu in na Cerkvenjaku: v ljutomerskem okraju pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v Veržeju, v Cezanjevcih in Križevcih pri Ljutomeru; v ptujskem o-kraju v Slovenji vasi, v okraju Maribor t. m. bo priredila mariborska podružnica desni breg pa v Hočah pri Mariboru.
Obmejni promet v februarju. V mese- t cu februarju je prekoračilo severno me-/ jo 7.299 oseb. Dopotovalo je v našo državo 3.709 oseb, in sicer 1322 Jugoslovanov, 1637 Avstrijcev, 393 Čehoslova-kov, 161 Nemcev in 193 iz drugih držav. Preko Maribora je dopotovalo 3073 oseb. preko Št. lija 284, preko Cmureka 57, preko Dravograda 21, preko Prevalj 183, preko Radgone 72. preko Hodoša 12, preko Lendavo pa 7. V istem času je odpotovalo iz naše države preko severne meje 3590 oseb, in sicer 1328 Jugoslovanov, 1592 Avstrijcev, 323 Čehoslovakov. 154 Nemcev in 193 drugih. Preko Maribora je potovalo 2292 potnikov, preko St. lija 298: preko Cmureka 45. preko Dravograda 15, preko Prevalj 177, preko Radgone 48, preko Hodoša 7. preko Lendave pa 8. Največji promet je bil z Avstrijo. V tranzitnem prometu je potovalo v februarju 1579 potnikov. Na progi Maribor-Rakek 392. Rakek-Maribor 244, na progi Prevaljc-Labud 301, obratno 3f>0. — Največji tranzitni promet je bil z Italijo.
Trg za ribe. Današnji trg za ribe je bil jelo slabo založen. Rib iz naših vod ni bilo. prodajali so le morske ribe, in sicer borbone po 28 Din in aziale po 30 Din za kilogram.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri ja kazal toplomer 1.4 stopinje C nad ničlo: minimalna temperatura je znašala 1.2 stopinjo C nad ničlo; barometer je kazal pri 13.3 stopinjah 725.1. reduciran na ničlo pa 723.5; relativna vlaga 89; vreme je oblačno; vremenska napoved pa pravi, da bo vreme še nadalje spremenljivo.
V	Maribor u, dne 16. ITI. 1934.
Mariborski »V e č e r n I k« Jutra
Stran 3.
Druga redna seja mestnega občinskega sveta
Važni predlogi in sklepi, bi zadevajo občinsko gospodarstvo in razvoj mesta — Živahen potek sefe
Sinoči je bila v mestni posvetovalnici letošnja druga redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Li-Polda. Seje so se udeležili občinski odborniki skoro polnoštevilno in ker so bile na dnevnem redu važne zadeve glede občinskega gospodarstva in bodočega razvoja našega mesta, ie bilo tudi med meščani za sejo malo večje zanimanje, kakor po navadi.
Uvodoma je župan g. dr. L i pol d o-menil, da sta se zahvalila za mesti v občinskem odboru občinska odbornika gg.
Franjo Peric in dr. Pavel Strmšek.
G. Franjo Peric je deloval v občinskem svetu skoro štiri leta in je bil imenovan za upravnika mestnih podjetij, občinski odbornik g. dr. Strmšek, ki je bil imenovan za ravnatelja realne gimnazije, pa ie deloval v občinskem svetu nepretrgoma deset let. Za njuno uspešno delovanje jima ie izrazi! župan toplo zahvalo, s čemer so se strinjali tudi vsi navzoči občinski odborniki. Nadalje je poročal, da ie finančni minister v celoti odobril letošnji proračun mestne občine z vsemi sklepi, ki so bili sprejeti na proračunski razpravi. Črtano je bilo samo poglavje o Prehajalnem prometu, ki vsebuje prehod-ne računske postavke, glede plovnine pa bo morala občina napraviti posebno ob-razloženo vlogo.
prvi odsek bi bil moral poročati občinski svetnik g. dr. Miloš Vauhnik. y$e zadeve tega odseka pa so bile dolo-cene za tajno sejo. K besedi se je oglasil občinski svetnik g. J u r e k, ki je apeliral na g. župana, naj bi posredoval na merodajnem mestu glede odpovedi stanovanj 40 železničarjem v železničarski koloniji. Naglasil je. da so železničarji, ki jim je bilo stanovanje odpovedano, pristojni v Maribor, ker že več kot 30 let bivajo na mestnem teritoriju in se jim je zgodila krivica, ker bodo težko našli kie drugje primerna stanovanja. Na nje-S50va izvajanja je odgovoril občinski sv^tnik g. Tumpei in naglasil, da se z od-n°vedjo stanovanj ni zgodila nobena so-malna krivica, ker so železničarji, ki so mri bila odpovedana stanovanja, uživali m beneficije že dolgo dobo let in so njih otroci že odrasli, dočim so odpovedana stanovanja nakazana socialno šibkejšim železničarjem, ki imajo dvakrat toliko nedoraslih otrok in so njih prejemki za tO—70% manjši. Med občinskima svetnikoma Tumpejem in Ošlakom se je raz-yila ostra debata, ki jo je prekinil župan m dejal, da bo poročal ljubljanski želez-direkciji, da mestna občina nima
razpoložljivih, stanovanj. Z izjavo gosp. župana se je zadovolji! občinski svetnik g. Ošlak, ki je obenem naglasil, da je deložacija v železničarski koloniji problem za mestno občino.
V tajni seji so se obravnavale tudi vse zadeve drugega odseka. Za tretji odsek je poročal občinski svetnik g. Rudolf T umpcj. Gradbeni odbor je proučil zadevo o prispevku za gradnjo novih cest po § 124 gradbenega zakona in jo sklenil odložiti z ozirom nato,ker je ljubljanska občina imela nevšečnosti prav radi tega prispevka. Protestu zidarskih mojstrov radi utesnitve njih pod ročja za izvrševanje projektov za zgradbe na teritoriju mestne občine maribor-ke je občinski svet ugodil in sprejel u-radni predlog z dodatkom, da bodo smeli izvrševati projekte še nadalje vsi zidarski mojstri, ki stanujejo v mestu. Sprejet je bjl nadalje predlog, da se krajšajo imena nekaterih ulic, kakor na primer Jože Vošnjakova. Jan Kolarjeva in druge v Vošnjakovo in Kolarjevo ulico. Ob začetku takih ulic pa se bodo namestile posebne tablice, na katerih bo ovekovečeno ime zaslužnega moža, po katerem se imenuje ulica ali cesta. Radi parcelacije se bodo spremenile v nekaterih ulicah hišne številke. Glede gramoznih jam in planiranja terena v Koroškem predmestju je bil sprejet spreminjevalni predlog, da si člani gradbenega odseka in gradbenega urada na kraju ogledajo zadevo iti predložijo referat na prihodnji seji občinskemu svetu. Prav tako bodo člani gradbenega odseka s člani gradbenega urada proučiti spremembo ulične regulacije ob Zrinjskega trgu in predložili pred loge v končno odobritev.
Občinski svet je tudi soglasno sprejel uradni predlog glede določitve krajev za zidavo z industrijskimi zgradbami. Po tem načrtu se bodo smele odslej graditi tovarne za težko industrijo v Melju, za mehanično industrijo, ki ne povzroča dima, smradu in prevelikega ropota ter o-bratuje brez velike količine odpadajočih voda, pa zahodno od Pohorske ceste in južno od Ruške ceste, na teritoriju vzhod no od Tržaške ceste in severno od spo-rednika skozi Linhartovo ulico do Drave, izvzemši kompleks bolnišnice in kaznilnice, ter svet med Tržaško in Ptujsko cesto, nadalje ob Državni cesti, izvzemši stranske doline: zgradbe za industrijo. ki ni označena, pa se bodo smele graditi na svetu med Dravo in Zer-kovsko cesto na Pobrežju.
Z ozirom na naraščajoči promet je potrebna zveza Marijine ulice s Slomško-
J°hn Situs:
Zgodba nerodnega ljubimca
KONEC.
1 ako. Odstranil sem vsak sled za svojim opojnim obiskom.
»na,« sem se oddahnil, »mati r.e bo mogla niti slutiti...«
Upehan sem sčdel za mizo in položil Predse knjigo. Okni sta bili že odprti in Peč je znova razgrevala sobico. Pred seno] na steni sem zazrl očetovo sliko.
»Oh, otec, varal sem mater!« sem razmišljal. »Ne bojim se žensk! Živim pre-
tro... saj vidiš, kako sem zasope! in saj slišiš, kako mi bije srce!«
Pa se mi je zazdelo, kakor bi preko očetovega lica švignil poreden nasmeh 'n kakor bi čul besede:
»Sinko, vsi moški varamo ženske- ženske pa nam morajo le odpuščati od Adamovih časpv doslej. Sladke so vedno, hude in mile, v jezi in ljubezni. Zato le lju-m ženske, sinko, in živi, živi hitro, saj 'e življenje tako strašno kratko!«
Tedaj je stopila mati:
»Še pokonci? Kaj si počel ves večer? Qh, strahovito dolga je ta igra!« ie delala.
»Čital sem... glej. velezanimiva knji-!*a- In si zadovoljna, kaj? Igralec je Ju-J^k. kaj? In igralka sladka, mila, ne?
a druge, impozantne? — Kralj — tem-^rament, mar ne? ...«
Ni se ji ljubilo dosti več govoriti. Kmalu se je poslovila:
»Zelo sem zadovoljna... Prav je. da si me spravil po dolgem času zopet er.-krat v gledališče... Samo predolgo je vendarle... Lahko noč!«
Šla je spat in takoj za njo sem bil tudi sam v postelji.
»Ha! Ničesar ne sluti! Vse .ie zabrisano... Dobro sem jo izvozil,« sem premišljeval in zaspal. Močno utrujen, kajpada. Gospodinjski posli so me uničili, kajpada...
Naslednjega jutra se mi je mudilo v pisarno. Hitro sem pozajtrkoval in pravkar hotel oditi.
Tedaj — o strah! — zagledam naenkrat na divanu boo! Pomislite, krasna boa je obležala na divanu. Seveda, lju-biČina boa!
Planil sem nanjo, jo zgrabil, zvil in stekel ž njo k omari. Pravkar sem jo stlačil med perilo, ko so se odprla duri materine spalnice. Nervozno sem zaloputnil vratca omarina in jih zaklenil.
»Čemu zaklepaš omaro?« je vprašala mati.
»Ne vem ... kar tako ... Ali meni se že silno mudi!« sem še zajecljal, potegnil ključ iz vratc in odhitel iz sobe po stopnicah.
»Ha, rešen!« sem se oddihoval na ulici. »V zadr.jem hipu! Le še trenotek, in mama bi bila boo seveda takoj opazila na divanu... Joj, joj. kolika sreča! Vse sem pospravil, uredil, pomil, pometel... le
vkn trgom. Zadevni načrt je mestni svet predložil gradbenemu uradu, ki je prišel do zaključka, da bi realizacija tega projekta bila mnogo dražja od projekta, če bi se Slomškov trg zveza! z Marijino ulico mimo Kaferjbve hiše, skozi Tkalsko ulico do Auerjeve hiše v Vetrinjski ulici in od tam poševno do Kopališke ulice. Pri izvedbi tega načrta bi bilo potrebno podreti in odstraniti samo 9 objektov. dočim bi prvotni projekt zahteval odstranitev 26 hiš. Načrt gradbenega urada je občinski svet odobril. Odobren je bil tudi uradni predlog, da odkupi občina od g. dr. Kristana 153 nr sveta na vogalu Tattenbachove in Kopališke ul. za ceno 31.095 Din, da bi bil na ta način urejen ovinek, ki močno ovira cestni promet, kakor tudi predlog, da se povrnejo dr: Kristanu efektivni stroški, ki jih je imel radi regulacije tega mestnega dela, ker .ie moral spreminjati načrte za stanovanjsko hišo, ki jo je zgradil na vogalu Tattenbachove in Kopališke ulice in sicer na ta način, da mu občina dovoli brezplačen priklop na vodovod in priključek na kanal. Tudi je občinski svet odobril prodajo zemljišča v Slovenski ulici, na katerem stoji delavnica mest nega vodovoda, posestniku g. Šmidu za Ceno 83.000 Din.
V	predlogu, ki ga mora občina predložiti finančnemu ministrstvu glede javnih del na račun državnega fonda je predviden novi most v Melju, podvoz v Magdalenskem predmestju in regulacija Koroške ceste. Ker so bila radi odstranitve kostanjevih dreves v mestnih ulicah mnenja različna, je občinski svet sprejel predlog gradbenega urada, da se posekajo kostanji v etapah v posamez nih ulicah in se uadomeste z drugim mladim drevjem.
Za četrti odsek je referiral občinski svetnik g. S a b o t y. Sprejeti so bili skoro vsi predlogi. Računske sklepe za leto 1931. bosta pregledala občinska svetni ka gg. P o g a č n i k in K o v a č e c, kot oddelek regulacijskega sklada sta se usta novila kanalizacijski in cestni fond; z o žirom na pritožbe, in ker ni bilo jasnosti, kdo naj plača davščino na voznino drv za kurjavo, je bil sprejet predlog, da bo mestno knjigovodstvo prizadetim, ki so pozabili prijaviti uvožena drva, pO' slalo najprej plačilni nalog kot opomin, in če ne bi nato reagirali, bo sledila globa, ki jo predvideva pravilnik. Na račun rezervnega kredita bodo prejemali okrajni predstojniki po 200 Din na mesec za čiščenje svojih prostorov. Ugodno je bila rešena prošnja zadruge Pohorski dom za podaljšanje garancije za posojilo in sprejet je bil tudi predlog, da se prenese znesek 200.000 Din določen za nakup Turkove hiše v regulacijski sklad za regulacijo Pobrežke ceste. Občinski svet je ugodno rešil tudi več prošenj za nakup mestnih parcel. Naknadno pa je bila o-
boo sem — čudno, čudno! — popolnoma prezrl... Lo kaj storim zdaj z boo? Kako jo vrnem ljubici? Na kakšen način io iztihotapim iz omare? — No, glavno je, da sem jo še skril pred maternimi očmi!«
Ob dveh sem se vrnil domov.
Smehljaje se nekam hudomušno, mi je mati stregla pri obedu in molčala, kakor bi jo mučila neka misel.
Pri kavi pa se je naslonila na stol, me poredno pogledala in dejala:
»Sinoči si imel ljubico!«
»Ali mati! Prisegam...!«
»Nič ne prisegaj! Poznam moške prisege ...« Ozrla se je na očetovo sliko...: Imel si tu ljubico... upam. da te je vredna...?«
»Ali ne, mati, veruj mi!... Kako moreš misliti vendar kaj takega?«
»Ali sinko, čemu si pa potem s tako nervoznostjo zaklenil v svojo omaro mojo boo?« —
Pomislite! Materino boo sem skril pred materjo!
Kajpada sem nato priznal vse ...
Ko pa sem se ozrl na očetovo sliko na steni pred mizo, sem se spomni! sinočnjih očetovih besed:
»Ženske nam morejo le odpuščati. rA' sladke so vedno... Zato le ljubi ženske in živi, živi urno. saj je naše življenje tako strašno kratko!«
In poljubil sem mamici roko ...
dobrena subvencija iz predvidene postavke v znesku 20.000 Din za Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine: iž fonda za nepredvidene davke pa prispevek 1000 Din za oglas v adresarju, 2500 Din kot subvencija pevcem »Vardarja« in 5000 Din Zvezi Maistrovih borcev, kot prispevek za proslavo 15 letnice osvojitve Maribora.
V	upravni svet mestnih podjetij sta bila namesto gg. Tumpeja in Perica, ki sta odložila svoji mesti, izvoljena gg. dr. K a c in Pagon. Pri volitvah v disciplinski odsek pa je bil izvoljen za načelnika g. d r. Miler. Nato je župan zaključi! javno sejo, ki ji je sledila taina.
Občni zbor Združenja kaznih niških paznikov
Centrala za vso državo je v Mariboru.
Preteklo nedeljo se je vršil v Mariboru v Gambrinovi dvorani občni zbor Združenja kaznilniških paznikov v kraljevini Jugoslaviji. Po svojih delegatih je bilo zastopano pazniško osebje iz Skoplja, Niša, Požarevca, Zenice. Lepoglave in Stare Gradiške. Odposlana je bila vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, g. ministru pravosodja in drugim nadrejenim oblastem.
Poročila funkcionarjev so bila z odobravanjem sprejeta ter je bil izrečen odboru absolutorij. Kakor je bilo iz poročil posameznih funkcionarjev razvidno, se je društvo tekom poslovnega leta res trudilo, da se oblaži in olajša težka in naporna služba kaznilniških paznikov. Društvo se je trudilo, da članstvo dobi vsaj to, kar mu zakoni in uredbe zagotavljajo. da se na ta način njih gospodarski položaj vsaj malo olajša. Obravnavala so se važna socialna vprašanja paz-niškega osebja kaznilnic, ki vrše delikatno in specielno službo, drugačno od drugih panog državnih uslužbencev, kajti ta služba je vezana stalno s smrtno nevarnostjo. Nadalje se vrši v takih prostorih, ki so javnosti nedostopni in med takimi ljudmi, katere je zakon za njih dejanja in zločine za krajšo ali daljšo dobo let izključil iz človeške družbe. Zaradi pomanjkanja osebja, ker se izpraznjena mesta radi varčevanja niso zasedla, a na drugi strani se stalež obsojencev zmeraj veča, je pazniško osebje v kaznilnicah iz-loženo po svoji službi prevelikim fizičnim naporom, zato so delegati prosili, da se pazniškemu osebju izposluje potrebni odmor po nočni straži, kakor, ga imajo druge stroke državnih uslužbencev.
Predsedstvo je vodil g. Ivan Meško iz Maribora ter je pri volitvah bil izvoljen z malimi, izpremembami dosedanji odbor z dosedanjim predsednikom in ustanoviteljem društva g. Meškom na čelu. Malo je strokovnih organizacij, katere so tako lepo izvedene v celi državi, kakor je Združenje kaznilniških paznikov, ki si je v kratkem času pridobilo naklonjenost in zaupanje med svojimi tovariši v vsej državi. Še manj pa je strokovnih organizacij, katere imajo svoje sedeže centralne uprave na severni meji naše države. Iz zadržanja delegatov iz južnih krajev se je jasno videlo, da imajo popolno zaupanje v vodstvo v Mariboru ter niso dopustili, da se centrala premesti iz Maribora. Delegati so bili prepričani, da se bo odbor brigal in zavzemal tudi v bodoče zanje kljub temu, da ima velike ne-prilike jn težkoče. Prav zaradi tega so pa mariborski' člani lahko ponosni, da so deležni takega zaupanja vseh tovarišev v državi.
Spominjajte se CMC
Poljčane
Tatvina. Na Stanovskem je ponoči nek do vdrl v neko klet. Odstranil je s silo z vrat žabnico in potem nemoteno odnesel tn koše krompirja in še nekaj drugih živil. Neznani zlikovec je hotel vdreti okrog 2. ure ponoči tudi v Steblatovo niso, ki je v Lušečki vasi tik gozda. Že je snel polkence z okna in skozi razbito sipo odprl okno. Pri tem pa so se stanovalci prebudili in nepoklicanega gosta pregnali.
Gledališka prireditev Sokola. Sokol vprizori na svojem odru v nedeljo zvečer ob 7. in v ponedeljek popoldne ob 4. veiezanimivo burko »Maks v škripcih« v treh dejanjih. Pri ponedeljski predstavi igra vlogo Petrovca br. Rifconja, v nedeljo pa br. Rut er. V nedeljo bo po predstavi družabni večer.
Stran 4.
Mariborski »Večernik« Jutrs
V	Mariboru, dne 16. III. 1934.
MARIJ SKALAN:
12
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Počakaj, kam se ti taiko mudi?« je u-govarjala Tatana. »Tako lep je nocojšnji večer, tako poln bohotnih vonjev in o-mamnih sanj. Aih, nocoj bi ljubila kakor nikoli.
Zleknila se je vznak in si položila roki pod glavo. Mlade grudi so se ji nemirno dvigale, ustne so ji drhtele.
»Pogrešali naju bodo,« se je zbala Iftirama.
»Naj! Včlikega nocoj ne ho k natn.«
»Kako veš?«
»Mislim si.«
»Zakaj ?«
»Ker nima časa. Mika ga divjakinja...«
»Morda pa ne.«
»Povedal mi je Sorbalis. Ves je nor. Kakor pomlajen žrebec je. Pesnik anu je moral spesniti zanjo nove pesmi...«
»In če bi naju vendarle iskali?«
»Pusti to. Prijetno je tu. Kakor balzam je mir in kakor hladik) večerni mrak. Poglej mesec, kako rdeč je, ko da bi bil
krvav. Veliki dogodki se nam bližajo. Morda velike vojne. Da bi bile! Morale bi z včlikim na bojne poljane, vsaj nekatere. Tako lepo je osvoboditi se te tesnobe visokih obzidij in oditi po svetu v tuje, neznane kraje. Vse polno je doživljajev po svetu.«
»Se ne bojiš bojev?«
»Čemu bi se jih bala?«
»In če bi bili premagani?«
»Kdo naj premaga Atlante? Kdo naj ■ukloni velikega? In četudi. Ugrabili bi nas in bi prišle drugam. Žensk nikoli ne pomore. Samo gospodarja menjajo.«
»Slišiš?« je zašepetala čez čas Iftira-ma in se dvignila.
»Kaj?« je vprašala leno Tatana.
»Nekdo se nama približuje.«
»Naj se. Se ga bojiš?«
»Morda je tujec. Že čisto od blizu se oglašajo besede. Dva sta. Tudi koraki škripljejo po pesku. Bežive!«
»Ostani tu!« je dejala z ukazujočim gia
som Tatana. »Radovedna sem kdo je.« Dvignila se je in prisluhnila.
Pogovor dvojice se je slišal iz najbliž-je bližine in hip nato sta se pojavili izmed grmičja dve moški postavi ter obstali, ko sta opazili sredi trate Tatano in Iftiramo.
»Eden je pisar Azuris,« je zašepetala Tatana. »Kdo je neki drugi?«
»Tujec je, ni naše polti«, je dejala Ifti-rama, ki je imela ostrejši vid.
»Morda je princ Aftagad, sin kralja večerne dežele, brat Evalastin...«
»Glej, dve vili sta se dvignili iz ribnika...« je spregovoril Azuris in se s spremljevalcem približal dekletoma.
»Milost, gospod!« je pozdravila Tatana. »Zaostali ptici sve ...«
»Ti si, ognjevita Tatana,« je dejal Azuris. »In kdo je tvoja tovarišica?«
»Mlada Iftirama. A kdo je tvoj spremljevalec? Ne poznajo ga moje oči; še nikoli ga niso videle.«
»Princ princev Aftagad, sin kralja večerne dežele, varovanec velikega in moj učenec.«
Tatana in Iftirama sta padli na kolena in se s čelom dotaknili tal.
»Vstanita!« je ukazal Azuris; obrnjen
k Aftagadu pa je nadaljeval:	»To	sta
dve plesalki velikega.«
»Dovoli nama, da se odstranive in vr-neve v dvor,« je zaprosila Tatana, toda iz njenega glasu je zvenela očita želja ostati.
»Kam se vama mudi, beli golobici?« je smeje se dejal Azuris. »Mar vama je neprijetna najina družba?«
»Bojive se.«
»Česa?«
»Kazni.«
.»Ne bojta se, gazeli urnonogi. Nihče vaju ne bo pogrešal in tako lep je nocojšnji večer.«
»-Mar ne veš, gospod, da je prepovedano favoritkam govoriti na samem z moškimi. Dosegel bi naju meč žreca-obrednika.«
»To je postava, ki se ne izpolnjuje,« je ugovarjal Azuris. »Glej, ognjevita Tatana, v štirih je lepše kakor v dveh.«
(Se bo nadaljevalo.)
V vsako sMn lo
Šport
Tekmovanje za prvenstvo LNP.
Poslovni odbor LNP je na svoji zadnji seji izžrebal pare in termine podzvezne-ga prvega razreda, in sicer:
8. aprila: Celje:ČSK, Maribor:Ilirija,
Hermes: Železničar.
15. aprila: Ilirija:Celje, Maribor:Hermes. 22. aprila: MaribonČSK, Hermes:Celje. 29. aprila: Hermes:Ilirija, Maribor:Celje,
ČSK:Zele®ničar.
6. maja: Celje:Zelezničar, Hermes:CSK. 13. maja: Maribor:Zelezničar.
27. maja: Ilirija: ČSK.
3. junija: Ilirija:Železničar.
Termini SIK Rapida se bodo objavili, čim dobi SK Rapid od politične oblasti dovoljenje za igranje javnih tekem. Tekme se igrajo vedno na igrišču prvoimeno vanega kluba.
ISSK Maribor poziva svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži mednarodnih skakalnih tekem na Planici!
Okrožni odbor LNP, službeno. Dodatno k službenim objavam od 14. t. m.: Razen že objavljenih tekem bo v nedeljo IS. tm. ob 10. na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma ISSK Maribor:SK Svo boda, na igrišču SK Železničarja pa ob 14.30 prijateljska tekma ISSK Maribor rezerva :SK Železničar rezerva.
SK SJavlja — prvak III. župe zagrebškega podsaveza v Mariboru.
V nedeljo 18. t. m. gostuje v Mariboru po enoletnem presledku renomirani varaždinski športni klub Slavija, prvak III. župe in eden najmočnejših klubov province zagrebške nogometne podzveze. SK Slavija je mlad klub, toda znan in popularen že tudi v Mariboru. Vsem bo še v spominu pokalno tekmovanje s ISSK Mariborom, ko si je z zmago na domačih in neodločenim rezultatom na mariborskih tleh osvojil pokal tvrdke Tivar. Ako upoštevamo, da je Maribor takrat še raz polagal z brati Bertoncelj!, je to na vsak način velik uspeh. Moštvo Slavije pa je v zadnjem času pod vodstvom izkušenega trenerja Jana Koželuha izredno napredovalo ter nam služi 'v dokaz visoke zmage 5:1 nad mariborskim Ra-pidom pred 14 dnevi. Moštvo Slavije je v polnem treningu ter je momentano enakovredno prvorazrednim zagrebškim klubom, kar priča sigurna zmaga zadnje nedelje nad zagr. Hajdukom. — Moštvo Železničarja je kot smo videli v zadnjih tekmah, že v precej dobri kondiciji, posebno zadnje formacije. O napadu še n e moremo izreči končne sodbe. Vsekakor pa bo dolžnost in naloga celokupnega moštva, da z vso marljivostjo in požrtvo valnostjo' skuša braniti čast mariborskega nogometa. Upamo, da bo vsakdo storil svojo dolžnost in imel pred očmi ne samo barve kluba, ampak prestiž mesta Maribora. Tekma se bo odigrala na novem igrišču Železničarja ob Tržaški cesti z začetkom ob 16. uri. Sodil bo gosp. Nemec. Ob 14.30 se srečati v prijateljski tekmi rezervi Maribora in Železničarja.
ISSK Maribor-nogometni odsek. Prvo moštvo igra v nedeljo 18. t. m. ob 10. uri na našem igrišču v Ljudskem vrtu prijateljsko tekmo s tukajšnjo Svobodo. Rezerva igra predtekmo z rez. SK Žel., tekmi SK Žel.-SK Slavija Varaždin, ob 14. uri na igrišču SK Žel. I. moštvo nastopi v sledeči postavi: Viki - Raško, Korent - Stanko, Pepo, Simo - Romi, Ruško, Žaro, Mikoš, Karli. Rezerva pa v postavi: Kislinger - Reibenschuh, Peklar - Pavlin, Ketiš, Šneberger - Preatoni, Berlek, Barkič, Konič II., Bergant. Igralci rezerve naj dvignejo tekom nedelje predpoldne opremo! Tajnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Nedeljsko tekmo ISSK Maribor: SK Svoboda sodi g. Ves-naver.
Soko*st«o
Poziv članstvu Sokola Matice. Sokol Maribor Matica poziva vse svoje članstvo, naj se v čim večjem številu udeleži mladinske akademije bratskega društva Sokola Maribor I., ki bo jutri v soboto ob 20. uri v telovadnici inženjerske podčastniške šole. Podprimo moralno agilno bratsko društvo, ki z velikimi težavami orje ledino v delavskem mestnem okraju.
Debatni večer in čajanka Sokola Ruše
Ker je topli jug pobral tudi z bližnjih planin sneg, je smuški odsek Sokola Ruše povabil vse telovadeče članstvo na poslovilno čajanko. Obenem je pa bila ta čajanka tudi prvi poizkus uvesti v sokolsko življenje debatne večere. Večer je otvoril poslovodeči podstarosta brat Jožko Teržan. Govoril je o nalogah Sokolstva, zlasti mladine. Sokol ne sme spati na lavorikah, ne sme delati za danes, ampak mora ustvarjati bodočnost. Sokolska mladina si mora v telovadnici krepiti telo in duha. Naloge bodočnosti pa niso male. Čakajo nas dolžnosti na-pram državi, gojiti moramo narodno kulturo in prosveto, pošteno sprejeti vse težkoče, ki jih nalaga pravična rešitev socialnega vprašanja. Smo ob meji in brigati se moramo za vse obmejne probleme. O vsem tem naj se debatira na rednih članskih sestankih, ki naj se vršijo enkrat na mesec. Posnemati moramo brate čehe in Poljake, ki so v tem že daleč pred nami.
Drugi se oglasi k besedi narodni poslanec starosta brat Krejči. Iskreno pozdravlja in se pridružuje mislim in idejam, ki jih je izrekel brat Teržan. Sokol naj bo tisti, ki bo v naši državi ustvaril novega Jugoslovana, ki bo, s spoštovanjem preteklosti, koval novo bodočnost. Mladina je tistega, ki bo jutri in deloma že danes prevzela vodstvo vsega našega nacionalnega življenja. Mi pa, bivši bojevniki, jo bomo podpirali in ji stali ob strani. Ponosni moramo biti na to, da izvajamo v naši državi mirno vse tiste reforme, ki so druge narode in države
stale toliko krvi. Vsi naši sosedi so šli skozi male ali večje revolucije, da so prišli v novo dobo, v katero koraka naš narod mirno in dostojno, brez umorov in preganjan. Sokol naj prednjači. Za res lepa izvajanja je brat starosta prejel velik aplavz.
Brat Albert Koruza se je spomnil, da so še pred Čehi in Poljaki uvedla Obvezne članske sestanke vsa primorska mladinska društva, ki so bila ustanovljena namesto po Italijanih razpuščenega Sokola in so taki sestanki rodili najboljše uspehe. Društveni sestanki bodo nedvomno uspeli tudi v Rušah, ker bodo privedli v sokolske vrste ono družabnost in bratstvo, ki ga danes še pogrešamo. Priporočal je tudi, naj uprava na teh sestankih poroča o svojem delu, da se tako ustvari stalna vez med odborom in članstvom. Brat Jernej Črnko je opozarjal članstvo na pevski odsek ter toplo priporočal vsem, ki imajo posluh, da redno zahajajo k vajam. Brat Albert Koruza je opozarjal še na važnost obiskovanja obmejnih postojank ter predlaga pogoste izlete na mejo.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je zaključil brat podstarosta debatni večer ter prešel na drugi del večera: razdelitev diplom letošnjim smuškim prvakom. Diplome so prejeli bratje člani: Adolf Pija-vec, prvak društva, Fran Fric, Anton Bučar; naraščaj: Bučar Miloš, Enček Dolinšek, Stanko Plevnik; deca: skupina A: Zoran Dolinšek. Franc Rafold, Lotka Gu-gelj: skupina B.: Ignac Hudikov, Stanko Stanc in Tonček Ulipi.
Po koncu oficielnega dela se je razvil prijeten družabni večer. Ruškemu Sokolu moramo k tej prireditvi le čestitat!. Le tako naprej! Mali Beograd naj prednjači!
Dramski odsek Ruškega Sokola se marljivo pripravlja, da nam poda veselo igro »Kulturna prireditev v črni mlaki«, ki je dosegla v Ljubljani zelo lep uspeh. Sodeluje 60 igralcev.
Nesrečna mati.
V nekem mestecu na Švedskem je obhajala pred dnevi svoj 79. rojstni dan žena nekega obrtnika. Ko jo je ob tej priliki obiskal poročevalec nekega uglednega lista, mu je izjavila sledeče: »Bila sem dvakrat omožena in sem dala življenje 25 sinovom. Oba moža in vsi sinovi so mi pomrli. Trinajst mi jih je padlo v vojni, 2 sta umrla kmalu po poroki. 3 so se srrrtno ponesrečili, ostalih 7 pa je u-mrlo naravne smrti. Vsi moji sinovi so bili oženjeni in so se vse moje snahe ponovno poročile. Tako je moja kri razkropljena po Afriki. Avstraliji, Kanadi in ne vem k>2 še vse.« Jubilantkinja živi popolnoma sama in ne ve števila svojih vnukov in vnukinj. Dejala je: »Mislim, da jih je 50, mogoče 100, ne mogla bi pa priseči.« Poročevalec jo je hotel slikati, toda ona mu tega ni dovolila. Izjavila ie, da se je dala v svojem življenju samo enkrat fotografirati, in sicer jo je slikal njen sin, ki je hotel vzeti njeno sliko s seboj na bojišče. Ko so ga našli mrtvega, je držal v rokah sliko svoje matere. To ji je dalo povod, da je prisegla, da se ne bo dala nikoli več slikati.
Pošiljka zlata se pretvorila v cement.
Varnostne oblasti mrzlično iščejo izgubljeno pošiljko zlata, ki je bila pred dnevi poslana iz Južne Afrike v Anglijo. V pošiljki je bilo 28 kg zlata v vrednosti 2 milijona Din, ki ga je neka ameriška banka poslala z ladjo za neko drugo banko v Anglijo. Zaboj z ziatom pa je bil na brodu ukraden in namesto zlata so našli — cement. Kam je zlato izginilo, doslej varnostne oblasti še niso mogle ugotoviti, prepričane pa so, da se ni pretvorilo zlato v — cement.
Idealen ženski obraz.
Komite merodajnih ameriških »strokovnjakov za lepoto« je sestavil naslednja pravila za lepoto ženskega obraza: Obraz mora biti trikrat daljši ko nos, dvojna širina obraza mora odgovarjati dvojni širini nosa; 3. med očmi mora biti razdalja velika ko oko; 4. gornja in spodnja ustnica morata biti enako široki in v isti liniji.
Vzor ženske zvestobe.
Neka švedska radiodajna postaja je razglasila, da išče neka dama podatke o mornariškem stotniku, ki je bil rojen leta 1849 na južnem Švedskem. Obenem je iskala dotična dama tudi informacije o njegovih ožjih sorodnikih. Bila je to neka 80-letna samska dama, ki je hotela zapustiti vse svoje imetje omenjenemu stot niku. Njena preteklost tako zanimiva, da se zanimajo zanjo celo nakateri romanopisci. to pa zaradi tega, ker je danes zelo malo takih žend, ki bi ostale zveste svoji besedi in dani prisegi do groba. Že v rani mladosti se je dama zaročila z znanim mornariškim častnikom in sta sklenila zaroko leta 1880. Štiri leta po zaroki pa je njen zaročenec krenil na daljšo pot in se ni več vrnil. Čakala je in čakala vse do svoje starosti, toda zaman. Trdo pa je prepričana, da še živi in da ji zato ne piše in zato ne pride, ker se mu najbrže slabo godi. Omenjeni primer nam dokazuje v resnici idealr.o ženo, ki je pravi unikum za naše pojmovanje o zvestobi in ljubezni. Petdeset let verovati, petdeset let biti zvesta, petdeset let čakati in še neprestano iip-,: '1* se vrne — on .. •
Nov otok.
Po vesteh iz Buenos Airesa je neki norveški učenjak pri preiskavanju Antarktika odkril nov otok, ki jc dolg približno 150 km in leži na 72. stopinji južne širine. Novemu otoku so dali ime po norveški princesi Astridi.
I
Stanovanje
SOBO
s Štedilnikom oddam. Trdinova ulica 2. Melie.
1037
I
Izdala konzordj »Jutra, v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.