Aktualno Ptuj, Podravje • Smo tovarna kadrov za graški bazen > P ■ % 1 l. O Stran 3 Štajerski Politika Kidričevo • Pomisleki svetnikov zaradi hrupa s strelišča O Stran 5 Ptuj, sreda, 23. junija 2021 Letnik LXXIV • št. 48 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Slovenija, Spodnje Podravje • Na cestah umre preveč voznikov motornih koles Motoristi povzročitelji največ nesreč Statistika prometnih nesreč z udeležbo voznikov motornih vozil ni ugodna. Lani sta se v Sloveniji zgodili 902 prometni nesreči z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil. V zadnjih petih letih so motoristi in mopedisti z vozniškim stažem do pet let povzročili daleč največ prometnih nesreč, tudi največ tistih s smrtnim izidom in hudimi poškodbami. Od 22 umrlih v letu 2020je bilo 16 motoristov in šest mopedistov.Večna stranehAin f 7. Politika Širovnik: »Tudi priznanja niso zmanjšala bolečin in stresa« O Stran 4 V središču Podravje • Učenci bistveno manj gibljivi in motivirani O Strani 6 in 7 Črna kronika Podravje • Klop-čič z nezakonito odloženim blatom se odvija O Stran 12 Grad Zavrč Perutnina Ptuj dokončno prodaja svoj del gradug komurkoli Cene smeti po državi Ormožani med najcenejšimi Ptujčani med najdražjimi Foto: Črtomir Goznik AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE EGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK Simonov zaliv i» Ob^jdenitvi naročniškega razmerja v času od 14. maja do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 26. juniji do 21. avgusta! Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Aktualno sreda • 23. junija 2021 Zavre • Perutnina Ptuj dokončno prodaja svoj del gradu - komurkoli Občina pred odločitvijo, ali bo kupila ali izgubila Zgodovinsko najpomembnejša zgradba v završki občini je na vzpetini stoječi grad, ki že leta propada pred očmi krajanov, pa tudi lastnikov in občinskih veljakov. Eden od lastnikov dela grajskega kompleksa, Perutnina Ptuj, seje svoj del gradu odločila prodati; če ga ne bo odkupila občina Zavrč, bo kupca poiskala drugje. Foto: CG Del gradu Zavrč naprodaj za 100.000 evrov Perutnina Ptuj (PP) je postala lastnik dela završkega grajskega kompleksa leta 2002 s pripojitvijo Kmetijskega kombinata, ki je bil dotedanji lastnik. V izključni lasti PP je pet nestanovanjskih prostorov v skupni izmeri 505 m2 in solastnina na skupnih delih stavbe. Kot so pojasnili na PP, je bil leta 2014 med PP, Stanovanjskim skladom in Občino Zavrč podpisan sporazum o oblikovanju etažne lastnine. »Predstavniki PP in občine so aktivno sodelovali pri izdelavi elaborata za vpis stavbe v kataster. Etažni načrt je bil izdelan na obojestransko željo in v dogovoru z završko občino. S tako razdelitvijo so se takratni občinski predstavniki strinjali in dogovor podpisali. Po naših informacijah občina v preteklosti nikoli ni formalnopravno niti kako drugače ugovarjala lastništvu Perutnine Ptuj,« so sporočili s PP in dodali, da pojasnilo završkega župana Slavka Pravdiča v Štajerskem tedniku, »da je bil grad nekoč v lasti lokalne skupnosti, nato pa naj bi bil zaradi ,napake' prenesen v last Perutnine Ptuj«, ne drži in je zavajajoče. »To bi pomenilo, da je podjetje delovalo v nasprotju s predpisi in zakonodajo. Potemtakem bi morali ustrezno reagirati tudi pristojni organi. Gre za občinsko zmotno interpretacijo dejanskih okoliščin, dejstev in zakonodaje,« so še pojasnili. Perutnina Ptuj: »Prodajna cena je korektna« PP je februarja letos občini ponudila v odkup vso svojo lastnino na tem območju: prostore gradu v skupni izmeri 505 m2, solastništvo na skupnih prostorih, kovačijo (zemljišče in stavbo v površini 119 m2) ter zemljišče ob gradu v izmeri 709 m2. Vse našteto bi občini prodali za okoli 100.000 evrov. »Menimo, da je naša ponudba več kot korektna. Prodajna cena je nižja, kot je vrednost lastnine ocenila naša nepremičninska agencija. Upoštevane so bile tudi želje občine in prodaje ne oglašujemo preko agencije, temveč se dogovarjamo z občino neposredno, saj je bil izkazan interes za nakup. Skoraj štiri mesece po predvidenem roku za odločitev glede ponudbe smo prejeli informacijo, da je potrebno pred odkupom narediti še eno cenitev nepremičnine,« so pojasnili na PP in dodali, da so skušali prisluhniti občini v obojestransko korist in zadovoljstvo. Če občina Zavrč ne bo sprejela ponudbe za odkup, bodo kupca iskali s pomočjo omenjene nepremičninske agencije. O nakupu bodo odločali svetniki Po pojasnilih župana Slavka Pravdiča - občina ima v lasti 226 m2 prostorov in nekaj zemljišč - bo odločitev glede ponudbe PP sprejeta na naslednji seji občinskega sveta po obravnavi cenilnega zapisnika. Občina si sicer prizadeva postati celoten lastnik objekta, saj bi tako v prihodnje lahko lažje kandidirala za morebitna nepovratna sredstva za obnovo gradu. V preteklih letih so v grad vložili okoli 40.000 evrov za nakup stanovanj, izdelavo strokovnih smernic ureditve objekta, izdelavo načrta krajinske arhitekture, podiranje dreves in zazelenitev terase za gradom. Njihova želja je, da bi z obema lastnikoma izdelali konzervatorski načrt, ki bi lahko bil osnova za vse nadaljnje odločitve glede obnove. Tudi Stanovanjski sklad načrtuje prodajo svojih stanovanj Perutnina Ptuj je v preteklih letih na gradu izvajala nujna vzdrževalna dela, med drugim tudi sanacijo dimnika in dela strehe na objektu kovačije ter redno zaščito steklenih površin, ki so bile nenehno poškodovane. Ob tem so na PP izpostavili še, da kot etažni lastnik z završke občine niso bili nikoli pozvani h kakršnemu koli sofinanciranju del na gradu. Tretji lastnik, Sklad, naj bi komaj leta 2016 izvedel, da objekt ni bil denacionaliziran, zato so do takrat izvajali samo najnujnejša vzdrževalna dela, za kar so v vseh letih porabili 38.500 evrov. Sklad je sicer leta 1995 postal lastnik štirih stanovanj v skupni izmeri okoli 250 m2. Tri stanovanja so v tem trenutku zasedena z najemniki nepro-fitnih stanovanj, eno je prazno. Kot so sporočili s Sklada, v prihodnje načrtujejo prodajo stanovanj. Skladno s sprejeto strategijo gredo v prodajo prazna stanovanja, katerih obnova bi bila ekonomsko nesmotrna in se zato smatrajo kot nepotrebno premoženje. Ker v treh še živijo družine, končne odločitve o prodaji še niso sprejeli. Skupna najemnina za tri stanovanja znaša 215 evrov na mesec (82 evrov, 72 evrov in 60 evrov). Estera Korošec Foto: CG Zaurška občina si prizadeva za oživitev grajskega objekta. Markantna stavba naj bi nastala iz prvotnega dvora Jakoba Szekelyja z Borla. Leta 1792je zemljiško gospostvo Zavrč z gradom kupila družina Ulm. Posestvo so imeli v lasti vse do leta 1945, ko je bilo nacionalizirano. V času med 1946 in 1991 je bil upravitelj dvorca Kmetijski kombinat Ptuj, v njem pa so uredili stanovanja. Zaradi zapletenih in dolgotrajnih postopkov denacionalizacije je objekt danes v zelo slabem stanju, česar se zavedajo tudi trenutni lastniki: Občina Zavrč, Stanovanjski sklad RS (Sklad) in Perutnina Ptuj (PP). Slednja želi zato svoj del prodati. Slovenija, Podravje • Razglašen konec epidemije Ne samo več služb, tudi plače so višje Epidemija koronavirusa in ukrepi, ki soji sledili, so dodobra spremenili podobo trga dela. Številni zaposleni so se znašli na čakanju, drugi so delali od doma, številni, predvsem v gostinstvu, turizmu in prireditveni industriji, so ostali brez dela in zaslužka. Vladnim ukrepom je v veliki meri uspelo omiliti negativne učinke epidemije, minuli teden pa seje zaključila. Lahko pričakujemo naval na zavod za zaposlovanje ali sta zaostalo povpraševanje in povečana kupna moč tistega dela prebivalstva, ki je prejemal dodatke, poskrbela za hitro gospodarsko okre- vanje in morda celo pomanjkanje delovne sile? Podatki, ki smo jih prejeli z Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), so več kot spodbudni. V prvih petih mesecih so prejeli obvesti- la o kar 55.675 prostih delovnih mestih, kar je za 30,3 odstotka več kot v istem obdobju lani, ki ga je močno zaznamovala epidemija covida-19. Kot so nam povedali, se povpraševanje po delavcih še vedno krepi in je bilo aprila in maja letos že primerljivo z letom 2019, torej obdobjem pred epidemijo. Delodajalci so maja ZRSZ sporočili 13.119 prostih delovnih mest. Najpogosteje so iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarje, čistilce, delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, skladiščnike, prodajalce, kuharje, strokovnjake in strokovne sodelavce za zdravstveno nego. V svojih napovedih za drugo polovi- co leta 2021 so delodajalci še bolj optimistični. V anketi Napovednik zaposlovanja, ki jo izvaja ZRSZ, tako delodajalci za prihodnjega pol leta napovedujejo 2,1-odsto-tno rast zaposlenosti. Anketirani delodajalci načrtujejo, da bodo v roku šestih mesecev potrebovali približno 14.000 novih delavcev, večinoma zaradi nadomeščanja, nekaj pa tudi zaradi večjih potreb. Najbolj spodbudne so napovedi za gostinstvo (+7 %), gradbeništvo (+5,4 %) in poslovanje z nepremičninami (+4,9 %). Tudi višje plače, a le za javni sektor ... Kot kaže, je epidemija ob številnih finančno ugodnih ukrepih prinesla tudi višje plače. Sodeč po podatkih, so se stroški dela na uro v območju evra in EU v prvem letošnjem četrtletju zvišali. V primerjavi z istim obdobjem lani so bili višji za 1,5 odstotka v državah z evrom in za 1,7 odstotka v EU. Slovenija je po zvišanju stroškov dela z 11,1 odstotka v samem vrhu. Zasluga za to gre predvsem dodatkom, ki so jih več mesecev prejemali zaposleni v javni upravi in so znatno popravili povprečno bruto plačo, v letu dni se je dvignila za 155 evrov, s 1855 na 2010 evrov (podatek za marec 2021). Dvig plač redno zaposlenih pa se je, kot kaže, prelil tudi na področje študentskega dela. »Urne postavke so v primerjavi z obdobjem pred korono višje za približno pol evra. Povprečna bruto urna postavka je zdaj malo višja od sedem evrov, to pomeni neto slabih šest evrov,« so sporočili iz Študentskega servisa. Žiga Kariž SLOVENIJA 30 Vabimo vas na slovesnost OB DNEVU DRŽAVNOSTI, ki bo v sredo, 23.junija 2021, ob 18. uri na mestni tržnici Ptuj. Slavnostna govorka bo Marija Hernja Masten, častna občanka Mestne občine Ptuj. V sklopu praznika bo županja Mestne občine Ptujskupajz veterani vojne za Slovenijo ta dan ob 16. uri pri Spomeniku vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo na Vičavi položila venec, ob 16.30 pa sledi odprtje razstave Vojna za Slovenijo 1991v Galeriji Magistrat. l/V/V flr Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj Foto: Profimedia/M24 sreda • 23. junija 2021 Aktualno Štajerski 3 Podravje, Slovenija • Primešava cen na položnicah za smeti Ormožani med najcenejšimi, Ptujčani med najdražjimi V Štajerskem tedniku smo že nekajkrat izdelali primerjalno analizo cen, ki jo uporabniki plačujejo za odvoz smeti. Tudi zadnja primerjava pokaže, da so (bile) ptujske cene najvišje med vsemi smetarskimi podjetji, pri katerih smo zbirali podatke. Ptujčani za 120-litrski zabojnik za mešane komunalne odpadke plačujejo dobrih 17 evrov, medtem ko recimo Ormožani in Ljubljančani plačujejo skoraj enkrat nižjo ceno. Preden začnemo primerjati cene, je treba povedati, da na končno ceno, ki jo plačajo uporabniki, ne vpliva samo količina smeti, ki jim jih smetarji poberejo na domu, ampak vse zbrane smeti na prispevnem območju, ki ga neki izvajalec pokriva. V ceno so vračunani stroški, ki jih imajo sme-tarska podjetja z zbirnimi centri, zbiranjem kosovnega odpada, stekla, kovinske in PVC-embalaže, papirja ... Uporabniki s plačilom položnic pokrijejo vse stroške, ki jim ima smetar na njihovem območju. Merodajna za končni izračun zneska na položnici je za občine Spodnjega Podravja velikost (volumen) posode za mešane komunalne odpadke. Enako je tudi pri večini drugih izvajalcev v Sloveniji. Za povprečno 4-člansko gospodinjstvo je „najobičajnejša" uporaba 120-litrske posode, zato smo za ta volumen izdelali primerjavo cen. Seveda na ceno vpliva tudi število odvozov odpadkov, ne samo mešanih, ampak tudi vseh ločeno zbranih. Na Ormoškem in v Ljubljani cena pod 10 evrov Na Ormoškem - v Ormožu, Središču ob Dravi in pri Svetem Tomažu - za odvoz odpadkov skrbi Komunalno podjetje (KP) Ormož. Odvoz mešanih komunalnih odpadkov je enkrat mesečno, mesečni strošek za gospodinjstvo pa dva centa manj kot 10 evrov (9,98). Tudi Ljubljančani ceno držijo pod psihološko mejo 10 evrov (9,56 evrov). Odvoz posod z mešanimi komunalnimi odpadki izvajajo na tri tedne. Če želijo občani tedenski odvoz, potem plačajo okoli 29 evrov. „Povprečni znesek na položnicah se sicer giba okoli 11,23 evra, in sicer za občane mestne občine Ljubljana ter deset primestnih občin," so pojasnili v ljubljanski Snagi. Razpon cen do dobrih 17 evrov, najdražji je Ptuj V Kranju občani za 120-litrske posode za mešane komunalne odpadke plačujejo 10,79 evra, smetarji jih praznijo vsake tri tedne. V Celju je cena 12,99 evra, odvoz pa vsak drugi teden. Čisto mesto Ptuj za 13 odvozov na leto, kar pomeni Območje Izvajalec Cena z DDV (€) Odvoz Ljubljana in okoliške občine Snaga Ljubljana 9,56 na 3 tedne Ormoško KP Ormož 9,98 1 x mesečno Kranj Komunala Kranj 10,79 na 3 tedne Celje Simbio Celje 12,99 na 14 dni Haloze, Slovenske gorice, Kidričevo Čisto mesto Ptuj 13,4 13 x na leto Hoče-Slivnica Saubermacher 13,77 17 x na leto Markovci, Gorišnica, Juršinci, Hajdina KP Ptuj 14,2 13 x na leto Občine UE Lenart Saubermacher 15,21 13 x na leto Ptuj JS Ptuj 17,16* 13 x na leto Vir: izvajalci dejavnosti * V ponedeljek so ptujski mestni svetniki odločali o znižanju cene na 14,23 evra. KP Ptuj je spomladi v svojih občinah predlagalo podražitev na 18,3 evra, a ni dobilo zelene luči občinskih svetov. na vsake štiri tedne, uporabnikom dem, Majšperk, Podlehnik, Žetale, rabnikom zaračunava Komunalno zaračunava 13,4 evra. Koncesionar Kidričevo, Destrnik, Trnovska vsa, podjetje (KP) Ptuj, ki smetarske so v občinah Zavrč, Cirkulane, Vi- Sv. Andraž in Duplek. Evro več upo- storitve izvaja v občinah Markovci, Pri obračunu cen smetarskih storitev prihaja med regijami in posameznimi občinami znotraj regij do precejšnjih razlik. Gorišnica, Juršinci in Hajdina. Mesečni račun je 14,2 evra, smeti pa odvažajo 13-krat na leto. Komunala je spomladi predlagala podražitev, a nova cena na občinskih svetih ni šla skozi. Predlog nove cene je bil 18,3 evra. Javne službe (JS) Ptuj so za 120-litrski volumen uporabnikom doslej zaračunavale 17,16 evra, v ponedeljek pa so mestni svetniki odločali o znižanju cene na 14,23, kar je še vedno več od cen v nekaterih drugih primerjanih občinah. Saubermacherjeve cene med 13 in 15 evri Za podatke smo zaprosili tudi smetarsko podjetje Saubermacher, ki je koncesionar v slovenje-goriških občinah upravne enote (UE) Lenart ter v občinah Šentilj, Zreče, Vitanje in Hoče-Slivnica. Najcenejši so v občini Šentilj, kjer letno opravijo 13 odvozov mešanih komunalnih odpadkov, mesečni znesek na položnici je 13,42 evra. V občini Hoče-Slivnica je znesek na položnici višji le za dobrih 30 centov (13,77 evra), smetarsko vozilo za mešane komunalne odpadke se pri uporabnikih ustavi 17-krat na leto. V občinah Zreče in Vitanje je mesečni strošek za uporabnike 15,09 evra (17 odvozov letno), v občinah UE Lenart pa 15,21 evra za 13 odvozov v letu (vsake štiri tedne). Najvišji znesek na položnicah za 120-litske posode imajo Koprčani: 25,27 € brez kompostnika ali 20,42 s kompostnikom, a se smetarji za ta denar pri njih oglasijo vsak teden. Mojca Zemljarič Foto: CG Ptuj • Na javnem posvetu brez pravih rešitev za beg možganov Smo tovarna kadrov za graški bazen Ustanova dr. Antona Trstenjaka je na Ptuju organizirala javni posvet, na katerem so strokovnjaki s področja izobraževanja iskali rešitve, kako bi v prihodnjih letih v domačem okolju obdržali čim več mladih diplomatov. Kot so ugotavljali, je t. i. bega možganov iz leta v leto vse več. O rešitvah, čeprav naj bi bil prav temu posvečen ves posvet, pa je bilo slišati bore malo ali popolnoma nič. Zbrane je uvodoma nagovoril Alojz Kovšca, predsednik DS RS, in izpostavil velik problem praznjenja periferije na vzhodu države: »Če ne bomo nekaj naredili in preprečili odhoda najboljših kadrov, bo v celotni Sloveniji kmalu velika kadrovska kriza.« Največ visoko izobraženih seveda v Ljubljani ... Za Miralema Hadžiselimovica, prorektorja Univerze v Mariboru, je zaskrbljujoče dejstvo, da je več kot polovica slovenskih raziskovalcev v osrednji Sloveniji. Posledično je na vzhodu manj možnosti najti dobro plačano zaposlitev. Kar 14 % delovno aktivnih prebivalcev se z vzhoda dnevno vozi na delo v Ljubljano in njeno okolico, obrat- no pa samo štirje odstotki. Kot primer je Hadžiselimovič navedel enega izmed doktorjev znanosti, ki se je takoj po zaključku šolanja zaposlil v bližnjem Gradcu in se nato tja preselil s celotno družino: »Naši vrhunski študentje odhajajo v tujino in večinoma tam tudi ostanejo. Avstrija jim kot uspešna gospodarska regija ponuja vrsto ugodnosti; neprimerno višje plače, dobre cestne povezave, ugodno davčno zakonodajo, vzpodbude za mlade družine, reševanje stanovanjske problematike. Ob tem imajo zagotovljeno tudi ustrezno podporno okolje za vzpostavitev lastnih podjetij. Mi pa vse bolj postajamo ,tovarna' kadrov za graški bazen.« V sosednji Lipnici tako že nastaja naselje mladih slovenskih družin, ki so se zaradi kakovostnejšega življenja preselile čez mejo, bližina Slovenije pa jim omogoča, da lahko hkrati ohranijo stik z družino in prijatelji. Vsak diplomant državo stane 120.000 evrov Za državo vsak beg možganov pomeni, da je izgubila državljana, v katerega je v preteklih letih veliko investirala. Okvirni strošek za šolanje osebe, ki dokonča fakulteto, je namreč okoli 120.000 evrov. Dobra novica je sicer ta, da je zaradi epidemije nekoliko upadla pripravljenost ljudi za delo v tujini. Zaradi številnih ukrepov, ki jih je prinesla korona kriza, jih je tudi vse več pripravljenih delati na daljavo. V okviru programa evropske kohezijske politike 2021-2027 bo za vzhod države namenjenega več denarja, vendar se Hadžiselimovič ob tem sprašuje, ali bomo znali in zmogli vsa sredstva uspešno počrpati. Ptuj se bori za koncesijo Po mnenju Štefana Čelana, direktorja ZRS Bistra Ptuj, je največja težava še vedno centralizacija države. Zgovoren podatek je ta, da država nameni okoli 230 milijonov evrov letno za kader, ki dela v izobraževalnih institucijah na zahodu države, za tiste na vzhodu pa okoli 70 milijonov evrov. Prav tako v vzhodni kohezijski regiji ni niti enega nacionalnega inštituta. Sedaj si prizadevajo, da bi v Podravju zaživel nacionalni inštitut za prehrano. Med drugim bi morali mladim po besedah Čelana v čim večji meri omogočiti izobraževanje v domačem okolju, zato se je pred leti tudi sam zavzel za ustanovitev regijskega višje- in visokošolskega središča. Že sedem let se s šolskim ministrstvom borijo za podelitev koncesije za visokošolski študijski program bionike. »Gre za piška-vih 300.000 evrov koncesijskega denarja, ki bi omogočal izvajanje rednega študija bionike, sedaj pa z mukami zagotavljamo sredstva za njegov obstoj. To je res velika tragedija v tej državi,« je dodal Če-lan. Kje in kako bi vse te izobražene kadre potem zaposlili, kar je bistveni problem in čemur naj bi bil ves posvet namenjen, pa ni bilo slišati od nikogar ... Estera Korošec Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 15. junija 2021 Dornava • Sprejem za odličnjake Prejeli županove petice Župan občine Dornava Janko Mere je ob koncu šolskega leta pripravil sprejem za devetošolce z najboljšim učnim uspehom. Podaril jim je županove petice in rožice, posladkali so se s torto. Foto: MZ Utrinek z letošnjega sprejema odličnjakou pri županu Janku Mercu Na sprejemu pri županu so bili odličnjaki Larisa Lah, Eva Trunk, Vanesa Lah, Tjaša Jasenc Jakop, Taja Žgeč, Marcel Kmet, Gašper Žiher in Jurij Peteršič. Župan Merc je izrazil zadovoljstvo, da je zlatih odličnja-kov vsako leto več. V nagovoru zbranim devetošolcem je med drugim dejal: „Z odhodom v druge kraje šolanja boste spoznavali nove vrstnike, sklepali nova prijateljstva. Verjamem, da je za vami lepih devet let skupnega druženja v šoli, pred vami pa nove poti v življenju, velike ter pomembne odločitve. Želim, da bi se po končanem šolanju vrnili v Dornavo, tukaj ustvarjali, sodelovali pri razvoju. Čestitam vam za lep uspeh."Tudi ravnatelj Hrastar je pohvalil uspeh zlatih odličnjakov, županu pa se je zahvalil za povabilo in gostoljubje. Dodal je še, da je bilo v letošnji generaciji dornavskih osnovnošolcev 28 devetošolcev, v enem razredu. MZ Sv. Andraž • Sprejem za devetošolce in minimaturante Sladoledno slovo na Hrgovi domačiji Osnovno šolo je letos zaključilo deset mladih Andraševcev, vrtcu pa je v slovo pomahalo 14 malčkov. Tradicionalno jih je sprejela županja Darja Vudler Berlak na Hrgovi domačiji. Bodočim dijakom je izročila darilce, minimaturanti pa so ji zapeli svojo himno. »Vsak izmed vas je poseben na svojem področju in vsak izmed vas ima številne talente. Negujte jih. Želim vam, da boste v življenju poklicno delali tisto, kar radi počnete, in to z veseljem in strastjo.« Med devetošolci je izstopala odličnjakinja Nina Toš, ki bo ob slovesnosti ob občinskem prazniku prejela še posebno priznanje. Vse skupaj so nato s sladoledom pogostile vitomarške gospodinje. SD Foto: arhiv občine Andraška županja Darja Vudler Berlak v družbi letošnjih devetošolcev in minimaturantov Juršinci • Županov sprejem za odličnjake Za popotnico Puhova monografija Vseh devet let juršinske osnovne šole je bilo odličnih šest deklet in en fant. To so Larisa Golob, Teja Horvat, Ana Kočevar, Lana Pavalec, Manja Plohl, Ivona Zavec in Matic Čuš. Kot vse dosedanje odličnjake je tudi letošnje v prostorih občine Juršinci tradicionalno sprejel župan Alojz Kaučič, se jim zahvalil za pridnost in uspešnost ter jim zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju in v življenju nasploh. Za popotnico v »veliki svet« in spodbudo, kaj vse je mogoče z voljo in delom doseči, jim je podaril monografijo o domačinu in svetovno znanem izumitelju Janezu Puhu, šopek rož pa sta v zahvalo za poslanstvo, ki ga opravljata, prejeli tudi razredničarka Natalija Bukvič in ravnateljica Jelka Svenšek. SD Foto: arhiv občine Sedem juršinskih odličnjakov z razredničarko in ravnateljico na sprejemu pri županu Ptuj, Podravje • S Francem Širovnikom ob jubileju države »Tudi priznanja niso zmanjšala bolečin in stresa« Franc Širovnik, pripadnik posebne enote milice s Postaje milice Ptuj, je bil zadet v glavo v akciji, 29. junija 1991, okrog 12.30 v Prešernovi ulici na Ptuju, v okviru katere so želeli ujeti pripadnike specialne enote JLA, ki seje gibala proti položajem pripadnikov TO. Žal je prišlo do usodne zmote, saj so skupino posebne enote milice pripadniki TO zamenjali s specialno enoto JLA ter začeli streljati. Franc Širovnik je bil težko ranjen, nekaj dni je bil v življenjski nevarnosti. Preživel je, a s hudimi posledicami. »Spominjam se, bila je sobota, ko je prišel kurir TO na Postajo milice Ptuj. Sporočil je, da naj bi se po Prešernovi v civilu proti položajem pripadnikov TO gibale specialne enote JLA. Želeli so, da gremo tja, jih legitimiramo in ugotovimo, kdo so. Skupaj s Slavkom Sagadinom sem bil pri enem podhodu, ko me je začetni strel, ki naj bi bil opozorilo, zadel v glavo. Od tu dalje se ne spomnim ničesar. Najprej so me odpeljali v ptujsko bolnišnico, od tam pa v mariborsko. Po operaciji sem bil v komi štiri dni, na zdravljenju sem ostal tri tedne. Zame in za vse pa je to že bil konec vojne. Niso mi povedali, kdo je bil tisti, ki je streljal name, ker so mislili, da bi se morebiti lahko kako maščeval,« se tragičnega dogodka spominja Franc Širovnik, ki je prestal več operacij in ostal brez desnega očesa. Bolečine so bile nepopisne, prav tako psihično trpljenje, zdravil se je tudi na psihiatriji Ormož. »Psihično sem bil popolnoma uničen, dneve sem preživljal sam doma, žena je bila v službi, sin v šoli. Bolečine v glavi so bile nepopisne. Potreboval sem neko obveznost. Ko so me na zdravniški komisiji vprašali o tem, kaj bi rad, sem jim povedal, da si želim neko delo. Na policiji so mi našli primerno delo, vrnil sem se med ljudi, se nekoliko umiril. Zelo sem hvaležen ženi in sinu, zdravnici Šaškovi ter sodelavcem, šefom, Franc Širovnik ki so mi in mi še vedno stojijo ob strani, saj se psihične težave občasno še vedno pojavljajo. Zaradi nenadnih izbruhov še najbolj trpita žena in sin. Delam štiri ure, štiri ure sem upokojen. Drobec krogle imam še vedno v glavi. Za novo operacijo se ne morem odločiti, saj ne vem, kaj bi prinesla,« še pove Širovnik, ki kljub temu, da so ga vabili na dogodke, povezane z osamosvojitveno vojno, na njih o svoji tragični zgodbi ni govoril. Tudi priznanja in odlikovanja niso zmanj- Foto: Črtomir Goznik šala bolečin in stresa, s katerimi se še vedno spopada. Bolijo pa tudi neizpolnjene obljube o tem, da bo Slovenija postala druga Švica. Koliko neizpolnjenih obljub je ostalo! Vedno pa se zelo razveseli srečanja z Borisom Frasom in Ivanom Bukškom. Prepričan je, da je bila Borisu Frasu storjena velika krivica, streljanje nanj je bil prvi strel v procesu osamosvajanja Slovenije, bil je prva žrtev, a se na to v Sloveniji še vedno pogosto pozablja. MG Promocijsko sporočilo Ministri iz vrst NSi močno zavihali rokave NSi je ob vstopu v vlado vse sile usmerila v zajezitev epidemije covida-19. A ministri iz vrst NSi so močno zavihali rokave tudi pri aktivaciji zastalih in načrtovanju novih projektov. Na področju obrambe je predsedniku NSi in ministru Mateju Toninu po dolgih letih uspelo močno povečati zanimanje za zaposlitev v Slovenski vojski in je vojakom po 45. letu starosti uredil večjo socialno varnost. Za področje zaščite in reševanja je ministrstvo pridobilo evropska sredstva v višini 120 milijonov evrov, s katerimi bo vzpostavljen nacionalni center. Ta bo pod eno streho združil vse službe v okviru zaščite in reševanja ter tri podcentre. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec si je ob začetku ministrovanja izbral slogan #GradimoSlovenijo, ki mu pri svojem delu še vedno sledi. Premaknil je številne gradbene projekte na naših cestah in avtocestah, začel z modernizacijo železniškega omrežja in gradnjo drugega tira Divača-Koper ter zagnal gradnjo nove avtobusne in železniške postaje v Ljubljani. Na pobudo ministra je bil sprejet ukrep medsebojnega prehitevanja tovornih vozil na avtocestah, do konca leta 2021 pa je predvidena tudi uvedba e-vinjet. Uspešno sprejeta zakonodaja pa prinaša digitalizacijo in cenejše taksi prevoze. Minister za delo Janez Cigler Kralj je bil ves čas močno vpet v pripravo številnih proti-koronskih ukrepov, ki so ohranili približno 300.000 delovnih mest. Ministrstvo je namestitvam starejših namenilo petkrat več sredstev kot v času katere koli vlade od leta 2008 naprej. Minister je zelo pospešil gradnjo domov za starejše, v prihodnje pa napoveduje tudi boljšo zakonodajo na področju dela od doma, socialnih transferjev in trga dela. NSi trenutno svoje aktivnosti usmerja v pripravo ustrezne strategije za zagon gospodarstva in večjo dostopnost zdravstvenih storitev. Vztrajali bomo tudi pri nižanju davkov, ki bremenijo ljudi, in ukinjanju nepotrebne birokracije. sreda • 23. junija 2021 Politika Štajerski 5 Sveti Andraž • Prvi rebalans proračuna Novo parkirišče ob pokopališču Zaradi sprememb pri financiranju in časovnici načrtovanih projektov, bodisi jih prestavljajo v prihodnje leto bodisi ni bilo potrjeno njihovo sofinanciranje, je bilo treba uravnotežiti andraški proračun. Foto: SD V Vitomarcih, središču občine Sveti Andraž, kronično primanjkuje parkirnih mest. Sredstva za gradnjo kolesarskih poti se delno prestavljajo v leto 2022, je svetnikom pojasnil direktor občinske uprave Miran Čeh, poleg tega se občina ne bo zadolžila, kot je predvideno v proračunu. Primanjkuje parkirnih mest »Nekaj več denarja bomo namenili vzdrževanju občinskih cest, izvedli pa bomo tudi novo investicijo, in sicer bomo uredili parkirišče pri občini oziroma pokopališču. Kot veste, tam že potekajo gradbena dela. V središču Vitomarcev imamo resne težave z zagotavljanjem parkirišč, zato bodo dodatna mesta še kako dobrodošla. Za zemljišče v velikosti približno 500 m2 smo pridobili gradbeno dovoljenje, na njem pa bo prostor za 19 parkirišč in široko dovozno pot. Parkirišče bodo lahko uporabljali vsi, ki imajo opravke v bližini: na občini, pri zdravniku ali pa gredo na pokopališče. Investicija je ocenjena na 40.000 evrov.« Vendarle asfaltna preplastitev igrišča Niso se pa povsem izšli načrti v zvezi s prenovo športnega igrišča pri podružnični osnovni šoli v Vitomarcih, za katerega so upali na sredstva Fundacije za šport. »Na razpisu nismo bili uspešni, zato bomo morali igrišče obnoviti z lastnim denarjem in potrditi nekoliko spremenjeno investicijsko dokumentacijo,« je dejala županja Darja Vudler Berlak. »Tribune že stojijo, iščemo varianto za ureditev sanitarij in tušev, da uporabnikom ne bo treba v šolske prostore, čaka nas še preplastitev.« Naj spomnimo, da se je v preteklosti vnela debata o vrsti preplas-titve: eni so navijali za umetno maso, drugi pa za asfalt. Ker občina ni pridobila sofinanciranja, bo igrišče prekrito z asfaltom. »Pred prep-lastitvijo ga bomo še na vsaki strani razširili za 2,5 metra in pridobili tekaško stezo. Ker je zdaj vse skupaj primerno osvetljeno, bodo lahko ljudje igrišče uporabljali tudi zvečer,« je dodal Čeh in napovedal, da se bodo dela začela te dni in končala do septembra. Svetniki so z dvigom rok za rebalans potrdili tudi ureditev javne razsvetljave ob lokalni cesti v Slavšini v dolžini poldrugega kilometra, ki bo stala nekaj manj kot 37.000 evrov. Do konca leta bodo postavili kandelabre s 30 varčnimi LED svetilkami. Senka Dreu Ormož • Prenovljena avtobusna postaja Končno sodobna postaja V Ormožu so v minulih dneh namenu predali prostore nove avtobusne postaje, javne sanitarije in trafiko. Ti so od starih prostorov, ki jih bodo odstranili in s tem naredili prostor za park, oddaljeni zgolj nekaj metrov. Župan Danijel Vrbnjak je povedal, da si Ormož kot mesto te prostore zasluži, projekt pa predstavlja prvo fazo ureditve območja pri avtobusni postaji. Pogodba za ureditev parka je že podpisana, mesto pa bo v tem delu dobilo povsem novo podobo. Direktor Arrive Slovenija Bo Erik Stig Karlsson je izrazil izjemno veselje, da je Ormož končno dobil spodobno avtobusno postajo, saj so bili dosedanji prostori dotrajani, stari okoli sedemdeset let: »V Arrivi želimo biti strankam prijazno okolje in tako kot sodobni prostori avtobusne postaje izgledajo zdaj, bi morali biti urejeni že zdavnaj,« je dejal. Dela je izvajalo Komunalno podjetje Ormož, investicija je bila vredna slabih 130.000 evrov, glede na površino pa so si stroške razdelile Občina Ormož, Arriva in Tobačna 3dva. nš Foto: NS Trak ob odprtju prostorov so prerezali: Ambrož Mrzlikar, vodja investicij pri Tobačni 3dva, ormoški župan Danijel Vrbnjak ter direktor in predsednik uprave Arrive Slovenija Bo Karlsson. Kidričevo • Občinski svet o sporazumu z ministrstvom za obrambo RS Pomisleki svetnikov zaradi hrupa s strelišča Svetnikom občine Kidričevo sta se najunijski seji pridružila Željko Kralj in Uroš Korošec iz direktorata za logistiko pri ministrstvu za obrambo RS (MORS). Predstavila sta novo strelišče, ki ga namerava država zgraditi v Apačah; investicijo bi izvajali v letih 2022 in 2023. Trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje, konec leta pa bi izbirali izvajalca gradnje. " 1 v.. V naslednjih dveh letih namerava MORS v Apačah zgraditi sodobno vadbišče s streliščem. Svetnike so predvsem zanimali vplivi hrupa na okolico. Dosedanje opuščeno strelišče protihrupne zaščite ni imelo, zato je bilo streljanje slišati v vse okoliške kraje. Po besedah Željka Kralja bo ureditev novega strelišča zasnovana tako, da okolica vpliva hrupa naj ne bi čutila. Strelišče bo vkopano, obdano z nasipom, nameščeni bodo lovilci streliva. 24 hektarjev veliko območje, namenjeno vadbi Slovenske vojske (SV), bo ograjeno in varovano. Strelišče bo veliko devet hektarjev in bo okoli 300 metrov naprej od dosedanjega, bližje gozdu. Po besedah Kralja bodo gradbena dela veljala šest milijonov evrov, milijon evrov bo stala nabava opreme, po podatkih MORS pa je vrednost celotnega projekta dobrih devet milijonov evrov. Strelišče bodo lahko uporabljali tudi lokalna strelska društva in policija. Lampič in Krajnc proti sporazumu Podrobnosti o bodočem sodelovanju med ministrstvom, vojsko in občino Kidirčevo so navedene v sporazumu, ki sta ga resorni minister Matej Tonin in župan občine Kidričevo Anton Leskovar podpisala ob letošnjem prazniku občine Kidričevo; zeleno luč za njegovo sklenitev so dali občinski svetniki. Največ polemik v zvezi z dokumentom sta na seji izrazila Stanislav Lampič in Slavko Krajnc iz SD. „Zakaj se občina Kidričevo izrecno zavezuje, da bo podpirala gradnjo strelišča? O projektu vemo zelo malo ali sploh nič. Svetniki, dobro premislite, kako boste glasovali. Takšnega zaledja koalicije nima noben občina v Sloveniji," je negodoval Lampič. „Pojasnite, prosim, tudi, kako je s postopkom na sodišču v Ljubljani, ki ste ga sprožili proti MORS zaradi neplačevanja NUSZ? Zakaj je občina Kidričevo vložila tožbeni zahtevek, kolikšna je višina in zakaj ga umika?" Slavka Krajnca je zanimala vrednost tož-benega zahtevka in kaj pomeni v sporazumu navedena dikcija o sofinanciranju nakupa gasilskih vozil za občino Kidričevo s strani MORS. Izrazil je skrb, ali bo z novim streliščem zagotovljeno, da naboji ne bi izletali v okolico zunaj strelišča oz. vojaškega območja. Zakaj je občina tožila MORS Župan Anton Leskovar je glede tožbe z državo (oziroma MORS--om) odgovoril, da je bil na funkcijo izvoljen in je njegova naloga skrbeti za občinske finance. „Na občini prejmemo veliko pritožb, o katerih svetnikov ne obveščamo. V tožbo za izterjavo NUSZ smo šli, ker je bila občina Postojna v podobni zadevi uspešna. Sedaj smo se z ministrstvom o nekaterih stvareh dogovorili, tudi o tem, da bodo NUSZ v prihodnje plačevali. Zgradili bodo cesto Apače-Trnovec, o kateri bomo danes še razpravljali." Direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast je župana Leskovarja dopolnil, da je razlogov za odstop od tožbe še več. Med drugim je občina Postojna spor proti MORS dobila, Ljubljana pa nato isti primer izgubila. „Naša Ministrstvo bo sofinanciralo obnovo ceste Apače-Trnovec V sporazumu, ki sta ga sklenili občina Kidričevo in MORS, je med drugim navedeno, da bo obrambno ministrstvo letos prispevalo 100.000 evrov za modernizacijo občinske ceste (Apače-Trnovec) in 10.000 evrov za nabavo gasilske tehnike. Po besedah kidričevskega župana Antona Leskovarja bodo ta denar namenili za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila z dvigalom. V sporazumu je tudi zaveza o končanju spora na Okrožnem sodišču v Ljubljani, s katerim občina Kidričevo od MORS terja poplačilo nadomestila za uporabo zemjišča za minulo obdobje. tožba z MORS je trajala kakšno leto in pol ali dve, vprašanje je, kakšen bi bil rezultat, saj je bila država na drugi strani zelo dobro pripravljena na pravdo. Tožbeni znesek se je med pravdo že tudi zniževal. Vložili smo zahtevek za obdobje pet let, kolikor dopušča zakonodaja, in sicer v višini 925.000 evrov. Na zadnji obravnavi nam je nasprotna stran uspela izločiti leto 2018 in se je zahtevek zmanjšal na 698.000 evrov." Streljali bodo vsak dan, občasno tudi ponoči Krajnca je zanimalo, kako pogosto se bo streljalo in kje bo vojska imela dovozne poti na strelišče. Predstavnik MORS Uroš Korošec je dejal, da se bo streljalo vsak dan, občasno tudi ponoči. Nočno streljanje izvajajo predvsem v zimskem času, ker lahko vaje pričnejo prej, po peti ali šesti uri popoldan, in jih do 20. ali 22. končajo. Dovozna pot oziroma cesta na vadbišče Svetnika Slavko Krajnc in Stanislav Lampič se ne strinjata s sporazumom, MORS. Foto: CG sklenjenim med občino Kidričevo in bo ob Polskavi, kot je to bilo že doslej. Dodatne zapore cest med izvajanjem vojaških vaj in nalog niso predvidene, je bilo pojasnjeno na seji. Po besedah Korošca bo slovenska vojska občino Kidričevo ažurno obveščala o predvidenih vajah in terminih streljanja, da bodo lahko (po spletu) obveščeni tudi okoliški prebivalci. Hrup s starega strelišča je bilo slišati daleč naokoli Vprašanja glede hrupa je izpostavilo še nekaj drugih svetnikov, saj se je ta v preteklosti s starega strelišča precej slišal. Predstavnika MORS sta zagotavljala, da bosta na strelišču sodobna infrastruktura in oprema, ki bosta vključevali zaščito pred hrupom. Svetnik Danilo Lendero je povedal, da si je ogledal moderno strelišče v Vipavi, podobno naj bi bilo tudi novo kidričevsko, kjer pred vhodom hrupa sploh ni slišal in niti ne bi vedel, da je ob strelišču. „Če bo na našem strelišču tako, kot je v Vipavi, potem se nimamo česa bati. Nameščene imajo protihrupne zaščite in lovilce streliva. Verjamem, da lahko lokalna skupnost z vrnitvijo slovenske vojske v občino samo pridobi. Pred leti smo že izgubili vojašnico in ne želim, da bi se nam ponovno zgodilo podobno," je izpostavil Lendero. Po koncu razprave so svetniki sporazum, ki je sedaj med občino Kidričevo in MORS že tudi podpisan, z 11 glasovi za podprli. Proti sta bila svetnika Lampič in Krajnc. Mojca Zemljarič Foto: CG 6 Štajerski V središču sreda • 23. junija 2021 Podravje • Poziv Društva SKZ k izredni seji sveta KGZS Kosi: »Za tisoče kmetij je stanje res katastrofalno« Zaradi alarmantne ekonomske situacije kmetov je Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza na Romana Žvegliča, predsednika Kmetjsko-gozdarske zbornice Slovenije, naslovilo apel po sklicu izredne seje. Kot ugotavljajo v društvu, se položaj kmetov slabša iz dneva v dan, in to ne glede na sredstva, ki jih je država namenila ukrepom kmetijske politike, in ne glede na pomoč sektorjem, ki blažijo težave v kmetijski panogi. »Kmetje so v stiski, tako ekonomski kot socialni, skrajno neustrezna pa so razmerja v reprodukcijski verigi. Žal gre vse v smeri povsem neustrezne obravnave slovenskega kmetijstva, ki naj bi zagotavljalo čim večjo pridelavo hrane, prehransko varnost in povečalo samooskrbo z lokalno pridelano hrano, obenem pa spodbujalo mlade, da ostanejo na kmetijah ter ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje.« v Cas, da strnemo vrste Da je hrana vsak dan dražja, opozarja predsednik društva Or-možan Miroslav Kosi. »Odkupne cene kmetijskih pridelkov temu nikakor ne sledijo, ob tem pa so se povečale tudi cene reprodukcijskega materiala in surovin. Kmet dobi vse manjši delež od končne maloprodajne cene v trgovini. Stanje za tisoče slovenskih kmetij je res katastrofalno. Zato smo se obrnili tijsl« o go rnica S Miroslav Kosi na predsednika zbornice, da se v najkrajšem možnem času dogovorimo za ukrepe KGZS, s katerimi bomo izboljšali stanje v kmetijstvu. Kot osrednjo točko dnevnega reda smo predlagali Ukrepe KGZS za zaustavitev slabšanja razmer v kmetijstvu, pričakujemo, da bodo strokovne službe zbornice do seje pripravile ustrezno gradivo kot podlago za nadaljnje odločitve. Skrajni čas je že, da strnemo vrste in skupaj naredimo vse, kar je v naši moči, da zaščitimo naše kmete, kmetijstvo in podeželje,« pravi Kosi, tudi sam del vodstva KGZS. Pred kratkim je prevzel vodenje njenega odbora za sladkorno peso. Za komentar smo se obrnili tudi na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, kjer so nam zgolj na kratko potrdili prejem poziva s strani Društva SKZ - Slovenska kmečka zveza. Da je predsednik KGZS Roman Žveglič seznanjen z njegovo vsebino, so še zapisali, in da bo izpostavljena problematika obravnavana na organih KGZS. Kdaj se bo to zgodilo, niso napovedali. SD LISTAŠ' DR. ŠTEFANA ČELANA Letos mineva 30 let od junijskih dogodkov, ki vsaj v starejši generaciji Slovenk in Slovencev vzbujajo neprijetne spomine, ki smo jih doživeli ob vojaškem napadu takrat skupne jugoslovanske vojske. Hkrati pa je junij mesec, ko smo si Slovenke in Slovenci dokazali, da je največja moč naroda v njegovi slogi. Složnost pa smo dosegli v prepričanju, da bo nova samostojna država slehernemu omogočala boljšo kakovost življenja in dela. Ocene o tem, v kolikšni meri smo dosegli zastavljene cilje, so zelo različne. Mnoge državljanke in državljani so nad doseženim upravičeno razočarani. Kljub temu pa si je treba še naprej prizadevati za čim širšo socialno kohezijo, ki bo zmanjševala razlike v gmotnem stanju in dohodku, dajala občutek pripadnosti, večala željo po sodelovanju in pripravljenosti za pomoč. V naši Listi si ves cas prizadevamo, da bi naštete vrednote in z njimi pravičnejšo porazdeiitevbiaginje lahko uresničevati na vsakem koraku. Naloga je vse prej kot lahka, zmoglijo bomo lahko le medsebojno povezani. Iskrene čestitke ob praznovanju dneva državnosti, praznika, ki naj nas navdaja s ponosom! Vodja svetniške skupine: doc. dr. Štefan Čelan Spodnje Podravje • Upad telesne zmogljivosti otrok vpliva tudi na Učenci so bistveno manj V Sloveniji imamo v primerjavi z drugimi državami sveta na voljo največ podatkov o gibalni sposobnosti otrok. Osnovne in srednje šole že 30 let zbirajo podatke o telesnem in gibalnem razvoju otrok, ki so ga poimenovali športnovzgojni karton (ŠVK). Rezultati pred epidemijo so bili spodbudni, nato pa se je zgodil velik preobrat, saj strokovnjaki navajajo, da lahko govorimo o najhujši krizi telesnega in gibalnega razvoja otrok v Sloveniji. Tudi rezultati podravskih osnovnih šol niso nič kaj bolj spodbudni. Na Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč so v aprilu v celoti izvedli šport-novzgojni karton (ŠVK). Pri tem so upoštevali številne zaščitne ukrepe - razkuževanje rekvizitov, razdalja, testiranje v mehurčkih. Čim več meritev so poskušali izvesti na prostem. Letos je bila sama izvedba nekoliko zahtevnejša, saj niso mogli vključiti učencev višjih razredov. Tudi športni dan je potekal drugače kot pretekla leta, saj so teke na 600 in 60 metrov organizirali tako, da se učenci različnih razredov med seboj niso mešali. Vse pridobljene podatke Vaja »vesa v zgibi« je za veliko otrok vse težja. še vedno zapišejo na karton v fizični obliki in jih nato vnesejo v zbirko SLOfit. Šole namreč podatke hranijo samo v času šolanja in še eno leto po zaključku. Po pričakovanjih so letošnji rezultati otrok veliko slabši kot pred epidemijo. Kot je pojasnil Dejan Vilčnik, učitelj športa na OŠ Cir-kulane-Zavrč, so učenci bistveno manj gibljivi. Opažajo pa tudi, da so vse manj motivirani za športne aktivnosti. Ob prihodu nazaj v šolske telovadnice so morali športni pedagogi veliko več časa in truda vložiti v to, da so jim znova približali svet športa in gibanja. Tisti, ki so v času izobraževanja na daljavo vestno izvajali športne naloge, so imeli pri športni vzgoji manj težav. Osnovnošolci v zadnjih nekaj mesecih postopoma pridobivajo nazaj kondicijo in športno zag- Spodnje Podravje, Slovenija • Lani na cestah umrlo 22 motoristov Motoristi so povzročitelji Statistika prometnih nesreč z udeležbo voznikov motornih vozil ni ugodna. Lani sta se v Sloveniji zgodili 902 prometni nesreči z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil. V obdobju zadnjih petih let so vozniki enoslednih motornih vozil z vozniškim stažem do petih let povzročili daleč največ prometnih nesreč, tudi največ tistih s smrtnim izidom in s hudimi poškodbami. Od 22 umrlih v letu 2020 je bilo 16 motoristov in šest mopedistov. Zaščitno čelado je uporabljalo samo 15 umrlih voznikov enoslednih motornih vozil in noben umrli voznik mopeda. Pri prometnih nesrečah sta bila glavna vzroka neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Motoristi velikokrat s prehitro vožnjo izzivajo prometno nesrečo. Foto: SKZ Foto: CG Foto: CG torek • 15. junija 2021 V središču Štajerski 7 njihovo učno uspešnost gibljivi in tudi manj motivirani za šport nanost. En del težav je tudi ta, da že dobro leto ni organiziranih športnih tekmovanj, prav tako v času epidemije ni bilo različnih treningov, zaradi česar je veliko otrok opustilo treniranje različnih športov. Zmanjšala se je vzdržljivost otrok Tudi na ptujski Osnovni šoli Ljudski vrt so rezultati ŠVK veliko slabši kot pred epidemijo. »Otroci so pridobili kar nekaj kilogramov, kožna guba je večja, tudi rezultati so bistveno slabši. Najbolj od vsega se je zmanjšala vzdržljivost otrok,« je povedala Simona Lozinšek, športna pedagoginja in pomočnica ravnateljice. V času šolanja na daljavo se je število ur športne vzgoje na teden bistveno zmanjšalo. Po besedah Lozinškove je imel osnovnošolec pred epidemijo okoli 375 minut načrtovane športne vadbe na teden (3 šolske ure in 2 uri treninga), nato pa se je ta čas čez noč zmanjšal na zgolj 50 minut tedensko, pri nekaterih pa še na manj. Zgodil se je strašen padec športnih aktivnosti, zato so bili primorani po vrnitvi v telovadnico prilagoditi poučevanje športne vzgoje. »Začeli smo s hojo, saj teka enostavno nismo mogli zahtevati, ker so bili otroci brez kondicije. Pri teku na 600 metrov smo takoj opazili, kdo je bil v času zaprtja šol aktiven in kdo ne. Nekateri so namreč domače naloge športne vzgoje izvajali samo tisto minuto snemanja posnetka za učiteljico -tega mi nismo mogli nadzorovati. Veliko težav je tudi pri izvajanju vaje »vesa v zgibi«, saj otroci nimajo v rokah nobene moči. Na celi šoli lahko to vajo do maksimuma dveh minut izvede le nekaj učencev. Ker so pred vrati počitnice, jim svetujemo, naj bodo tudi v teh dveh mesecih čim bolj aktivni,« je dodala Lozinškova. Debelost pri slovenskih otrocih narašča Ukrepi zaradi epidemije (zaprtje šol, prepoved organizirane športne vadbe, prepoved uporabe igrišč in združevanja na javnih prostorih) so tudi na nacionalni ravni povzročili največji upad gibalne učinkovitosti slovenskih otrok doslej, pri skoraj 2/3 otrok. Najbolj so bili prizadeti najbolj telesno dejavni. Delež podkožnega maščevja se je povečal pri več kot polovici otrok, delež otrok z debe- lostjo pa za več kot 20 odstotkov. Po besedah Gregorja Starca, vodje sistema SLOfit, je bistveno upadla vzdržljivost otrok. Prišlo je do upada prav vseh gibalnih sposobnosti tako pri fantih kot pri dekletih. Splošna gibalna učinkovitost je pri povprečnem slovenskem otroku po dvomesečnem omejevanju gibanja upadla za več kot 13 odstotkov. »Obupano so nas klicali učitelji, kaj storiti, ker otroci nekaterih vaj enostavno niso mogli izvesti. Veliko jih je pridobilo dodatne kilograme, saj je bil vnos hrane večji kot poraba. Zgovoren je podatek, da je otrok v šestem razredu tehtal 140 kilogramov. Še večji problem so tisti učenci, ki so sicer suhi, vendar brez mišic - teh zdravstveni sistem sploh ne zazna.« Upad telesnih zmogljivosti vpliva tudi na učno uspešnost otrok. Na podlagi študij naj bi se zmanjšala imunost otrok, saj se je znižala srčno-dihalna vzdržljivost, ki je tesno povezana s tem, koliko lahko sploh slediš učni snovi. Skrb vzbujajoče je tudi, da bodo ti mladi zaradi znižane telesne zmogljivosti v povprečju za 15 odstotkov manj produktivni kot generacije pred epidemijo. Estera Korošec Po epidemiji je telesna zmogljivost otrok upadla. Športnovzgojni karton morajo voditi vse šole ŠVK je uveljavljen nacionalni sistem spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v šolskem sistemu. Upravljavci zbirke ŠVK oziroma podatkov o gibalnih lastnostih in morfoloških značilnostih so osnovne in srednje šole v skladu s področnimi predpisi. Vsi podatki pa se nato zberejo in obdelajo v okviru sistema SLOfit Univerze v Ljubljani, Fakultete za šport. Gre za nacionalno zbirko podatkov, ki jo mora skladno s šolsko zakonodajo voditi vsaka šola. Testiranje gibalnih sposobnosti in morfoloških značilnostih učencev je po zakonu obvezno. Z zbranimi podatki država načrtuje ukrepe na področju skladnega razvoja otrok in mladine, tako na področju izobraževanja in telesne dejavnosti kot tudi na področjujavnega zdravja. Foto: CG in mopedistov daleč največ prometnih nesreč Na območju Policijske uprave Maribor so lani na cesti umrli štirje vozniki motornih koles, leto pred tem pa trije. Tudi avtošole se zavedajo, da je statistika glede prometnih nesreč z udeležbo enoslednih vozil zelo slaba. Kot je povedala Sanja Pintar, vodja šole vožnje Center Ptuj, morajo vsi udeleženci v cestnem prometu predvidevati in prilagajati vožnjo okoliščinam v prometu: »Voznik mora biti zbran in usmerjen na vožnjo, samo tako lahko hitro odreagira in prepreči nesrečo. Vozniki motorjev in mopedov so pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah zaradi ozkih silhuet, zaradi česar jih drugi vozniki pogosteje spregledajo. Velikokrat je težava tudi njihova hitrost in dejstvo, da so drugim voznikom v vzvratnih ogledalih kot majhna bucika, ki se jo hitro lahko spregleda.« Velika težava je tudi motoristična oprema, ki predstavlja kar velik strošek: »Kandidati pridejo k nam brez zaščitne opreme, zato jim moramo takrat podrobneje pojasniti, kako zelo pomembna je za njihovo varnost. Motoristična oprema (čevlji, hlače, jakna, kombinezon, rokavice, homologirana čelada) jih varuje v primeru padca ali prometne nesreče. Priporočljivo je, da je čim bolj signalnih pisanih odsevnih barv, zaradi vidljivosti v prometu.« Opremo so pred epidemijo izposojali, sedaj pa to več ni mogoče. Vsako leto več 15-letnikov na mopedih V letošnjem letu je po besedah Pintarjeve nekaj več povpraševanja po izpitih za mopede in motorje. Vsako leto je tudi veliko 15-letni-kov, ki bi radi čim prej pridobili izpit za moped, s katerim bi se radi vozili v šolo. Tisti, stari nad 30 let, pa pridejo zaradi želje po vožnji z motorjem (kategorija A). »Pri nas vsako leto izpite za motorna kolesa opravlja med 20 in 30 oseb. V lanskem letu je bil manjši upad zaradi epidemije,« je povedala Pin-tarjeva. Sezona za opravljanje izpitov enoslednih kategorij je od 15. marca do 15. novembra, avtošole pa so bile lani več mesecev zaprte. Za uspešno pridobljen vozniški izpit je treba slediti naslednjim korakom. Pred začetkom praktičnega opravljanja vozniškega izpita mora kandidat uspešno opraviti tečaj iz prve pomoči, ki stane 90 evrov. Nato mora opraviti zdravniški pregled, povprečno bo kandidat zanj odštel od 35 do 40 evrov. Z omenjenima potrdiloma lahko kandidat opravi še teoretično usposabljanje CPP, za kar bo treba odšteti okoli 90 evrov za splošni del in 50 evrov za dodatni. Zakonsko je določeno le minimalno število predpisanih ur vožnje, kar je 16 ur za mopede, za ostale kategorije pa 20 ur. Kot je pojasnila Pintarjeva, kandidati v njihovi avtošoli izpitno vožnjo povprečno opravijo z 20 do 25 urami. Izpitna ura stane od 30 do 42 evrov in je odvisna od posamezne kategorije - praktični del usposabljanja oz. vožnja torej posameznika stane od 600 do 800 evrov. Izpit za pridobitev vozniškega dovoljenja za motorno kolo poteka v treh delih. Na prvem delu se preverjajo različna znanja in spretnosti bodočega voznika motorja. Drugi del izpita se opravi na vadbeni površini (poligonu), kjer kandidat izvede določene vaje pri različnih hitrostih in tehnikah vožnje. Na tretjem delu izpita, ki poteka po cestah v naselju in zunaj naselja, je več poudarka pri vožnji po cestah z več prometnimi pasovi, zunaj naselja, ovinkastih in z Koliko v povprečju stane izpit za enosledna vozila Izpitna ura; od 30 do 42 evrov Praktični del oz. vožnja: od 600 do 800 evrov CPP dodatni del: od 50 in 60 evrov CPP celotni splošni del: od 90 in 100 evrov (A1, A2) Zdravniški pregled: okoli 40 evrov Izpitni testi: 45 evrov Prva pomoč: 90 evrov Plačilo poligona: 40 evrov Skupaj v povprečju kandidata izpit za motor stane okoli 1.000 evrov, pod pogojem, da tako teoretični kot praktični del opravi v prvo in pristopi k izpitu z minimalnim številom ur. Opravljeni izpiti po kategorijah na Ptuju Leto/kategorija A A2 A1 Skupaj \ 2020 89 21 26 136 2019 95 17 21 133 2018 105 24 49 178 Pravilna uporaba motoristične opreme lahko reši življenje. večjim vzdolžnim nagibom ter po avtocesti in hitri cesti. Hitrost povečuje verjetnost padca Kot so sporočili z Agencije za varnost prometa, voznikom enoslednih vozil svetujejo izjemno previdnost na cestah. Ob tem so izdali tudi nasvete za varno motoristično sezono. V njih motoristom priporočajo, naj pred vsako vožnjo preverijo brezhibnost motorja in pnevmatik, naj nikoli ne vozijo pod vplivom alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi, vedno naj uporabljajo zaščitno čelado, kombinezon, ščitnik hrbtenice, škornje in rokavice. Voznikom motornih koles prav tako svetujejo, naj ne vozijo prehitro, saj hitrost povečuje verjetnost padca in podaljšuje zavorno pot, naj vedno vozijo s prižganimi lučmi in si nadenejo odsevni telovnik. Po- Vir: Izpitni center Ptuj sebej naj bodo pozorni na vozila, ki zavijajo, ter na mrtvi kot tovornih vozil, v katerega lahko zapeljejo. Pri zavijanju in vožnji skozi ovinke naj bodo pozorni, da s celotnim telesom ne prečkajo polovice vozišča, prav tako tudi na neravnine, pesek, mokro in spolzko cestišče. »Preizkušanje motorja, ,polaganje' ovinkov, testiranje lastnih sposobnosti izvajajte raje na varnem poligonu ali z napravo Skidbike, nikakor pa ne na cesti, kjer so situacije težko predvidljive,« še opozarjajo. Vozniki z opravljenim izpitom za kategoriji A2 in A so še dve leti po tem, ko prejmejo v roke izpit, vozniki začetniki. V tem času ne smejo imeti v cestnem prometu v organizmu alkohola, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se jim izreče tudi, če v času dveh let dosežejo ali presežejo sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Estera Korošec Foto: CG 8 Štajerski Podravje sreda • 23. junija 2021 Podlehnik • Ob dnevu državnosti odkrili spominsko ploščo Prioritete: turizem, delovna mesta, stanovanjska naselja Občina Podlehnik je letos na poseben način spomnila na dan državnosti: minuli ponedeljek so ob 30-letnici samostojne države odkrili spominsko ploščo. Slovesnost je potekala 21. junija, na dan, ko se spominjajo tudi začetkov ustanavljanja samostojne občine Podlehnik. Občinski praznik bodo obeležili prihodnje leto, saj že nekaj mandatov praznovanje z osrednjo prireditvijo in podelitvijo priznanj najzaslužnejšim občanom organizirajo vsaka štiri leta. Letošnjo slovesnost ob praznovanju dneva državnosti so pripravili skupaj z osnovno šolo in kulturnim društvom. Slavnostni govornik Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik, je izpostavil, da je spominska plošča na občinski zgradbi posvečena varnostnim in zaščitnim aktivnostim, ki so potekale leta 1991 v sklopu krajevne skupnosti Podlehnik. Prav tako želijo, da bi se občani spominjali, da je bil na mestu, kjer je danes občinska zgradba, krajevni dom, v katerem je imel v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo svoje Občina Podlehnik Spoštovane občanke in občani! Ob občinskem prazniku in Dnevu državnosti ter 30-letnici Republike Slovenije Vam iskreno čestitamo. Mag. Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik prostore rezervni sestav takratne policije. Zanimivo je tudi to, da so bila na območju podlehniške občine v tistem času kar štiri tajna skladišča orožja (policije in teritorialne obrambe), v Gruškovju pa je bila vzpostavljena mejna kontrolna točka, predhodnica današnjega drugega največjega mednarodnega mejnega prehoda v državi. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo življenje v podleh-niški občini bistveno drugače kot danes. Ni bilo vodovoda ne kanalizacije, ceste so bile večinoma makadamske, prav tako je bil kraj brez pomembnejših infrastruktur-nih objektov. »Z razvojem kraja v zadnjih dvajsetih letih moramo biti zadovoljni. Naredilo se je veliko - zgradili smo nekaj čez 100 kilometrov vodovoda, asfaltirali 46 kilometrov cest, v osrednjem delu občine zgradili kanalizacijo s čistilno napravo. Prav tako je kraj pridobil pomembnejše javne objekte (novi vrtec, obnovljena šola, večnamenska dvorana, športni park, večnamenski kulturno-turis-tični center, vežica na Gorci),« je povedal Toplak. Toplak: »Ne želimo biti samo spalno naselje« V prihodnjih letih bo v ospredju ustvarjanje pogojev za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, saj želijo mlade obdržati v kraju, hkrati pa v občino privabiti tudi ljudi od drugod. Ob tem se zavedajo, da bodo morali občanom omogočiti delovna mesta. »Naše ambicije so večje od tega, da smo samo spalno naselje. Ljudem želimo zagotoviti možnost zaposlitve v domačem Župan Sebastian Toplak je z razvojem občine zadovoljen. ELEKTROUNIVERZAL & STROJNA ZEMELJSKA DELA H - ZAJSEK - Milan ZAJŠEK s. p. Kozminci 24, PODLEHNIK Z VAMI 29 LET tel.: 02 788 41 00, fax: 02 788 41 01 Mtel.: 041 612 460, e-mail: milan@elektro-zajsek.si di* OB PRAZNIKU OBČINE POOLEHNIK ISKRENE ČESTITKE kraju, kar je edini način, da ostanejo v Halozah. Naša prednost je avtocesta, ob kateri bi lahko v prihodnje zaživele mirne poslovne dejavnosti. V hribovitem delu pa si bomo prizadevali obujati vinogradništvo v povezavi s turizmom. Občini želimo na tem področju povrniti pečat, ki ga je v preteklosti že imela,« je dodal Toplak. Podlehniška občina je med drugim vključena v več projektov, ki so neposredno povezani s turizmom (Visit Haloze, Naša Drava). Župan Toplak je prepričan, da gre za promocijske aktivnosti, ki bodo kmalu prinesle prve rezultate (dodatne turistične kapacitete v okviru t. i. razpršenih hotelov, možnost izposoje električnih koles, povezovanje haloških občin v skupni blagovni znamki, večji turistični obisk ...). Do letošnje jeseni bodo uspeli med drugim zaključiti nekaj manjših projektov, ki jih sofinancira Las Haloze (Dostopnost za vse - odpravljanje arhitektonskih ovir, urbani park z igrali za najmlajše in plezalno steno pri OŠ Podlehnik). Velik del proračuna pa bo namenjen vzdrževanju in modernizaciji cestne infrastrukture, saj so v zadnjem letu uspeli modernizirati nekaj več kot pet kilometrov asfaltnih cest. Do konca avgusta se bo zaključila skoraj pol milijona vredna investicija - sanacija plazu Zgornji Leskovec-Spodnje Gruškovje-Podlehnik. V prihodnjih letih nameravajo okrepiti skrb za starejše, saj načrtujejo dograditev medgeneracij-skega športnega centra v Dežnem in gradnjo medgeneracijskega centra z oskrbovanimi stanovanji, ki bi prerasla v manjši dom za starostnike, stanovanja za mlade družine in socialno šibke v središču občine. Estera Korošec Foto: CG petek • 18. junija 2021 Izobraževanje Štajerski 9 Ptuj • Sprejem za najboljše osnovnošolce 51 zlatih odličnjakov, naj učenec Tomaž Holc Nuška Gajšek, županja MO Ptuj, je sprejela sedaj že nekdanje devetošolce ptujskih osnovnih šol, ki so vseh devet let šolanja dosegali odličen uspeh, hkrati pa so bili uspešni na različnih tekmovanjih ter bili s svojim delom in pozitivnim odnosom zgled drugim učencem šole. Gre za tradicionalni dogodek, ki so ga poimenovali Dan mlade ustvarjalnosti. Poslavlja se generacija, ki je šolsko leto zaradi koronavirusa zaključila precej drugače kot generacije pred njo, a kljub temu zrejo v prihodnost optimistično in smelo. Ob tej priložnosti je bil razglašen tudi naj učenec osnovnih šol MO Ptuj, ki ga je izbral kolegij ravnateljev ptujskih šol. To je postal Tomaž Holc, ki je tudi naj učenec OŠ Breg. Tomaž se je v času šolanja udeležil številnih tekmovanj od logike, Vegovega tekmovanja, Cankarjevega priznanja, hitrega in zanesljivega računanja, ... Svoje znanje je širil na matematično-naravoslovnem področju, saj je tukaj dosegal najvišja državna priznanja. Osvojil je veliko zlatih priznanj (Preglovo priznanje, Štefanovo priznanje itd.). Med vidnejšimi uspehi je med drugim uvrstitev na 27. Sanktpeterburško olimpijado, kjer je usvojil zlato medaljo. V letošnjem šolskem letu je povabljen na Juniorsko naravoslovno olimpijado. Minulo šolsko leto je Tomaž opisal kot zabavno in včasih tudi težko, vendar so takrat znali s sošolci in učitelji stopiti skupaj ter premagati morebitne težave. V času izobraževanja se je v največji meri udeleževal tekmovanj s področja matematike, kemije in fizike, ki so mu tudi najbolj zanimiva. Šolanje bo nadaljeval na ptujski gimnaziji, nato pa se bo najverjetneje odločil za študij matematike. Kljub epidemiji v šoli ni imel težav. Izpostavil je le, da so bili zadnji meseci dokaj stresni zaradi številnih tekmovanj, ki so bila preveč na kupu. V življenju se drži načela, da četudi ti kdaj ne uspe, ne smeš obupati. »Vedno sem ravnal tako, kot se mi je v tistem trenutku zdelo, da je prav,« je še dodal Holc. Šolsko leto polno • I • V IV*| najrazličnejših • 1 V I preizkušenj Milan Fakin, ravnatelj OŠ Breg, ni skrival navdušenja, da je ravno njihov učenec najboljši v mestni občini Ptuj. Po njegovih besedah je bilo letošnje šolsko leto kljub številnim izzivom in naporom izjemno uspešno: »Pouk je skoraj pet mesecev potekal na daljavo, kar je prineslo nekaj prednosti, po drugi strani pa smo ugotovili, da nas je večina veliko raje v razredu, saj so tako učenci kot učitelji najbolj pogrešali osebni stik in pristne odnose. Prav zato upamo, da bomo novo šolsko leto začeli v normalnih razmerah -v šoli in ne za ekrani.« Prireditev Dan mlade ustvarjalnosti je letos zaradi epidemije potekala nekoliko drugače, ko so se tradicionalno vsi najboljši učenci mesta Ptuj zbrali skupaj na izbrani lokaciji. Županja je najboljše učence Med zlatimi odličnjaki letos izstopa Tomaž Holc, učenec OŠ Breg in učenke sprejela po posameznih šolah, vsakemu zlatemu odličnjaku pa je izročila stekleno medaljo z grbom ptujske občine. Kljub nekoliko okrnjenemu dogajanju je sprejem minil slavnostno v duhu številnih pozitivnih želja in izrečenih čestitk. Županja Nuška Gajšek je ob tem povedala, da smo lahko ponosni na tako veliko zlatih odličnjakov, pa tudi odličnih glasbenikov in športnikov. »Za našo prihodnost se nam vsekakor ni treba bati, saj je med nami veliko zelo sposobnih in načelnih mladih ljudi,« je dodala županja Gajškova. Na njihovi nadaljnji poti vsem mladim želi veliko novih izkušenj, znanja in podpore tako družine kot prijateljev. Estera Korošec Zlati odličnjaki ptujskih osnovnih šol OŠ Ljudski vrt: Tevž Levstik (najboljši učenec), Lana Frida Ajdič, Manca Čeh, Ela Miklošič, Eva Peklar, Ela Cvetko, Ajda Hajnal, Špela Hajnal, Vito Kolarič, Andraž Rajher, Pia Klasinc, Lara Kramar, Lea Tjaša Pulko, Alja Širovnik OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena: Luka Petek (najboljši učenec), David Jurgec OŠ Mladika: Vita Toplak (najboljša učenka), Tija Cvetko, Tine Jakomini, Nika Komel, Sara Žižek, Žiga Kolarič, Nija Svenšek, Sara Vinko OŠ Breg: Tomaž Holc (najboljši učenec), Blaž Cebek, Lea Dolinar, Jure Fras, Vita Hentak, Maja Kostanjevec, Luka Medved, Zarja Moge, Žan Sorger, Nejc Šmigoc, Zarja Kosar, Luka Rozman, Vito Zagoršek Horvat, Blaž Šibila, Tia Zmazek OŠ Olge Meglič: Marko Lenart (najboljši učenec), Bruno Bali, Jana Dokl, Anja Korošec, Lara Simončič, Nejc Strašek, Tim Vinkler, Kaja Golob, Nejc Rozman, Teja Sabotin, Nik Tavčar, Ela Gašparič Naj glasbenik MO Ptuj: Martin Kelc, učenec Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla Naj športnika MO Ptuj: Andraž Rajher (OŠ Ljudski vrt) in Maja Kostanjevec (OŠ Breg) SLIKOVITA BRDA in NEVERIETNA SOCA Pridružite se naši družbi Preživite vikend, 3. in 4. julija, v družbi ekipe Radia-Tednika Ptuj in z nami obiščite IZVIR NAJLEPŠE SLOVENSKE REKE SOČE Z NEPOZABNIMI DOŽIVETJI NEOKRNJENE NARAVE Za izjemna doživetja nam ni treba iti daleč. Brda ponujajo hribčke, vinograde in slikovite vasice z ozkimi uličicami. Čarobna pokrajina z reko Sočo je polna lepot in prijaznih domačinov. Soča je tako zeleno-modra, da deluje skoraj nenaravno. Na kratki razdalji, samo nekaj kilometrih, se zavemo vsega bogastva, ki ga ponuja naša zemlja, in užitkov, ki nam jih dobrodušno nudi. Občudovali bomo svetovnega rekorderja Solkanski most, srednjeveški grad na Dobrovem ter cerkev sv. Martina z mogočnim cerkvenim zvonikom in freskami. Sprehodili se bomo do spomenika Gonjače in Parka miru na Sabotinu. Obiskali bomo Kobariški muzej in Dom Trente _ edini narodni park v Sloveniji z etnološko dediščino. Prevzela nas bosta središče Triglavskega narodnega parka _ dolina Trente in izvir najlepše slovenske reke Soče. CENA 175 € (od tegaje možno nastanitev plačati s turističnim bonom: 55 €) Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitevvdvoposteljnih sobah hotela Alp ***, nočitev z zajtrkom in večerja, ogledi po programu (vas Šmartno, stolp Gonjače), grad Dobrovo z vstopnino, vstopnina Dom Trenta, vstopnina v Kobariški muzej, vodenje in organizacija izleta, osnovno nezgodno zavarovanje. Splošni pogoji so sestavni del programa! Županja Nuška Gajšek z naj učenci Mestne občine Ptuj; od leve: Tomaž Holc, Maja Kostanjevec, Martin Kelc in Andraž Rajher Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski TEDNIK radioPTUI SONČEK Foto: CG Foto: CG 10 Štajerski Naše prireditve sreda • 23. junija 2021 Cerkvenjak, Sveti Andraž • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 7. sezona Uspelo je Neji, Niki in Ajdi Na oder projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so tudi v 7. sezoni stopili pevski in glasbeni talenti občin Cerkvenjak in Sveti Andraž, ki obiskujejo matično šolo Cerkvenjak in podružnično šolo Vitomarci. S svojimi nastopi so pokazali, da jim je petje slovenskih pesmi zelo blizu in da ostajajo zvesti tradiciji okolja, iz katerega izhajajo. Projekt so sprejeli kot izziv in lepo priložnost, da svoje pevske in glasbeno znanje še izpopolnijo, da jim bodo še mnogi zaploskali ob različnih priložnostih, kjer bodo sodelovali. Četudi večina med njimi ne bo pela na profesionalnih odrih, bo ostala zvesta slovenski pesmi in besedi, identiteti. V svojih nastopih pred radijskim mikrofonom v studiu Radia Ptuj so peli srčno in prepričljivo. Po odločitvi strokovne komisije bo POŠ Vitomarci v mlajši kategoriji predstavljala Neja Pučko, ki bo zapela Mojo pesem, v starejši se ji bo pridružila Ajda Druzovič s pesmijo Sladoled z vesolja. Iz matične šole Cerkvenjak pa bo v polfinalu v mlajši kategoriji zapela Nika Paluc s pesmijo Poljub na klopci. „V projektu otroci pojejo občina Sveti Andraž sodeluje nepretrgoma že vrsto let. Da ostajamo zvesti projektu, nas je prepričalo predvsem to, da ob spremljanju prireditve vidimo, kakšen velik pomen ima dogodek za nastopajoče otroke, njihove starše, kakor tudi za vse, ki dogodek spremljajo. Otroci skozi nastope krepijo svojo samozavest, urijo svoje glasilke in z nastopi pripomorejo tudi k promociji in prepoznavnosti naše občine. Zagotovo bo kateri izmed vseh udeležencev v projektu, ki je začel nastopati prav na Otroci pojejo, razvil poseben pevski talent do te mere, da bo prepoznan in ga bomo lahko kdaj poslušali na radijskih postajah. Seveda pa se zavedamo tudi dejstva, kako pomembno je v teh časih, ko je tuja glasba zelo popularna, ohranjati ljubezen do slovenskih pesmi in slovenske besede. V naši občini za to poskrbimo tudi na lokalnih dogodkih, kjer v program vedno vključujemo slovenske pesmi. Ljubezen do petja se kaže tudi v izjemno številčno obiskanem pevskem zboru v sklopu osnovnošolskega izobraževanja. Občina pa spodbuja delovanje pevskih sekcij z razpisi. V sklopu kulturno-umetniškega društva tako deluje pevska sekcija, bralni krožek, tamburaška skupina. Pevska sekcija pa delu- r tem m Foto: Črtomir Goznik Neža Druzovič, 4. b-razred, POS Vitomarci, pesem Za vedno (Nika Zorjan): „Zelo rada pojem, sodelovanje v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je zame izziv. Odločila sem se, da poskusim. Če mi bo uspelo, bom pela tudi naslednje leto. Od slovenskih pesmi so mi najbolj všeč pesmi, ki jih pojejo Nika Zorjan, Alya in Nina Pušlar. Rajši pa pojem angleške pesmi. V šoli je lepo, ker imamo najboljšo učiteljico. Od predmetov pa imam najraje šport in matematiko. Obiskujem Glasbeno šolo Cerkvenjak, igram klavir, prosti čas najraje preživljam na prostem." A Foto: Črtomir Goznik Ajda Druzovič, 6. b-razred, POŠ Vitomarci, pesem Sladoled z vesolja (Nina Pušlar): „Letos v tem projektu pojem drugič. Všeč mi je, zato sem se tudi odločila, da letos ponovno sodelujem. Za nastop sem veliko vadila, vsak večer sem poslušala CD in pela. Od slovenskih pevk so mi najbolj všeč Nina Pušlar, Nika Zorjan in Alya. Rada imam vesele pesmi, glasba je tista, ki me pri pesmi prepriča. Razred bom zaključila z odličnim uspehom. Počitnice bom preživela na morju, morda tudi v termah. Rada rišem, igram badminton, se družim s prijateljicami. Morda bom krajinska arhitektka." Peli so: OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak: Nika Borko in Isabel Lah ter Nika Paluc v mlajši kategoriji. POŠ Vitomarci: Neža Druzovič, Hana Kovač in Neja Pučko v mlajši kategoriji ter Ajda Druzovič v starejši. Sponzorji prireditve Telekom Slovenije J* AT P AN pro Tadin ik d-o.o. Odern r * i Lahkota prihodnosti pculus je tudi v društvu gospodinj, kjer prepevajo slovenske pesmi in prirejajo tradicionalno prireditev Pesem na vasi. Prav tako imajo pevsko sekcijo v Društvu upokojencev. Pesem in glasba sta v naši občini tako se kako živi," je o tradiciji petja in glasbe ter o pomenu petja slovenskih pesmi povedala županja občine Sveti Andraž Darja Vudler Berlak. Na svoje pevske in glasbene talente so izjemno ponosni tudi v občini Cerkvenjak. Z veseljem podpirajo projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, v katerem se predstavljajo mladi pevci in glasbeniki. „To je prva stopnička za te talente, ki s sodelovanjem v tem projektu pridobivajo dragocene izkušnje za svoje nastope na različnih odrih in tudi drugih tovrstnih tekmovanjih. Že doslej so naši mladi pevci oz. glasbeniki uspešno nastopali v tem projektu, vse najboljše pa jim želimo tudi letos. Občina pa tudi sicer podpira razvoj mladih talentov tudi na drugih področjih. Najboljše na vseh nivojih izobraževanja pa tudi nagrajujemo ob koncu šolskega leta. Našo občino uspešno predstavljajo tudi v drugih okoljih, želimo si, da bi se po končanem šolanju tudi vrnili v domače okolje. V lokalni skupnosti se trudimo prepoznati potencial mladih, ki je izjemen, velikokrat pa tudi neizkoriščen oz. neprepoznaven. Učni uspeh ni vedno merilo, nekateri lahko dosegajo vrhunske rezultate, če le znamo v pravem času odkriti njihove talente oz. sposobnosti ter jih znamo tudi pravilno usmeriti," pa je povedal župan občine Marjan Žmavc, ki je še posebej izpostavil pomen projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo za ohranitev lepe slovenske pesmi in glasbe. Polfinalisti projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so v teh dneh že opravili tudi svoje polfinalne nastope. Sredi julija bo steklo tudi glasovanje s SMS sporočili, ki bo za vsako skupino polfinalistov potekalo teden dni. Imena letošnjih finalistov bodo znana 4. avgusta, velika finalna prireditev pa bo 4. septembra. Iz vsake kategorije nastopajočih bo deset finalistov izbrala strokovna komisija, dvakrat po trije pa se bodo finalnega nastopa razveselili glede na število SMS-sporočil. MG Foto: Črtomir Goznik Nika Paluc, 4. a-razred, OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem Poljub na klopci (Nina Pušlar): "V tem projektu sodelujem prvič. Navdušila me je učiteljica Anita. Želela sem sicer zapeti neko drugo pesem, a je ni bilo na razpolago. Rada pojem slovenske in angleške pesmi. Nina Pušlar in Tanja Žagar pa sta moji najljubši pevki. V šoli mi gre dobro, najraje imam matematiko in šport. Uživam v igrah z žogo z bratom An-žetom. Rada imam živali, doma imamo kar 12 muc, s katerimi se rada igram. Pomagam tudi pri delu na kmetiji. Želim postati veterinarka." mm l^H Foto: Črtomir Goznik Hana Kovač, 4. b-razred, POŠ Vitomarci, pesem Poljub na klopci (Nina Pušlar): „Najraje pojem slovenske pesmi, še posebej pa pesmi, ki jih pojeta Nina Pušlar in Nika Zorjan. Pesmi morajo biti vesele, ker sem tudi sama vesele narave. V šoli se imamo odlično, moja predmeta sta matematika in družba. Rada plešem, uživam v trampolinu, še najraje pa se kopam. Komaj čakam, da bodo počitnice, da bom lahko uživala v vodi. Razmišljam o tem, da bi postala zdravnica, morda pa bom cvetličarka, saj imam rada tudi cvetlice, predvsem zaradi vonja." K Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Neja Pučko, 4. b-razred, POS Vitomarci, pesem Moja pesem (Alya): „Letos pojem prvič v tem projektu. Navdušila me je sestra Taja, ki je že večkrat nastopila. Pomagala mi je tudi pri izbiri pesmi. Rada pojem slovenske in angleške pesmi. Najbolj so mi všeč pesmi, ki jih pojeta Nika Zorjan in Alya. Četrti razred bom končala z odličnim uspehom. V prostem času veliko pojem in se igram na prostem, na sprehode vodim domačo psičko Deisy. Zelo rada tudi plešem, vse plese po vrsti. Želim si postati učiteljica plesa." Nika Borko in Isabel Lah, 4. a-razred, OS Cerkvenjak-Vitomarci, matična šola Cerkvenjak, pesem Poljub na klopci (Nina Pušlar): „Že lani sva peli v tem projektu, bili sva v polfinalu. Všeč nama je, zato sva se odločili, da bova tudi letos skupaj peli. Pesem sva si izbrali sami. Veliko sva vadili. Pogosteje pa pojeva angleške pesmi. Od slovenskih pevk pa sta nama posebej pri srcu Nika Zorjan in Nina Pušlar." Nika ima v šoli najraje matematiko in šport. Razred bo zaključila z odličnim uspehom. Rada pleše, obiskuje plesno šolo. Tudi Isabel bo četrti razred zaključila z odličnim uspehom. Najraje pa ima šport in glasbo. Igra klavir, obiskuje balet. Želi si postati modna oblikovalka. Projekt so omogočili: Občina Cerkvenjak, Občina Sveti Andraž, Telekom Slovenije, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Oculus Weltweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Sazas, Talum, Klima Ptuj, Anprotehnik in Perutnina Ptuj. petek • 18. junija 2021 Naše prireditve Štajerski 11 Občina Majšperk • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 7. sezona Projekt so omogočili: Z novim nastopom Lina in Lana Občine z območja Spodnjega Podravja so bile prve, ki so pristopile k projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki spodbuja petje slovenskih pesmi in razvoj pevskih oz. glasbenih talentov. Med njimi je bila tudi občina Majšperk, ki se ponaša z dolgo tradicijo petja in ohranjanja slovenske pesmi. Projekt Otroci pojejo slovenski pesmi in se veselijo so posvojili tudi mladi pevci in njihovi starši. Pri tem jim je v veliko podporo občina Majšperk, kjer se zavedajo pomena razvoja pevskih in siceršnjih talentov. Tudi v tej sezoni so se mladi iz OŠ Majšperk dobro pripravili na svoje nastope, četudi so letos že v predizboru nastopili pred radijskimi mikrofoni v studiu Radia Ptuj. Za večino je bilo to nova, dobrodošla izkušnja, ki Foto: Črtomir Goznik Tjaša Samastur in Lili Kurnik, 2. a -razred, pesem Maček Muri (Neca Falk): „Sva sošolki in prijateljici. Odločili sva se, da bova skupaj zapeli na predizboru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Želiva si, da bi se čim bolje predstavili. Obema so najbolj všeč lepe slovenske pesmi." Tjaša ima v šoli najraje matematiko, Lili slovenščino. Tjaša se rada igra, riše, kolesari in druži s prijatelji. Tudi Lili rada kolesari, se igra, rada tudi bere. Obe imata radi živali, pri obeh doma imajo muce. Lili celo razmišlja o zavetišču za živali. Foto: Črtomir Goznik Lea Živa Planine, 4. b-razred, OŠ Majšperk Pesem (Manca Špik): „To je moj prvi nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Sodelujem, ker rada pojem, predvsem bolj preproste in nežne pesmi, tudi navihane. Rada poslušam in pojem pesmi, ki jih pojejo Ula Ložar, Manca Špik, Tanja Žagar in Nina Pušlar. Moji najljubši predmeti so likovna umetnost, šport in glasba. Rada plešem in rišem. Treniram atletiko, najbolj pa tek na 60 metrov. Veselita me poklica medicinske sestre in cvetličarke, aranžerke, ker tudi rada zavijam darila." Tia Cančar in Zanet Krasnik, 4. c-razred, OŠ Majšperk, pesem Kar bo, pa bo (Helena Blagne): „Sodelujeva prvič. Všeč so nama vse lepe slovenske pesmi, pa tudi angleške radi zapojeva. Najini priljubljeni slovenski izvajalci so Nika Zorjan, BQL, Nina Pušlar in Helena Blagne." Tia ima najraje likovno umetnost, slovenščino, matematiko, šport. Rada poje, pleše, riše in teka. Zeli postati frizerka. Žanetini predmeti so likovna umetnost, šport, matematika, angleščina. V prostem času jaha, želi opraviti izpit za jahača. Želi tekmovati in imeti svojega konja, žrebička. V konjeništvu vidi tudi svojo prihodnost. Foto: Črtomir Goznik Živa Veg, 4. b-razred, OŠ Majšperk, pesem Lepa si (Nina Pušlar): „Sama sem se odločila, da bom pela v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Izbrala sem si pesem Nine Pušlar, odlične pevke, ki je tudi moja najljubša pevka. Poslušam in pojem pa tudi angleške pesmi. V šoli imam najraje glasbo, matematiko, likovno umetnost in slovenščino. Rada plešem, se družim s prijatelji, tudi skate park rada obiščem. Veseli me igralstvo." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Lovro Kurnik, 4. a-razred, OŠ Majšperk, pesem Lunca (Lojze Slak): „Sodelujem prvič. Zelo rad pojem in deklamiram. Najraje imam narodno-zabavno glasbo in angleške zabavne pesmi. Ob Slakih so moji priljubljeni muzikanti Poskočni muzikanti, Modrijani in Miran Rudan. V šoli je odlično, najraje imam glasbo in matematiko. Zdaj že vsi komaj čakamo počitnice. V prostem času igram nogomet s prijatelji in igrice na računalniku. Razmišljam o poklicu programerja, morda pa bom pevec ali pa tudi igralec." Lina Novak, 5. b-razred, OŠ Majšperk, pesem Hallelujah v slovenskem prevodu: „Rada pojem in poslušam vse lepe slovenske pesmi. Od pevk sta mi najbolj všeč Tanja Žagar in Nina Pušlar. S sošolkami in sošolci se dobro razumemo, smo dobri prijatelji, ki si medsebojno pomagamo. Najraje imam glasbeno umetnost, šport, matematiko. V prostem času igram nogomet, včasih s fanti, včasih mešano, tudi kolesarim. Z očetom pa skupaj igrava tenis. Rada imam živali, želim si postati veterinarka." Občina Majšperk, Telekom Slovenije, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Oculus Weltweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Sazas, Talum, Klima Ptuj, Antoprotehnik, Jožef Žolger in Perutnina Ptuj. je ne bodo tako hitro pozabili. Komisija tudi tokrat ni imela lahkega dela pri izbiri polfinalistov. Občino Majšperk in OŠ Majšperk bo v polfinalu v mlajši kategoriji zastopala Lina Novak s pesmijo Hallelujah v slovenskem prevodu, v starejši pa Lana Založnik s pesmijo Znucana. Obe sta v teh dneh že tudi posneli polfinalna nastopa. Julija se bodo na valovih Radia Ptuj, Facebook in YouTube profilu Radia Ptuj predstavili vsi polfinalisti 7. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V sliki in besedi pa jih bomo predstavili tudi na straneh Štajerskega tednika. Vsak bo dobil svojo SMS-številko za glasovanje. SMS-glasovi bodo namreč odločili o treh finalistih v vsaki kategoriji. „Občina Majšperk je v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sodelovala vsa leta, razen v lanskem epidemičnem letu. Vsekakor je projekt odlična ideja, kako pri mladih pevcih vzpodbujati petje, še posebej petje slovenskih pesmi. V občini Majšperk si zelo želimo, da se bogata tradicija petja v naši občini nadaljuje, saj imamo vsaj pet skupin, ki redno pojejo, imamo tudi odlično glasbeno skupino tamburašev, tradicija petja pa je dolga, najdaljši čas delovanja ima moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, in sicer 70 let. Veliko naših otrok so tudi odlični glasbeniki in pevci, obiskujejo glasbeni šoli na Ptuju in glasbeno šolo in balet Art nova, ki deluje v občini Majšperk. Zelo smo ponosni na odlične pevce, ki sodelujejo na vaši prireditvi, in na vse, ki jim glasba pomeni sprostitev ali so ji posvetili celo poklicno pot," je o pevski in glasbeni tradiciji v občini Majšperk ter o mladih pevskih talentih, ki sodelujejo v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo povedala županja občine Majšperk Darinka Fakin. MG Z Foto: Črtomir Goznik Pia Repič, 6. b-razred, in Julija Potočnik, 6. a-razred, OŠ Majšperk, pesem Hallelujah v slovenskem prevodu: „Duet je zakuhala Pia. Sva najboljši prijateljici. To je najin krstni nastop. Od slovenskih izvajalcev imava najraje Niko Zorjan in Tanjo Žagar. Pojeva in poslušava pa bolj angleške pesmi." Julija ima v šoli najraje likovno umetnost. Prosti čas rada preživlja na prostem, v sprehodih; posluša glasbo. Občasno tudi kuha, najraje pa krompirjeve svalj-ke. Pia ima najraje zgodovino. V prostem času izrezuje iz papirja, se rola in bere knjige, zlasti z vsebino o vampirjih in magiji. Foto: Črtomir Goznik Lana Založnik, 8. a-razred, OŠ Majšperk, pesem Znucana (Katarina Mala): „Letošnji nastop je moj tretji v tem projektu. Za to pesem sem se odločila, ker je malo drugačna od običajnih. Upam, da jo bom dobro odpela. Rada pojem pesmi različnih žanrov, če le imajo dobro besedilo in glasbo, da gredo v uho. Najraje imam likovno umetnost, glasbo, slovenščino. Igram harmoniko, glasbene gene sem podedovala po očetu, muzikantu, članu ansambla Pika Si. Rada tudi berem in ustvarjam." Peli so: OŠ Majšperk: Tjaša Samastur in Lili Kurnik, Tia Čančar in Žanet Krasnik, Lovro Kurnik, Lea Živa Planinc, Živa Veg in Lina Nova v mlajši kategoriji ter Julija Potočnik in Pia Repič ter Lana Založnik v starejši. 12 Štajerski Črna kronika sreda • 23. junija 2021 Podravje • Klopčič z nezakonito odloženim blatom se odvija Osumljene je vodilo koristoljubje Policisti so zaradi nezakonito odloženega blata v Pivoli izvedli obsežno preiskavo, vključili so se kriminalisti iz policijskih uprav Maribor, Celje in Ljubljana. Izvedli so 18 hišnih preiskav, šest oseb so pridržali. Za štiri so odredili pripor, kazenska ovadba pa je sicer podana za šest oseb. Preiskavo je usmerjalo okrožno državno tožilstvo v Mariboru. V zvezi s sumi neustreznega odlaganja komunalnega blata so mariborski policisti junija prejeli več prijav. „V predkazenskem postopku smo ugotovili, da pri odloženih odpadkih niso bili upoštevani predpisi o njihovem ravnanju, v nadaljevanju smo odkrili njihov izvor. Prva kemična analiza oziroma vzorčenje tal in odpadkov je pokazala, da je bilo odloženo dehidrirano blato, ki vsebuje težke kovine (baker, cink, svinec) in tudi bakterijo salmonelo. Ker je zaradi neupoštevanja predpisov nastala večja škodljiva posledica za okolje, smo zbirali obvestila, da bi dokazali elemente kaznivega dejanja obremenjevanje in uničevanje okolja po 332. členu kazenskega zakonika," so o preiskavi povedali možje v modrem. Na dva tovornjaka 9. junija naložili devet tovorov „V kriminalistični preiskavi smo ugotovili, da je peterica osumlje- Če bodo organi pregona šestim ovadenim uspeli dokazati krivdo in odgovornost za nezakonito odlaganje nevarnega kumunalnega blata v naravi, jih lahko doleti kazen do osmih let zapora. K dejanju jih je po pojasnilu policije vodilo koristoljubje, v okolju pa je med tem nastala velika škoda. Dejanje lahko ima škodljive posledice za zdravje ljudi in živali, velika škoda je tudi na rastlinah. nih (eden iz podjetja z območja Celja, preostali pa iz podjetja z lju- bljanskega območja) v okviru poslovanja gospodarskih družb kot Foto: Arhiv M24 Ekološki kriminal v porastu „Ekološka kriminaliteta, predvsem področje nezakonitega pošiljanja nevarnih in nenevarnih odpadkov, postaja eden donosnejših nezakonitih poslov na območju EU. Nezakonito trgovanje in prevoz nevarnih in nenevarnih odpadkov predstavljata potencialno veliko ogroženost za okolje in družbo. Organizirane kriminalne združbe poskušajo prevzeti in prodreti v družbe, ki se legalno ukvarjajo s prometom z odpadki, in pod krinko legalnosti nadaljevati nelegalne aktivnosti ter z odpadki pridobivati premoženjsko korist. Problematika nezakonitih pošiljk odpadkov se pri nas in v regiji povečuje, stroški obdelave nenevarnih in nevarnih odpadkov znotraj EU so v zadnjih dveh letih skokovito narasli. Gre za povsem nove pojavne oblike kriminalitete v smislu atipičnosti za klasične preiskovalce organiziranega kriminala, kar tovrstna dejanja postavlja na veliko višjo raven zahtevnosti," pravijo na Policijski upravi Maribor. zaposleni ali kot odgovorne osebe ravnala v nasprotju s sklenjenimi pogodbami o ravnanju z odpadki in predpisi o varstvu okolja ter ravnanja z njimi. Motiv je bilo koristoljubje. Osumljene osebe so 3. junija 2021 od pogodbene stranke prevzele skupno devet tovorov odpadkov v skupni teži okoli 197 ton in jih z dvema tovornima voziloma odpeljale ter neustrezno odložile v naravi. Ugotovljeno je bilo, da je pri določitvi lokacije za odložitev odpadkov sodeloval tudi 36-letni moški, ki je za to prejel plačilo. Odpadki so bili odloženi na lokaciji, kjer so zaradi količine in značilnosti povzročili onesnaženost pitne vode in škodo naravi." Prekrškarji so bili že v preteklosti Za osumljene v primeru Pivola to ni prvi tovrstni prestop na drugo stran zakona. „Pri osumljenih je že v preteklosti prihajalo do kršitve posameznih predpisov v zvezi z obdelavo določenih vrst odpadkov, zaradi česar nadaljujemo zbiranje obvestil, pri tem pa sodelujemo s pristojnimi inšpekcijskimi službami in drugimi državnimi organi," so na novinarski konferenci še povedali na policiji. MZ Ptuj • Obtožnica za trojni umor pravnomočna Grozi mu dosmrtni zapor Ptujsko tožilstvo je pet mesecev po trojnem umoru na lanski božični dan v Gerečji vasi pri Ptuju sredi maja le vložilo obtožnico zoper osumljenega Silva D. Kot so potrdili na ptujskem okrožnem sodišču, ga tožilstvo bremeni treh kaznivih dejanj umora, zaradi česar osumljenemu grozi kazen dosmrtnega zapora. V začetku junija je obtožnica postala pravnomočna. Da je bila sodna preiskava v zvezi z omenjeno krvavo družinsko tragedijo zaključena, so že v začetku maja potrdili tako na pristojnem sodišču kot na tožilstvu, vendar takrat obtožnica še ni bila vložena. Sodišče za zdaj še ni določilo datuma izpeljave predobravnavnega naroka. Čeprav je bil osumljeni po storjenem zločinu tudi sam poškodovan, saj se je ob posredovanju policistov porezal z nožem, je bil že tri dni pozneje sposoben za zaslišanje na policiji in pred preiskovalno sodnico. Slednja je zanj odredila pripor, a si je tudi tam znova skušal soditi sam, zaradi česar naj bi bil nekaj časa priprt na oddelku za forenzično psihiatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Po neuradnih informacijah naj bi pozneje večkrat tudi preverjal, ali bi lahko pripor prestajal v psihiatrični bolnišnici v Ormožu, saj naj bi se želel ozdraviti odvisnosti od alkohola. Moril naj bi iz brezobzirnega maščevanja Do družinske tragedije, v kateri so umrli 61-letni moški ter ženski, stari 58 in 35 let, je prišlo na božično popoldne. Policisti so takrat odvzeli prostost 35-letnemu moškemu, ki je bil z žrtvami družinsko povezan. Kot so po dogodku pojasnili mariborski kriminalisti, naj bi osumljeni vse umoril iz brezobzirnega maščevanja. Žrtve so bile njegova nekdanja zunajzakonska partnerica, s katero sta imela tudi otroka, in njena starša. Osumljeni je po ugotovitvah policije 35-letno partnerko med prepirom v hiši večkrat zabodel, in čeprav je ob prihodu reševalcev še kazala znake življenja, pri poskusu oživljanja niso bili uspešni. Moški je potem odšel v sosednjo hišo njenih staršev in ju prav tako večkrat zabodel. Oče je umrl na kraju dogodka, mati pa pozneje v ptujski bolnišnici. Policisti so osumljenca kmalu izsledili v neki drugi hiši v Gerečji vasi, v rokah pa je imel nož. Na poziv policistov, naj nož odvrže, se je z njim porezal po vratu, potem pa ga odvrgel. Po aretaciji so ga odpeljali v mariborsko bolnišnico. Kot je pokazala preiskava, naj bi imel osumljeni težave z alkoholom, s partnerko, ki naj bi zaradi ogroženosti razmišljala o najemu varnostne službe, sta se razšla približno mesec dni pred tragedijo. Sta Ormož • Vlomilec v kapelico na Runču Oropal kapelico, a so ga našli Ormoški policisti so prijeli 37-letnega domačina, ki ga sumijo, da je vlomil v kapelo in iz notranjosti ukradel električne orgle, namizno svetilko, masno knjigo in leseni križ. Nepridiprav je župnišče v Veliki Nedelji oškodoval za približno 600 evrov. Med hišno preiskavo so mu zaplenili ukradene predmete, pa tudi osem sadik konoplje. Zoper 37-letnika policija obljublja kazensko ovadbo zaradi kraje in prometa z drogo. sta iS V* c? * O m C? & V o ¿S Rodile so: "O , o Bojana Orešek, Ciril-Metodov drevored 11, Ptuj - deček Žiga, Bojana Berghaus Janžekovič, Dornavska cesta 14, Ptuj - deklica Živa; Špela Kuzman, Trubarjeva ulica 13, Ptuj - deklica Sofia; Tjaša Dominik, Cestarska pot 8, Fram - deklica Alina; Marigona Osmanaj, Ulica Pohorskega odreda 7, Slovenska Bistrica - deklica Inara; Valerija Sakelšek, Videm pri Ptuju 10d - deklica Ina; Julija Četic, Ulica Veljka Vlahoviča 55, Maribor - deček Vito; Arnela Galič, Gerečja vas 63, Hajdina - deklica Ema; Sanja Petrovič, Podvinci 92, Ptuj - deklica Manca; Anja Vučkovič, Kicar 50a, Ptuj - deček Jaša; Tjaša Kropec, Gornja vas 6a, Grobelno - deček Patrik; Daniela Kolednik Celcar, Gradišča 104, Cirkulane - deček Mihael; Urška Ivančič, Barislovci 10a, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Kaja; Barbara Krasnik, Sadjarska ulica 21b, Maribor - deklica Mara; Simona Kamenšak, Kočice 52, Žetale - deček Taj; Manuela Novak - deklica Ivona; Tamara Rihtarič - deček Gal; Saša Milešič - deklica Erin; Stephanie Nathalie Sergent - deček Miguel Jose; Anita Jagarinec - deklica Inja. Poroke - Ptuj: Iztok Majcen in Andrejka Brečko, Kicar 770; Boštjan Kurež, Njiverce - vas 37b, in Katja Kerček, Kungota pri Ptuju 107; Dejan Čelan in Petra Leber, Ptuj, Potrčeva c. 29. > C? » C?,-,*. X- S2 o O- * C? o » * CO w C_ Kakor vreme rožnika mini, tako se grudna ponovi. V sredo in četrtek bo še naprej sončno in vroče, pihal bo jugozahodni veter. V četrtek popoldne bodo možne posamezne vročinske nevihte. OPOZORILO: V naslednjih dneh bo po nižinah sredi dneva in popoldne velika toplotna obre- menitev. Napoved za Podravje Sreda 23.06.2021 * Četrtek 24.06.2021 % Petek 25.06.2021 % 21 25 20 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 31 30 32 Popoldan 11 Popoldan ¡7 Popoldan 17 ■n V , HiHBtveta2.2m/s V Htrast vstra3.6rr^E Vir: ARSO sreda • 23. junija 2021 Kultura Štajerski 13 vestohf s s i r o 11 Prevedel Janko Petrovec Knjigarnica Zvestoba - počitniško branje ... Sofia je gledala očeta, medtem ko je bral zgodbo, sklanjal se je nad kuhinjsko mizo, cigaretni dim se je vil nad pepelnikom. Meglica s severa je prišla vse do Rimi-nija in si ga vzela. Ko je prišel do konca, je sedem listov znova zložil in si jih odnesel v sobo. Cigareta je ostala na mizi, pojemala je, sled dima se je zlivala v belino onkraj šipe. Oče se je vrnil in rekel: »Greva na morje.« Stopila sta na ulico, četrt Ina Časa se je utapljala v belem. Sofia je hodila tesno ob njem, nazadnje sta prišla do avta, še vedno je vozil reno scenic, istega, v katerega so med zadnjo selitvijo naložili blago iz železnine, preden so jo oddali v najem. Bilo je takoj po materini smrti. Peljala sta se počasi, najprej do starega jedra mesta in nato okoli obzidja, kjer so ob sobotah prirejali semenj, ter nazadnje mimo Tiberijevega mostu. Zapeljala sta skozi podvoz pri postaji ter nato po drevoredu z vilami in skritimi vrtovi ter na nabrežje v bližini kopališča številka 9. Parkirala sta pred javno plažo ... Pravkar so se vaše oči, cenjeni bralci Štajerskega tednika, sprehodile po izbranem odlomku s strani 93 (od dvestodvaj-setih) romana s preprostim naslovom Zvestoba. Ta odlomek in to knjigo sem izbrala iz mnogih vzgibov. Prvi in ta glavni je seveda ta, da mi je tak, opisujoč način upovedovanja, ki ga pretikajo polnovredni dialogi realnega, vsakdanjega življenja v resničnih prostorih, zelo všeč. Pravzaprav je tudi prikladen za poletni počitniški čas. Ob branju sem se tudi spomnila, da je zdaj pravi čas za izbiro počitniških knjig, ki bodo potovale v druge kraje, na turistične destinacije, morda do Dalmacije, otokov Grčije, ali kam gor, v gore. In na dopust je modro jemati premišljeno izbrano branje, tako, ne preveč obsežno, ne s težavno, zapleteno literarno strukturo .Ker če vodi pot v neznane kraje, je bolje zraven kaj lahkotnejše-ga brati, sicer pa je vredno opazovati življenje, arhitekturo, utrip, naravo . In pustiti mislim in pogledom prosto pot. Roman Zvestoba italijanskega avtorja Marca Missirolija (1981) je izšel (2. izdaja) v mehki vezavi, v zbirki Žepnice. Naslov izvirnika se glasi Fedelita in je izšel leta 2019. V vzajemni knjižnični bazi je najti še njegov roman Opolzkosti v zasebnosti (2016), oba naslova sta predstavljena na spletnem portalu o dobrih knjigah dobreknjige.si., ki ga oblikujejo knjižničarji, specialisti za leposlovje. Portal vsebuje že 3.908 predstavitev odličnega branja, ki ga lahko iščete po žanrih, zbirkah, narodnosti, po nagrajenih knjigah. Seveda pa lahko ob tem tudi sami prispevate k širjenju bralne kulture, saj lahko knjige ocenjujete s pomočjo zvezdic. V vzajemni knjižnični bazi je roman Zvestoba označen z naslednjimi ključnimi besedami: zakonci, Milano, v leposlovju, družinski odnosi; na portalu dobreknjige.si pa je pričujoči roman opremljen s ključnimi besedami: ljubezenski trikotnik, ljubosumje, odnosi med spoloma, odnosi ter je naveden pri naslednjih žanrskih opredelitvah: družbeni roman, ljubezenski roman, družinski (tudi rodbinski) roman, naturalistični roman. Roman Zvestoba je prevedel Janko Petrovec, igralec, radijski in televizijski novinar, prevajalec, sicer dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana. Pred kratkim se je slovenskim bralcem predstavil tudi s knjigo Karantena. Rim. Zvestoba je zadnji roman uspešnega italijanskega avtorja, pogosto nominiranega in nagrajevanega. Skozi literarne junake vabljivo zastavlja temeljna etična vprašanja in osvetljuje zagatna območja medčloveških odnosov. Missiroli se sprašuje, ali se lahko imamo za zveste samo zato, ker smo se uprli skušnjavi? V tej knjigi je pred začetkom zgodbe citiran Philip Roth: Samo takrat vemo, da smo živi, ko delamo napake. In tu je začetek zgodbe: »Tvoja žena mi je sledila.« »Moja žena.« »Vse do sem.« Sofia se mu je zastrmela v obraz: »Profesor?« Zagledal se je v vrata predavalnice. »Zdi se mi, da je ostala na dvorišču.« Carlo Pentecoste je stopil do okna in Margherito prepoznal po temno rdečem plašču, ki ga je nosila od drugega dne pomladi. Sedela je na zidku in brala knjigo ... Ostanite zvesti dobrim knjigam! Liljana Klemenčic Ptuj • Osrednja prireditev Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ljubiteljska kultura - pomemben gradnik identitete naroda Na ptujski tržnici je bilo 18. junija svečano. Območna izpostava JSKD Ptuj je povabila na osrednjo prireditev, na kateri so podelili priznanja Sveta OI JSKD Ptuj za leto 2020, ki jih sicer podeljujejo vsako leto decembra, na predvečer dneva kulture. Po spletni predstavitvi prejemnikov priznanj so sedaj izvedli še javno podelitev. Andreja Černel (KUD Vitomarci) je priznanje prejela za organizacijsko delo, delo na področju izobraževanja in za raziskovalno delo, Ida Lepej (Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj) za razvijanje novih oblik in vsebin dela ter za mentorsko in organizacijsko delo, Vladimir Bezjak (KD Grajena) za izjemne dosežke na področju uprizoritvene dejavnosti, Daniel Belšak (KD Cirkulane) za svetovalno in mentorsko delo ter Silva Kajtezovič (DU Turnišče) za organizacijsko, svetovalno in mentorsko delo na področju ohranjanja kulturne dediščine. Prejemnikom priznanj je čestitala tudi ptujska županja Nuška Gajšek z željo, da še naprej tako zavzeto in srčno ustvarjajo. Pozdrave in čestitke JSKD pa je prinesla vršilka dolžnosti direktorice Metka Šošterič. V čast in veselje ji je bilo, da je lahko zveste prijatelje ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja in prejemnike ponovno pozdravila na enem od odprtih javnih prizorišč, saj ljubiteljska kultura temelji na druženju, ki povezuje, krepi medsebojno zaupanje in sprejemanje drugačnosti. „Kultura in človekova umetniška ustvarjalnost že od nekdaj vzbujata najrazličnejše odzive, še posebej v preteklem letu, ko smo stopili na Foto: Črtomir Goznik Za leto 2020 so priznanja Sveta 01 JSKD Ptuj prejeli Ida Lepej, Silva Kajtezovič, Andreja Černel in Daniel Belšak; prejel ga je tudi Vladimir Bezjak, a se podelitve ni udeležil. Na fotografiji so prejemniki z vodjo 01 JSKD Ptuj Ivo Brajovič in predsednikom Sveta 01 JSKD Ptuj Markom Pukšičem. drugačno, neznano in nepredvidljivo pot. V tem času smo se trudili, da so ljubitelji kulture lahko ohranjali stik z ustvarjalnostjo in kulturo, saj je kultura tista, ki igra tudi pomembno vlogo pri blaženju stisk, stresa in negativnih občutij. Danes se ljubiteljska kultura lahko pohvali s pestro raznolikostjo, pluralnostjo zvrsti in žanrov, z razgibanim kulturnim življenjem in barvitim umetniškim ustvarjanjem posameznikov, skupin in kulturnih Foto: Črtomir Goznik Sounds of Slovenia (Gegor Volk, Janez Dovč, Goran Krmac) €> Maroltov-ke so navdušili. društev. K temu so prispevali tudi številni posamezniki in društva na območju OI JSKD Ptuj. Društva dosegajo tudi najvišja priznanja na državnih srečanjih in tekmovanjih. Ljubiteljske kulturne dejavnosti so pomemben gradnik ohranjanja identitete naroda, vključevanja v družbeno življenje in razvoja posameznikove osebnosti ter prispevajo k višanju kakovosti življenja," je poudarila Metka Šošterič in se zahvalila vsem, ki se trudijo ohranjati raznolikost kulturnih dejavnosti, množičnost, dostopnost, kakovost kulturnega ustvarjanja in udejstvovanja ter prenašajo svoje znanje na mlade. Posebno zahvalo pa je izrekla prejemnikom priznanj za njihov neprecenljivi prispevek in širjenje kulture. Še nikoli doslej kultura ni bila tako omejena Na letošnji osrednji prireditvi 01 JSKD Ptuj so izostali podatki o pestrem in bogatem programu njenega delovanja v tekočem letu ter dosežkih skupin na regijskih ali državnih srečanjih, tekmovanjih in mednarodnih festivalih, saj se je epidemija tudi na tem področju negativno odrazila, je povedala vodja OI JSKD Ptuj Iva Brajovič. „Še do nedavnega je bilo ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem onemogočeno zbirati se, se družiti, izvrševati eno osnovnih poslanstev ljubiteljske kulture. Še nikoli doslej ni bilo delovanje ljubiteljska kulture tako prekinjeno kot v tej še zmeraj trajajoči koronski krizi. V teh razmerah smo tudi v OI JSKD iskali alternative, varne metode izvedbe svojih programov in ohranili stik z ljubitelji," je še povedala Iva Brajovič. Podelitev priznanj je spremljal izjemen nastop Sounds of Slovenia & Maroltovk. Vrhunski glasbeniki so predstavili slovensko ljudsko glasbo v sodobnih in živih priredbah. MG Kidričevo • Koncert pihalnega orkestra Zaigrali so koračnice Člani pihalnega orkestra Talum Kidričevo so sredi junija v parku pri domu upokojencev izvedli promenadni koncert. To je bil njihov šele drugi nastop po dobrem letu dni premora zaradi epidemije. 1. maja so zaigrali budni-co, sobotni popoldan sredi junija so igrali v parku pri kidričevskem domu upokojencev. S to lepo gesto so nedvomno razveselili stanovalce v domu, ki so koncert spremljali z balkonov in terase, v parku je bilo tudi precej obiskovalcev od drugod. Predsednica pihalnega orke- stra Maja Majcen je povedala, da so repertoar koncerta sestavili s koračnicami. „Po letu in pol je to naš prvi koncert pred publiko, igrali smo zunaj na prostem. Za prvi koncert po dolgem času smo izbrali nekoliko lažji repertoar, odločili smo se za koračnice, nekaj starih, nekaj novih. Koncert smo podarili stanovalcem doma upokojencev, vodstvu doma se zahvaljujemo za gostoljubje in prostor za izvedbo koncerta. Tudi obisk drugih poslušalcev nas je pozitivno presenetil in razveselil, vidi se, da ljudje pogrešajo dogodke in druženje. Lepo je bilo nastopati za starostnike, ki so bili v epidemiji najbolj prikrajšani za stike. Pa tudi ambient v parku nas je navdušil. Na koncertu smo nastopili skoraj vsi člani godbe, kar pomeni, da smo pogrešali nastope. Prav tako je dobra udeležba na vajah. V polni sestavi nas v Pihalnem orkestru Talum Kidričevo igra 45 članov, dirigent je Tom Hajšek," je vidno zadovoljna po koncu odigranega koncerta povedala Majcnova. Dodala je še, da sedaj prihaja čas poletnih počitnic, jeseni pa bi želeli ponovno začeti vaje za tradicionalni božično--novoletni koncert, ki ga priredijo v dvorani restavracije Pan. MZ Nastop pihalnega orkestra Talum Kidričevo pod vodstvom dirigenta Toma Hajška v parku pri domu upokojencev Foto: MZ 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 18. junija 2021 Zdravstveni nasveti Poletje nas pričakuje Sončni dnevi, visoke temperature in poletni čas nas vabijo, da čim več časa preživimo na prostem. In ne samo to, napoveduje se težko pričakovani čas poletnih počitnic in dopustov. Da bodo naši počitniški dnevi čim bolj sproščeni in brez vseh zdravstvenih in drugih zapletov, je dobro, da se na dopust pripravimo. Epidemija je preklicana, še vedno pa veljajo ukrepi, ki preprečujejo širjenje novega koronavirusa. Zato imejte vedno s seboj zaščitno masko in razkužilo za roke. V vseh zaprtih prostorih upoštevajte varnostno razdaljo med osebami in omejitev števila oseb, ki so lahko sočasno v prostoru. Umivanje rok, higiena kašlja in prezračevanje prostorov naj postanejo in ostanejo dobra navada. Slovenci radi odhajamo na dopust v druge države. Zaščitni ukrepi in pravila za prehod meja se skoraj dnevno spreminjajo. Zato vam svetujem, da se pred odhodom v tujino na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve pozanimate, kakšna pravila veljajo v državi, kamor odhajate, in kakšna so pravila ob vračanju domov. In zdaj k počitnicam. Toplo sonce in visoke zunanje temperature so nas je kljub letnemu času presenetili. Lahko bi rekli, da smo iz zime skočili v poletje. Naša koža je svetla in brez pigmenta. Že res, da pod vplivom sončnih žarkov nastaja vitamin D, ki je za naše zdravje zelo koristen, a moramo vedeti, kdaj smo lahko soncu izpostavljeni brez zaščite. To naj bo pred 11. ali po 16. uri in še to samo za 15 minut. Za vitamin D to zadošča. Nato pa je treba kožo zaščititi s kremo ali losjonom z ustreznim zaščitnim faktorjem, ki ščiti pred žarki UVA in UVB. Osebno zagovarjam uporabo visokih zaščitnih faktorjev, od 30 do 50, in sicer zato, ker običajno pripravke nanašamo v premajhnih količinah in v predolgih časovnih razmikih. Zato z višjim zaščitnim faktorjem dosežemo boljšo zaščito. Posebej pa naj opozorim, da je visok zaščitni faktor nujen za zaščito občutljive kože otrok, oseb z zelo svetlo poltjo, področij z brazgotinami, tatooji in pri osebah, ki so imele kak poseg na koži ali uporabljajo zdravila, ki reagirajo s sončnimi žarki. Katera zdravila so to, povprašajte svojega farmacevta. Vsi, ki se radi gibamo v naravi, se moramo zavedati, da smo izpostavljeni pikom insektov in ugrizu klopov. V Sloveniji je veliko klopov okuženih in prenašajo povzročitelja borelioze ali povzročitelja klopnega meningitisa. Proti meningitisu se lahko cepimo. Mnogi tudi na pike insektov reagirajo s težko alergično reakcijo. Darja Potočnik Benčič Da se izognemo težavam, ki nam jih lahko povzročijo insekti, je uporaba repelentov zelo priporočljiva. Vedno pa je treba natančno pregledati kožo, da pravočasno odstranimo klope. Alergičen reakcije blažimo s kremami ali geli, ki vsebujejo antihistaminik, lahko pa tudi s tabletami. Na kratko še nekaj drugih priporočil. Kronični bolniki vzemite s seboj ustrezno količino zdravil - z nekaj rezerve. Koristna, zlasti v primeru obiska urgence ali če vam zdravil zmanjka, je tudi osebna kartica zdravil, na kateri imate zapisana vsa zdravila tudi z generičnim nazivom. Sicer pa dajte v potovalno lekarno naslednje: zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature, zdravilo proti bolečinam, zdravilo prosti slabosti na vožnji, zdravilo za želodčne težave, zdravilo proti prebavnim težavam, zdravilo za zdravljenje alergije. Dodajte še obliže, gaze, povoje, škarjice, termometer in razkužilo za rane. Obvezen sopotnik so kreme ali losjoni z zaščitnim faktorjem 30 ali več ter repelenti. In ne pozabite na zaščitne maske in razkužila za roke. Pred odhodom od doma preverite še, da imate poleg osebne izkaznice oziroma potnega lista tudi kartico zdravstvenega zavarovanja (slovensko ali evropsko) in izkaznico oziroma zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini, odvisno seveda od ciljne destina-cije. Želim vam prijazno in brezskrbno poletje. Mag. farm. Darja Potočnik Benčič, mag., farm. spec. Pomagajmo si Zacvetel je smilj: lajša glavobole in odpravlja nespečnost Da boste vedeli, za katero rastlino gre, naj vam v začetku predstavimo njegova imena. Poznamo ga pod imeni laški smilj, suhocvetnica in nesmrtnica. Sicer ga prepoznamo po rumenih socvetjih in omamnem vonju, ki številne spominja na kari, ter tudi po sivkasto zelenih listkih, ki tvorijo čudovite grmičke. Našli ga boste skoraj po celotnem Sredozemlju, kjer raste samoniklo. Gre za staro mediteransko rastlino, ki jo je opeval že Homer. Po njem so poimenovali tudi otroke, pri nas denimo uporabljamo imena Smiljan in Smilja ali Smilja-na, kar sicer po francosko pomeni tudi nesmrtnost. Plantaže smilja so razširjene predvsem po Franciji, Španiji, Severni Afriki in Hercegovini. Zaradi bojazni pred naravno iztrebitvijo smilja so na Hrvaškem močno poostrili nadzor, medtem ko ga pri nas najdete predvsem na Krasu in Obali, a ga lahko sadite in sejete tudi v notranjosti države, kjer bo celo preživel zimo. Dragoceno eterično olje Nasadi smilja so hrana številnim žuželkam, vabijo jih z omamnim vonjem, ki s sladkobno opojnostjo zmeraj znova očara. Za to je zaslužno eterično olje, a tega je v rastlini zelo malo; za zgolj kilogram eteričnega olja pridelovalci potrebujejo več kot tono teh rastlin. Smilj vsebuje keton italidion, ki ima moč regenerativnega obnavljanja, v njem najdemo tudi grenči-ne, čreslovine, fitosterole in še bi lahko naštevali. Olje se uporablja predvsem v fitoterapiji za pomirjanje in v kozmetiki, kjer deluje kot adstringent (zoži kožne pore), antialergik, antiflogistik (pomirja razdraženo kožo), protimikrobno in protivnetno. Z redno uporabo se zmanjšajo gube, poporodne strije in brazgotine. Če povzamemo, glavna lastnost je obnavljanje kože, ne glede na prizadetost (opekline, odrgnine, ekcem, luskavica, koprivnica, hemoroidi, krčne žile ...), ter vračanje mehkobe in prožnosti. Preprečite pike, pomirite kašelj Olje smilja se priporoča tudi kot zaščita pred piki žuželk. Olje bo z nam prijetnim vonjem komarje odvrnilo od tega, da bi se nas lotili, mi pa bomo imeli torej od tega dvojno korist. Naj povemo, da se smilj v svojem naravnem okolju dobro Čaj iz smilja Pripravimo ga iz čajne žličke smilja, ki ga prelijemo z vročo vodo. Pokrijemo in pustimo stati 20 minut. Čajno zmes nato precedimo in popijemo še toplo. Uživamo ga do trikrat na dan po eno skodelico. meša z vonjem drugih mediteranskih rastlin, kar dobro vpliva na ljudi, ki imajo težave z dihalnimi boleznimi. Izjemno zdravilen je tudi sirup iz smilja, ki pomirja kašelj, primeren je za pripravo inhalacij, ki bodo pospešile zdravljenje. Zoran Franc Pomaga tudi pri putiki Smilj na naše telo deluje izjemno pomirjajoče. Znano je, da lajša hude glavobole, odpravlja nespečnost, predvsem razširjena pa je njegova uporaba pri putiki, saj deluje diuretično. Smilj se načeloma uporablja predvsem zunanje, a z njim lahko lajšamo tudi notranje težave, kot so težave s trebušno slinavko, vnet žolčnik, težave prebavnega trakta, kijih spremlja bruhanje, napenjanje, driska, zaprtost... Dokazano znižuje krvni tlak in raven holesterola v krvi. Ugodno vpliva na menstrualne in revmatične krče in jih pomirja, saj deluje antibiotično. V ta namen si lahko iz smiljevih cvetov pripravite čajni napitek, dodajate ga lahko tudi drugim čajnim mešanicam. Odlično se ujame z divjo meto, kamilico, tavžentrožo in sivko. ^ja TSvV EKološKo + loKalno = IDEALNO! "Slovenska ekološka hrana je sveža in pristnega okusa, ker je pridelana in predelana po naravnih postopkih in ni pripotovala k nam od daleč. Sama prisegam na višjo kakovost in svežino slovenske ekološke hrane." www.nasasuperhrana.si nasasuperhrana Foto: CG sreda • 23. junija 2021 Za kratek čas Štajerski 1S RODNA -¡r AVSTRUSKA „„Ï HOKEJSKA Yillul" LIGA JANJE IGOR dekleva z nitjo narejen spoj nakovalo sampion neobut predlog beograj. surovina politični pobudnost za tednik čokolado kalcij Spela jereb VASE USMERJEN OTROK, KI SE NE MENI ZA OKOLICO tale sleme med Šoštanjem in slovenj gradcem AVTOR: MARKO BOKALli Nahaja se v bližini vulkana Eyjafjal-lajokull oziroma na jugu Islandije. Je največji islandski vulkan, visok pa je 1491 m. Vulkan, ki so ga Islandci v srednjem veku imenovali »Vrata pekla«, je eden izmed najbolj aktivnih vulkanov v Evropi. V zadnjem tisočletju je izbruhnil dvajsetkrat, nazadnje 26. februarja 2000. Tedenski horoskop GOZO - drugi malteški otok, velik 67 km2, HIS(S)ARLIK - grič z razvalinami Troje nad vstopom v morsko ožino Dardanele, TITOV, German - za Jurijem Gagarinom drugi človek v vesolju Ormož • Zbornik Društva za ohranjanje dediščine Prleški železničar »Dobrodošli na vlaku Prleška železniška dediščina, na relaciji Pragersko-Ormož-Središče, v obdobju od 1860 do 2020,« je v svojem nagovoru ob slovesni predstavitvi zbornika pozdravil prisotne ustanovni član in predsednik društva Prleški železničar Franc Zemljič. V zborniku je objavljenih 17 strokovnih prispevkov osmih avtorjev, poznavalcev železničarske dediščine. Izdajo zbornika je podprlo več občin: od Slovenske Bistrice, Kidričevega, Hajdine, Mestne občine Ptuj, Dornave, Gorišnice do Ormoža in Središča ob Dravi. Predstavitvene slovesnosti, ki je potekala v viteški dvorani ormoškega gradu, so se udeležila tudi prijateljska društva Puhovci iz Lotmerka in Juršinec, pa tudi Kunštni Prleki. Po končani slovesnosti so se obiskovalci skupaj z gosti podali na ormoško železni- Obiskovalci na železniški postaji Osluševci ško postajo, se vkrcali na vlak na redni progi Ormož-Pragersko in se skupaj odpeljali še v Osluševce. Maketa, razstavljena v muzeju v Osluševcih Zraven radovednih obiskovalcev, ki jim je bil ogled bogate železni-čarske dediščine prava paša za oči, so člani Turističnega društva Podgorci s kruhom in zoblom poskrbeli tudi za lačne popotnike. Društvo za ohranjanje Prleški železničar sicer deluje od leta 2014, od leta 2017 pa ima priznan status društva v javnem interesu. Deluje tudi pri promociji destina-cije Jeruzalem-Slovenija. Zaradi zbiranja in ohranjanja predmetov in dokumentov železničarske dediščine je na Stanici, kot rečejo po domače, na voljo veliko zanimivih eksponatov, ki pritegnejo številne obiskovalce. Člani društva pa so prepoznavni tudi na Madžarskem in v Avstriji, kjer se predstavljajo s svojimi delom in zanimivimi maketami. Darja Žganec Horvat J OVEN (21. S. - 20. 4.) Partnerjev namig bo zelo spodbuden, pretirano oklevanje pa se vam ne bo izplačalo. Danes je dan ugoden za nakupe in za vsa opravila, s katerimi ste odlašali. V soboto boste nemirni in po stanovanju letali s krpo. S ponedeljkom pa se začne prilaganje. BIK (21. 4. - 20. 5.) Dobro vam bodo šla od rok domača pravila in delo na vrtu. Pred vami je kreativen vikend, poln nekih ustvarjalnih in naprednih idej. V ponedeljek se boste dokazali v estetiki in v tem, kaj pomeni čut za barve. Tudi trma bo močna. Dan ljubezni pa bo sreda. Če bo vse po planih, se boste že jutri namakali v domačem bazenu ali pa na morju. Užitkov ne bo videti konca in čaka vas pravi plamen sreče. Sobota in nedelja bosta dneva nemira in notranje nepotrpežljivosti. Začetek tedna bo harmoničen. Srečen dan: četrtek. i^k RAK TgP" (21. 6. - 22. 7.) Pred vami je že druga Lunina mena, pridobili pa boste obilico zaleta in elana. Ustvarjate pa lahko iz dneva v dan. Današnji dan je namenjen klepetu in imate tudi več pomembnih opravkov. Čez vikend boste kje v senci in uživali. Od ponedeljka dalje pa bo ustvarjalno! ¡8 j LEV (23. 7. - 22. 8.) Imeli boste določene pomisleke, seveda pa vzroke iščete v sebi. Toplo poletno sonce vam bo razgrelo srce in dokazali boste svojo plemenitost. Naredite pa tudi načrt, kako do dodatnega zaslužka. Nedelja bo dan za izlete. Od srede pa boste morali doma organizirati akcijo. t DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Zavihali boste rokave in se lotili opravil, naredili pa boste tudi selekcijo, kaj potrebujete in kaj ne. Življenje pa bo tisto, ki vas bo naučilo, da bolj kot ste pogumni, lažje vam bo. Sredina naslednjega tedna pa bo čas za razvajanje in potovanja. Srečen dan: sobota. TEHTNICA J^ (23. 9. - 23. 10.) Srčki o očeh bodo povedali veliko in prav je, da ste srečni in izpolnjeni. Čas je ugoden tudi za zabave in zabavno življenje, čeprav bo sobota dan za razmislek. K boljšemu razpoloženju pa pomaga kakšna glasna glasba. V ponedeljek pa izkusite sladkosti življenja. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. V ljubezni boste imeli partnerja pod kontrolo in varujte se ljubosumnosti. Danes se boste zelo zabavali in uživali. Seveda pa vas bo najedal tudi dvom, zapisujte si svoje notranje občutke. Poglobili pa se boste tudi v skrivnostni svet ezoterike. Srečen dan: četrtek. DVOJČKA li^Vt (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Vse je odvisno od vas in ni dobro, da breme odločitve prelagate na druge ljudi. Družna vas bo lahko osrečila, tega pa si morate najprej želeti sami. Na področju službe se bo dogajalo veliko in spodbudno je, da se organizirate. Ljubezen pa bo še vedno vztrajno trkala na vaša vrata. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Obdani boste z novimi ljudmi in imeli srečno roko pri delu. Vse stvari opravljate z veseljem in tako bodo uspehi vidni in zelo spodbudni. Sledi finančni uspeh, kar vam bo vlilo zaupanja. Današnji dan je dan za zabavo, vikend bo delaven in od torka dalje bo več nemira. VODNAR cVV (21. 1. - 18. 2.) Skozi iskren pogovor napredujete in se predajate radostim življenja. Pričakujete lahko tudi več nemira in notranjih trenj. Odpravite se v naravo in kolesarite, saj vas bo omenjeno sprostilo. Ponedeljek bo dan notranje moči in od srede se bodo uspehi vrstili v službi. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Reka življenja vas bo nosila, malo levo in malo desno. Odpravite se lahko na dopust in v navezovanju kontaktov boste spoznali bistvo vsega. Današnji dan je dan ljubezni, harmonija se bo nadaljevala tudi čez vikend. Intuicija pa se bo le še okrepila in razširila pol delovanja. Foto: DZH Foto: DZH 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 15. junija 2021 namorjuvdruibi Radia- ednikaPtuj n skup ne ATP \ ■ afl U V U. Simonov zaliv Vabljeni - uživajte polije ? S; . Informacije in rezervacije: Skupina ATP, Domino center Ptuj, tel: 070 2 4 150. rnáiriF Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 28. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! Z*ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI NAROCILNICA ZA Štajerski : Ime in priimek: : Naslov:_ : Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in s« av ežgte, d? boste naročnik ostali vsaj eno leto. Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 14. 5. do 24. 6. 2020 naročili na Štajerski tedn«k- Brezplačno boste na morju |ahko uživa|i vse poletne sobote (od 26. 6. d° 28. 8. 2°21). itore- želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživ« lja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 4.9.2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. v Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in oo 6.00 iz Ptuja. 'OSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA štajerski TEDNIK ^ RADIoPTUI SE RESNIČNO SPLAČA! enakost, prijateljstvo, sopomoč... 23. junija ob 18.00 v Termah Ptuj < BQk Dejan Vunjak radioPTUI Terme PtuJ Štajerski SAVA HOTELS & RESORTS * TelekomSIovenije gradnje TELEFi&G r#7M TP GRADNJE I r 1 AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI Triglav MESTNA OBČINA PTUJ Lahkota prihodnosti Rokomet Konec dober, vse dobro Stran 18 Tenis Planinšek blizu dvojnega naslova Stran 18 Boks Zelo uspešni člani BK Ring in BKPtuj Stran 19 Poli maraton 2021 Odlična napoved pred jubilejno izvedbo Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika • Ekipno evropsko prvenstvo, 2. liga Slovenci do napredovanja v prvo ligo Slovenska atletska reprezentanca si je v bolgarski Stari Zagori zagotovila napredovanje v prvo ligo evropske ekipne konkurence. V drugi ligi je zasedla 3. mesto, ki je kot zadnje vodilo v višjo ligo (nastopilo je devet reprezentanc). Slovenski atleti so v osrednji Bolgariji dosegli štiri posamične zmage. Prvi dan sta ju vknjižili Tina Šutej v skoku s palico (4,25 m) in Klara Lukan v teku na 3000 m (8:48,80 -državni rekord za mlajše članice), drugi dan pa Kristjan Čeh v metu diska in Maruša Mišmaš Zrimšek v teku na 5000 m (15:30,61). Do zmage je prišla tudi moška štafeta 4 krat 400 metrov (Jure Grkman, Lovro Mesec Košir, Rok Ferlan in Luka Janežič), ki se je z rezultatom 3:05,33 približala državnemu rekordu (3:02,70). Izmed štafet so drugo mesto osvojila dekleta v disciplini 4 x 400 m (Agata Zupin, Jerneja Smonkar, Maja Pogorevc in Anita Horvat) - z rezultatom 3:30,90 so celo postavila državni rekord. Met diska je bila ena izmed paradnih disciplin tekmovanja, saj je nastopilo kar nekaj znanih atletov. Čeh je začel s 64,65 m, kar bi že bilo dovolj za zmago, potem pa je v drugi seriji še izboljšal dosežek na zelo dobrih 66,55 m. V tretji in četrti, zadnji seriji pa je z orodjem zadel zaščitno mrežo. Dobil je tudi dvoboj z aktualnim evropskim prvakom iz Litve Andriusom Gudziusom, ki je bil drugi (63,90 m). Pet tekmovalcev je preseglo mejo 60 metrov. »Lepo je premagati evropskega prvaka, poleg tega pa sem disk vrgel prek 66 m, kar je zelo dobra daljava, ki sem jo tudi pričakoval. V prvem metu sem poskušal zanesljivo izvesti veljaven met, ker je to edina tekma s tremi serijami in eno dodatno. Ker je bilo na voljo zelo malo metov, sem bil nekoliko bolj živčen kot običajno. Najdaljši met kljub temu tehnično ni bil najboljši, še so rezerve,« je po tekmi dejal Čeh, ki je bil vesel navijačev iz reprezentance, ki so ga podpirali na pomožnem stadionu, kjer so potekali meti diska in kladiva. Met diska (m), rezultati: 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 66,55 m 2. Andrius Gudžius (Litva) 63,90 m 3. Martin Markovič (Hrvaška) 62,75 m 4. Gudni Valur Gudnason (Islandija) 61,80 m 5. Janos Huszak (Madžarska) 61,72 m V metu diska je v ženski konkurenci nastopala še druga predstavnica AK Ptuj Veronika Domjan in z rezultatom 52,92 metra zasedla 4. mesto. Končni vrstni red (9 ekip): 1. Madžarska 255 točk 2. Danska 245,5 točke 3. Slovenija 233 točk 4. Litva 203 točke 5. Bolgarija 197 točk 6. Slovaška 187,5 točke 7. Latvija 177,5 točke 8. Hrvaška 174 točk 9. Islandija 116,5 točke Nastopu na tekmovanju so se zaradi različnih vzrokov odpoveda- le reprezentance Rusije, Avstrije in Izraela, zato so izpadle v 3. ligo. Veronika je zaradi nenadne odpovedi Barbare Špiler po sili razmer nastopila tudi v metu kladiva, osvojila je 8. mesto (Bolgarka je imela tri neveljavne poskuse). sta, JM Foto: Peter Kastelic / AZS Kristjan Čeh je tudi v Bolgariji presegel znamko 66 metrov. Tenis • Mednarodni turnirji Nogomet • NK Aluminij Mrk Role v četrtfinalu Uvodna preizkušnja dosegla svoj namen V Prostejovu na Češkem je na peščeni podlagi potekal turnir Challenger z nagradnim skladom več kot 66 tisoč evrov. Blaž Rola (157. na ATP) je bil na njem 8. nosilec. Ptujski igralec je uspešno preskočil dve oviri, kvalifikanta, Američana Alexa Rybakova (409.) in Slovaka Lukasa Kleina (254.). Proti slednjemu je pri izidu 5:6 ubranil zaključno žogo v podaljšani igri odločilnega niza. V četrtfinalu je bil njegov tekmec 4. postavljeni Argentinec Federico Coria, proti kateremu je Blaž odlično začel srečanje in z breakom povedel 4:1. Nato je imel pri izidu 4:2 še dve priložnosti za 5:2, ki pa so ostale neizkoriščene. Coria je v nadaljevanju povsem prevzel vajeti Challenger turnir na Češkem, rezultati, posamezniki: 1. krog: Rola (8.) - Rybakov (ZDA) 6:1, 7:5; 2. krog: Rola (8.) - Klein (Češka) 6:4, 4:6, 7:6 (6); četrtfinale: Rola (8.) - Coria (Argentina, 4.) 4:6, 1:6. igre v svoje roke in nanizal kar devet zaporednih iger (od 4:1 do 4:6, 0:4). Povratka v dvoboj za našega igralca več ni bilo ... Iz Češke se je Blaž odpravil neposredno proti Londonu, kjer v tem tednu igra kvalifikacije za nastop v glavnem žrebu Wimbledona. V 1. krogu je bil v ponedeljek njegov tekmec Italijan Federico Gaio (142.). JM Nogometaši Aluminija so v soboto odigrali prvo pripravljalno tekmo pred sezono 2021/22; na svojem stadionu so gostili celjski Šampion. Blaž Rola Aluminij - Šampion 3:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Sagadin (19.), 2:0 Bizjak (27.), 3:0 Kofi (70.). ALUMINIJ, 1. polčas: Banič, Mar-tič, Mlinar, C. Pečnik, Ploj, Čermak, Majcen, Pušaver, Čakš, Sagadin, Bizjak. 2. polčas: Pesek, Petek, Aze-movič, Bolha, Krefl, Prša, Marinšek, Mlakar, T. Pečnik, Jauk, Kofi. Trener: Miran Emeršič. Nogometaši Aluminija so po slabem tednu treningov odigrali prvo pripravljalno preizkušnjo, na svojem stadionu so že v dopoldanskem terminu - tekma se je začela ob 10.30 - gostili ekipo Šampion. Celjani so v minuli sezoni v 3. ligi vzhod zasedli končno 7. mesto, zato so bili v tej tekmi pričakovano v podrejeni vlogi. V odsotnosti glavnega trenerja Oskarja Drobneta je ekipo vodil Miran Emeršič, ki je v vsakem polčasu priložnost za igro ponudil drugi enajsterici (prosto so imeli le Janžekovič, Flakus Bosilj, Kadrič in Crajfoner). Dokazovali so se tudi nekateri igralci na preizkušnji, med najopaznejšimi sta bila Tin Martič (v sezoni 2018/19 je bil član Dra- ve, sicer je v slovenski 2. ligi igral še za Krško, Krko in nazadnje za Brežice) in manj znani ganski nogometaš, ki je v Kidričevo prispel iz Avstrije. V drugem polčasu je debitantski, sicer neuradni nastop med člani vknjižil 16-letni vratar Nejc Petek. »Pred prvim srečanjem smo opravili devet treningov, ki so minili v zelo težavnih razmerah, saj so bile temperature res visoke. Gremo pa postopoma, najtežji del je zagotovo še pred nami, tam bo treba zdržati vse napore, da bi potem kar najbolje pripravljeni pričakali začetek sezone,« je Nik Marinšek na kratko strnil delo v uvodnem tednu, ki so ga šu-marji zaključili s prijateljsko tekmo s tretjeligaško ekipo celjskega Šampi-ona: »Po daljšem času smo ponovno odigrali tekmo in jo po mojem mnenju dobro izkoristili, iz nje pa iztržili največ, kar je v tem trenutku možno. Najpomembnejše je bilo dobro opraviti tekaški del, lepo pa je tudi začutiti povečan utrip ob igranju tekme. V nekaterih delih tekme smo uspeli pokazati tekočo igro, ki nas je krasila v spomladanskem delu pretekle sezone, kar je tudi dober pokazatelj. V naslednjih tekmah nas čakajo zahtevnejši tekmeci, tudi glede tega bo sledilo stopnjevanje.« Marinšek se je na koncu dotaknil še novincev; zaenkrat sta to uradno Jaka Bizjak in Robert Pušaver: »Ena od značilnosti naše ekipe, v kateri je večina mlajših fantov, je tudi ta, da novince vedno lepo sprejmemo in jim pomagamo, da se čim prej adaptirajo na novo okolje. To je vidno tudi tokrat, novinci nimajo težav in so že praktično del ekipe.« Jože Mohorič Futsal • Reprezentanca Slovenije Poraz in remi z Nizozemci Slovenska reprezentanca v futsalu je v preteklih dneh odigrala prijateljski tekmi z Nizozemsko, ki bo naslednje leto gostila evropsko prvenstvo. V prvi tekmi v Rogatcu so bili Nizozemci boljši z izidom 2:5, v drugi v Podčetrtku pa sta se izbrani vrsti razšli z remijem 4:4. Del slovenske izbrane vrste pod vodstvom selektorja Tomislava Horvata sta bila tudi člana FC Hiša daril Ptuj Jeremy Bukovec in Tilen Gajser. »Pojavila se je priložnost, da odigramo tekmi proti Nizozemski, kar smo z veseljem izkoristili. Predvsem za to, da so dobili večjo minutažo nekateri igralci, ki so lahko dokazali, da se na njih lahko računa. V praksi sem tako v četvorke treh ali dveh 'senatorjev' dodajal po enega ali dva, da so lažje prebrodili vse skupaj. Vse to je naložba, ki nam v prihodnje lahko pride še kako prav,« je povedal selektor Tomislav Horvat. JM 18 Štajerski Šport sreda • 23. junija 2021 Rokomet • 1. A SRL (ž), kvalifikacije za obstanek Konec dober, vse dobro Foto: Črtomir Goznik ŽRK Ptuj - Olimpija 30:23 (17:11) ŽRK PTUJ: T. Tripkovič, Korpar; Bedrač 8, Kolenko 8 (4), Krasnič 4, Rozman 2, Luknjar 2, Kreft 2, Tripkovič 2, Cvetko 1, Puž 1, Irgolič. Trener: Matej Bračič. SEDEMEMETROVKE: ŽRK Ptuj 5/4; Olimpija 10/6. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 12 minut; Olimpija 8 minut. RDEČI KARTON: Irgolič (ŽRK Ptuj, 58.) Rokometašice ŽRK Ptuj so tudi na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za obstanek v 1. A državni ligi proti Olimpiji suvereno opravile svoje delo in dokončno potrdile igranje v prvoli-gaški druščini tudi v naslednji sezoni. Gostje iz Ljubljane so zelo dobro začele srečanje in v 8. minuti po-vedle 3:6. To je bilo njihovo daleč najboljše obdobje, v nadaljevanju so se domačinke ogrele in uveljavile svojo kakovost. Najprej so zaigrale agresivneje v obrambi, svoje sta dodali še vratarki Tajda Tripkovič in Taja Korpar (dve ubranjeni 7-metrov-ki), posledica pa je bil delni izid 7:1 in preobrat na 10:7 v 15. minuti. Od tega trenutka dalje dvomov o zmagovalkah dvoboja na bilo, Ptujčanke so bile enostavno boljše v vseh ele- Foto: Črtomir Goznik Ptujske rokometašice so v turbulentni sezoni dosegle končni cilj - obstanek v prvoligaški konkurenci. Minea Kolenko je kot najboljša strelka 1. A državne lige pred začetkom tekme iz rok predsednika ŽRK Ptuj Roberta Krasniča prejela simbolično darilo. »Brez ekipe tega naziva ne bi dosegla, zato se v prvi vrsti zahvaljujem soigralkam. Je pa ta lovorika dokaz meni in vsem v strokovnem štabu, da delamo dobro in da smo na pravi poti. Igram v ekipnem športu, velikokrat igram tudi na mestu organizatorke igre, kjer moram razigravati ekipo, zato mi je tudi asistenca zelo pomembna. Če bi morala izbirati med golom in asistenco, bi verjetno izbrala kar asistenco,« je dejala Minea. Rokomet • 2. SRL (m) - od 1. do 4. mesta »v »v • • i« Gorisnicani niso »pomagali« Veliki Nedelji ... mentih rokometne igre. V drugem delu prednost ni več naraščala, priložnost za igro pa so dobile prav vse igralke z zapisnika in se tudi vpisale med strelke. V prvem delu sta svoje delo odlično opravili sodnici Tamara Bregar in Karmen Gaber, v drugem pa sta vendarle storili nekaj napak. Te so - povsem po nepotrebnem - močno razburile predvsem klop gostij ... »V končnici so naša dekleta igrala zelo dobro in ob petih zmagah izgubila le eno samo tekmo, proti Litiji doma. Obstanek je tako zaslužen, S tekmami 3. kroga končnice za razigravanje od 1. do 4. mesta se je končala letošnja sezona v slovenskem moškem tretjeligaškem tekmovanju. Ekipa Moškanjci-Gorišnica je že pred dvema krogoma potrdila 1. mesto in napredovanje v višji razred tekmovanja, 1. B-ligo, pred vrati skoka v višjo ligo pa so obstali Velikonedeljčani. Zanje je bil usoden poraz proti ekipi Radovljice v 1. krogu končnice. Pred zadnjim krogom so sicer še imeli teoretične možnosti za osvojitev 2. mesta, a so Gorenjci ugnali Gorišničane in zadržali minimalno razliko boljšega izkupička v medsebojnem dvoboju. REZULTATA ZADNJEGA KROGA: Ajdovščina - Velika Nedelja 18:25 (8:9), Radovljica-Cerklje - Moškanjci--Gorišnica 31:24 (19:9). 1. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 3 1 0 2 18 2. RADOVLJICA - CERKLJE 3 2 0 1 16 3. VELIKA NEDELJA 3 2 0 1 16 4. AJDOVŠČINA 3 1 0 2 11 Radovljica-Cerklje -Moškanjci-Gorišnica 31:24 (19:9) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Žuran, Ranfl; Šandor 7 (1), Tement 6, Bedrač 4, N. Geč 3, Ozmec 2, Sok 1, Kolarič 1. Trener: Siniša Radujkovič. SEDEMMETROVKE: Radovljica--Cerklje 2/2; Moškanjci-Gorišnica 1/1. IZKLJUČITVE: Radovljica-Cerklje 0, Moškanjci-Gorišnica 0. Zasedba Gorišnice je v zadnjem krogu nastopila na Gorenjskem zelo okrnjena: trener Siniša Radujkovič je imel na voljo dva vratarja in le sedem igralcev. Že prvi polčas je določil zmagovalca, saj gostje enostavno niso uspeli slediti ritmu domačinov. Do 12. minute so še držali priključek (7:5), nato je prednost domačinov do odmora narasla na visokih deset zadetkov razlike. Zelo je bil razpoložen domači vratar Rok Miščevič, ki je že do polčasa zbral izjemnih 11 obramb! V drugem polčasu je prednost Radovljičanov znašala že tudi 14 golov (26:12), zato je končna razlika sedmih golov za Gorišničane kar sprejemljiva. Sodniški par v celotni tekmi ni niti enkrat samkrat posegel po izključitvi, kar zgovorno priča o manj zavzeti igri v obrambi pri obeh ekipah. čeprav je bila sezone polna vzponov in padcev,« je kratko oceno podal predsednik ŽRK Ptuj Robert Krasnič. Kratek komentar je dodal tudi trener Matej Bračič: »Glavna značilnost letošnje sezone je bila, da nismo ujeli pravega ritma. Veliko je bilo prestavljenih tekem, pa potem zgoščenega urnika, kar je bilo za našo mlado ekipo izjemno naporno. Od začetka sezone sem verjel v punce, v njihovo kakovost. Na začetku smo imeli celo višje cilje, a glede na celoten potek prvenstva štejem obstanek kot velik uspeh.« Minea Kolenko, ŽRK Ptuj: »V nobenem trenutku si nismo smele dovoliti podcenjevanja tekmic, čeprav je bila razlika vendarle vidna. Obe naši zmagi z Olimpijo sta zasluženi, posledično tudi obstanek v elitni druščini. Na koncu se je vendarle potrdilo dobro delo na treningih, ki smo ga opravljale med sezono. Z obstankom smo izpolnile letošnje cilje, obenem pa postavile dobre temelje tudi za naslednjo sezono, ko lahko ciljamo tudi višje.« JM Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice (v rumenih dresih) so osvojili 1. mesto v 2. državni ligi, Velika Nedelja se je morala zadovoljiti s tretjim. Veliki Nedelji zmanjkal zadetek za napredovanje Ajdovščina - Velika Nedelja 18:25 (8:9) VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (16 obramb), D. Kovačec; Kosi 2, Borko 4, Munda 2, Lorenčič 3, E. Kovačec 4, Bombek, Voljč 1, Toplak, Torič 1, Sovič 2, Lukman 4, Cvetko, Fergola 2. Trener: Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Ajdovščina 2/1; Velika Nedelja 4/1. IZKLJUČITVE: Ajdovščina 8; Velika Nedelja 10 minut. IGRALEC TEKME: Žan Firšt Šeruga (Velika Nedelja). Tekma je bila odločilna predvsem za ekipo Velike Nedelje, saj bi si z zmago nad Ajdovščino in morebitno zmago Gorišnice v Cerkljah priigrala napredovanje v 1. B-ligo. V 1. polčasu so gostje zapravljali „zicerje" po tekočem traku, med drugim tudi vse tri sedemmetrovke. Na srečo je ekipa Velike Nedelje solidno igrala v obrambi, kar ji je ob odhodu na polčas omogočilo vodstvo za zadetek. V 2. polčasu je Velika Nedelja igrala „v valovih" - od odlične do slabe igre. S serijo 0:6 so gostje povedli za pet zadetkov (8:13), nato pa na hitro visoko prednost tudi zapravili (12:13, 13:14). Ajdovci so v zaključku tekme poskušali z divjo igro v obrambi presenetiti goste, a so ti našli rešitve in večali svojo prednost na končnih +7 (18:25). Glede na razplet tekme v Radovljici je Velika Nedelja ostala brez napredovanja v 1. B-ligo. Za uvrstitev v ligo višje ji je zmanjkal predvsem gol na Gorenjskem, kjer so izgubili z rezultatom 29:28. Žiga Borko, Velika Nedelja: „Tek-mo proti Ajdovščini smo pričeli v krču, ki se je vlekel skozi celoten 1. polčas. Na koncu smo tekmo dobili po zaslugi večje rotacije igralcev s klopi. Še vedno imam občutek, da smo sposobni prikazati še boljše predstave. Predvsem nam manjka sproščenost ob prehodu iz obrambe v napad. Veseli me, da smo na zadnjih dveh tekmah dokazali, da zmoremo zmagovati tudi takrat, ko je najbolj potrebno. Verjamem, da nam bo naslednje leto uspel preboj v višjo ligo." JM Tenis • Člansko državno prvenstvo Planinšek blizu dvojnega naslova Na igriščih TK Branik Maribor je bilo pretekli teden izvedeno člansko državno prvenstvo za posameznike in dvojice. Prvak v moški kategoriji je postal član ptujskega kluba Filip Jeff Planinšek. Planinšek (letnik 2001) je na poti do naslova državnega prvaka vpisal pet zmag, vse v dveh nizih, pri čemer je dvakrat igral tie-break. V finalu je bil boljši od tri leta mlajšega Maja Premzla. Ob Planinšku so ptujski klub na poletnem državnem prvenstvu zastopali Jan Kupčič (četrtfina-le), Tilen Kovač, Toni Hazdovac (oba 1. krog), pri dekletih pa Maja Mako-rič (četrtfinale). Planinšek je bil na dobri poti še do naslova med dvojicami, kjer sta združila moči s Kupčičem. Do finala nista oddala niza, nato pa sta bili v končnici finala nekoliko boljša Maj Tomac (MAX U) in Matjaž Jurman (Triglav Kranj). M Člansko DP, posamezniki: četrtfinale: Kupčič (2.) - T. Kovačič (ŽTK Mb) 1:6, 2:6, Planinšek (3.) - Tomac (MAX LJ, 5.) 6:2, 7:6 (5); polfinale: Planinšek (3.) -Kovačič 6:1, 6:3; finale: Planinšek (3.) -Premzl (ŽTK MB) 6:4, 6:1. Dvojice: četrtfinale: Planinšek/Kupčič (1.) - Dominko/Mileusič (ŽTK MB) 7:6 (4), 6:3; polfinale: Planinšek/Kupčič (1.) - Kovačič/Premzl (ŽTK MB) 6:3, 7:5; finale: Planinšek/Kupčič (1.) - Jurman/Tomac (Triglav/MAX, 2.) 6:4, 6:7 (3), 11:13. Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj, v sredini) s trenerjema Tonijem in Luko Hazdovcem sreda • 23. junija 2021 Šport, rekreacija Štajerski 19 Boks • 3. krog državne lige Zelo uspešni člani BK Ring in BK Ptuj V dvorani Campus na Ptuju je v soboto potekal 3. krog državne lige, izvedenih je bilo 26 borb. V devetih so bili zraven tekmovalci iz ptujskih klubov, en par je bil v mladinski konkurenci povsem »ptujski«. »Z veseljem že nekaj zadnjih krogov opazujem, da kakovost prikazanega boksa počasi, a vztrajno raste. Iz tega vidika lahko vse ocenim pozitivno, podobno je tudi glede številčnosti, ki je prav tako visoka,« je o tekmovanju povedal Dejan Zavec, nato pa dodal nekaj v bolj kritičnem tonu: »Pogrešam, da bi se boks enakomerneje širil po vsej Sloveniji, da ne bi bil vedno Ptuj kot nekakšen izhod v sili tisti, ki prevzame nase breme organizacije. Eden od centrov boksa je res na Ptuju, po drugi strani pa bo treba razmišljati še o drugih, saj bo sicer težko pridobivati boksarje iz Ljubljane, Kranja, Celja ... Treba je razmišljati širše.« BK Dejan Zavec »Tokrat sta iz našega kluba nastopila dva borca, oba sta bila poražena, od tega Miha Hribršek upravičeno, Uroš Jurišič pa ne. A to se pogosto dogaja, da gledalci v dvorani vidijo eno, sodniki pa drugo,« je kratek komentar nastopa svojih varovancev podal Dejan Zavec. Poli maraton 2021 Utrinek iz dvoboja Žiga Mikulan (Ring Ptuj, rdeči dres) - Dino Medic (ŽBK Maribor, modri dres). Član ptujskega kluba je zmagal z rezultatom 2:1. BK Ptuj Boksarski klub Ptuj so tokrat pod vodstvom trenerjev Leona Lovreca in Andreje Lederer zastopali kar trije tekmovalci, dva sta dosegla zmagi, eden poraz. Svojo prvo borbo v mladinski starostni kategoriji do 63 kg je uspešno opravil Vid Kovačič, ki je bil v vsaki rundi za odtenek boljši od mestnega tekmeca Blaža Potočnika iz BK Ring Ptuj. Prav tako je svojo prvo borbo v mladinski kategoriji +91 kg opravil Simon Soršak Šenveter, ki je s tehničnim nokavtom v prvi rundi premagal Damirja Keranoviča iz ŽBK Maribor. Trenutno še vedno najperspektivnejši član kluba Sašo Malovič je tokrat izgubil proti vidno težjemu Lirimu Kudralyuju (Intercom Celje). Sašo se je dobro boril vse runde, a se je na koncu vendarle poznala razlika v teži. BK Ring Ptuj Ringovci so tokrat na tekmovanje prijavili večje število boksarjev, a je v ring stopila le peterica. Ta je odlično opravila svoje delo, saj so s štirimi zmagami in enim porazom za svoj Rezultati 3. kroga (borci iz ptujskih klubov): juniorji: Tasja Doslin (Intercom Celje) -Ema Doki (Ring Ptuj) 0:3 mladinci: Blaž Potočnik (Ring Ptuj) - Vid Kovačič (Ptuj) 0:3 Simon Soršak Šenveter (Ptuj) -Damir Keranovič (ŽBK Mb) KO, 1. runda elite: Jure Smerke (Intercom Celje) -Tine Čeh (Ring Ptuj) 1:2 Sašo Malovič (Ptuj) - Lirim Kudralyu (Intercom Celje) 0:3 Gal Pirš (Domžale) - Denis Volge-mut (Ring Ptuj) prek. 1. runda Žiga Mikulan (Ring Ptuj) - Dino Medič (ŽBK Mb) 2:1 Miha Hribršek (BK D. Zavec) -Amar Hodžic (Medilip Sankaku) 0:3 Uroš Jurišič (BK D. Zavec) - Gregor Škrjanec (Chagi) 1:2 Lestvica po 3. krogih: 1. Intercom Celje 63 2. ŽBK Maribor 62 3. Ring Ptuj 28 4. Medilip Sankaku Celje 23 5. Golden gloves 22 6. Boxeo Novo mesto 20 7. Tivoli 19 8. Ptuj 13 15. Dejan Zavec Boxing 4 Odlična napoved pred jubilejno izvedbo Poli maraton je letos doživel 19. izvedbo, že drugo leto zapored je bila virtualna. Organizatorji so pred udeležence postavili preprosto nalogo: vsak zase ali v skupini prijateljev je moral odpeljati 19 kilometrov, odpeljano traso pa dokumentirati na Facebook profilu z označbo #poli-maraton. Do nedeljskega konca zbiranja prijav se je organizatorjem -podjetju Perutnina Ptuj in Kolesarskemu klubu Perutnina Ptuj - odzvalo več kot 6000 rekreativnih kolesarjev iz 20 držav. »V zadnjem letu smo se domala vsi znova tesneje povezali z naravo, nekateri skozi pohode in teke, drugi s kolesarjenjem, tretji morda z obdelovanjem vrtov in še več je takšnih primerov - kar je zelo pozitivno,« je ob uradnem startu letošnjega Poli maratona pri prostorih KK Perutnina Ptuj dejal David Visenjak, član uprave Perutnne Ptuj, in nadaljeval: »Poli maraton je praznik gibanja in praznik Perutnine Ptuj, veseli pa smo, da smo znova presegli najvišjo številko udeležencev, več kot 5000 nas je bilo že v soboto. To nam je omogočila virtualnost in možnost sodelovanja na vseh koncih sveta. Največ udeležencev je bilo seveda v Sloveniji, ni pa zanemarljiva številka tudi na Hrvaškem, v BiH, Srbiji ... -skupno so prijave poslali udeleženci iz 20 držav.« Organizatorji so, obogateni z lanskoletno izkušnjo, izboljšali nekatere organizacijske prijeme, z vir-tualno izvedbo so se spoprijateljili tudi kolesarji. »Glede na lani smo se potrudili in izboljšali nekatere organizacijske prijeme, višja številka prijavljenih je zagotovo pohvala organizacijski ekipi, ki je vlagala precej naporov, da je vse delovalo tako, kot mora,« je povedal Visenjak, obenem pa že pogledal v naslednje leto: »Letošnjo izvedbo smatramo kot Tomi poražen v Italiji V mestu Rosseto na vzhodni italijanski obali (blizu Pescare) poteka v teh dneh evropsko prvenstvu U-22, na katerem je sodeloval tudi Tomi Lo-renčič (BK Dejan Zavec). V 1. krogu je moral v kategoriji do 75 kg priznati premoč Madžaru Robertu Cservenku. »Izjemna izkušnja, ki sem jo potreboval in na kateri moram graditi v prihodnosti,« je po dvoboju povedal Tomi. Svoje je dodal še trener Dejan Zavec: »Tomi ima v zadnjem letu in pol veliko težav s poškodbami, šele pred slabim mesecem je imel prvi dvoboj. Na EP je prikazal enega boljših dvobojev v karieri, a tudi to ni bilo dovolj za zmago proti odličnemu Madžaru. Na EP sodelujejo boksarji iz številnih držav, Madžari pa bodo na koncu zagotovo med 10 ali 15 najuspešnejšimi, kar priča o njihovi odlični boksarski šoli. Za Tomija je to nedvomno odlična izkušnja in realna ocena sedanjega stanja. V bodoče bi bilo idealno, če bi člani reprezentance čim več trenirali skupaj, da se merijo med seboj, družijo, spoznavajo . S tem bi pridobivali dragocene izkušnje, ki bi jim koristile v karierah.« klub osvojili 13 točk. Med juniorji je nastopala Ema Dokl in se veselila zmage proti tekmici iz Celja. Blaž Potočnik je bil premagan v »ptujskem« dvoboju, ko ga je ugnal Vid Kovačič. Med člani so zmagali vsi trije predstavniki BK Ring, od tega Denis Volgemut po prekinitvi, Tine Čeh in Žiga Mikulan pa po tesnih sodniških odločitvah. »Vsi naši borci so se odlično odrezali, Ema in Denis sta npr. dosegla prvi zmagi. S 13 osvojenimi točkami v tem krogu smo pred poletnim premorom iz 6. skočili na 3. mesto. Zelo sem ponosen na svoje tekmovalce,« je po zaključku dejal Ivan Pučko ml. JM Strelstvo • 1. B državna liga Kidričani v dvoboju z Ormožani Kovinarja do skupnega brona Foto: Črtomir Goznik Rekreativni kolesarji so tudi letos sledili povabilu organizatorjev Poli maratona in se odpravili na kolesarski izlet; traso so si lahko določili sami. odlično napoved pred naslednjim maratonom, že jubilejnim - 20., ki ga bomo leta 2022 pripravili kot me-gadogodek. Takrat bomo združili maraton v fizični in virtualni obliki, naš cilj pa bo preseči 10.000 udeležencev.« JM Na uradnem startu Poli maratona v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj so se na pot odpravili mladi člani ptujskega kluba. Foto: Črtomir Goznik Na pot so se podali tudi člani organizacijskega odbora. Minuli konec tedna se je s šestim turnirjem končala ligaška sezona tudi v 1. B državni ligi z zračno puško in pištolo 10 m. S pištolo so se Kidričani kot gostitelji v skupini za prvaka na zaključnem turnirju pomerili z Ormožani Kovinarja in slavili prvo zmago v drugem delu sezone ter si s šestimi točkami v skupnem seštevku priborili ekipni bron. Kidričani so bili zelo veseli končnega uspeha, saj so s tem izboljšali lansko uvrstitev, ko so osvojili 5. mesto. Ormožani so si priborili posamični točki za dve tesni zmagi Gregorja Polajnka (539) proti najboljšemu kidričevskemu strelcu Matevžu Mohorku (534) in Žana To-mažiča (528) proti Urošu Mohorku (524). V ključnem posamičnem dvoboju, ki je odločil o osvajalcu ekipnega brona, pa je domačinom posamično točko priborila Mateja Levanič (532), ki je z bistveno večjo razliko premagala tretjega Ormožana Roka Tomažiča (505), zaradi česar so si Kidričani z boljšim ekipnim seštevkom 1590:1572 krogov priborili tri ekipne točke in slavili končno zmago z rezultatom 4:2. V skupnem seštevku posameznikov se je med Ormožani najvišje uvrstil Gregor Polajnko (66 točk) na 11. mesto in za tri točke premagal najboljšega kidričevskega strelca Matevža Mohorka, kije osvojil 12. mesto s 63 točkami. 1.B liga pištola Rezultati: Povprečje Točke 1. MROŽ VELENJE 1627,0 13 2. KAMNIK 1627,0 13 3. KIDRIČEVO 1597,7 6 4. KOVINAR ORMOŽ 1586,3 4 5. GORJANCI 1632,0 16 9 5 2 16 11 7 2 107 (3.) 101 (4.) 24 (29.) 99 (5.) 127 (1.) 66 (11.) 63 (12.) 54 (17.) 24 (30.) 51 (19.) 0 (36.) 111 (2.) 30 (27.) 6. SKOFJA LOKA 1624,7 7. I. POHORSKI BATALJON RUŠE 1581,7 8. 1956 TRBOVLJE 1582,0 9. MORIS K. R. KOČEVJE 1626,3 10. POSTOJNA 1587,7 11. GORENJA VAS 1594,3 12. MURSKA SOBOTA 1534,0 1. B liga, pištola Skupno posamezno - 6. krog: 1. Rožle Repič, Kamnik (562) 2. Srečko Hudoklin, Gorjanci (559) 3. Tomaž Borovnik, Mrož Velenje (559) 4. Klara Smolič, Gorjanci (555) 6. Sebastjan Kordiš, Skofja Loka (553) 15. Gregor Polajnko, Kov. Ormož (539) 18. Matevž Mohorko, Kidričevo (534) 23. Mateja Levanič, Kidričevo (532) 27. Žan Tomažič, Kovinar Ormož (528) 28. Uroš Mohorko, Kidričevo (524) 34. Rok Tomažič, Kovinar Ormož (505) Denis Bola Ujčič, Postojna (/) Kevin Venta, Kovinar Ormož (/) 1. B liga, puška Ekipni rezultati: Povprečje Točke 1. MESTO LJUTOMER 1810,6 14 2. POSTOJNA 1806,6 11 3. FRANC LEŠNIK VUK HV 1802,8 8 4. 1956 TRBOVLJE 1790,5 3 5. KOLOMAN FLISAR TIŠINA 1798,7 11 6. DUŠAN POŽENEL REČICA 1797,9 11 7. GANČANI 1787,8 7 8. DOLIČ 1780,5 5 9. RUDNIK HRASTNIK 1782,3 16 10. JEZERO DOBROVNIK 1786,1 12 11. CELJSKA ČETA M. B. 1775,2 6 12. MROŽ VELENJE 1742,0 2 1. B liga, puška Skupno posamezno - 6. krog: 1. Klavdija Pufič, F. Lešnik Vuk (617,0) 140 (1.) 2. Mitja Černi, Gančani (615,1) 128 (2.) 3. Anamarija Cvikl, Dolič (614,6) 119 (4.) 6. Nik Matek, Dušan Poženel (609,7) 106 (5.) 7. Sandra Kaučič, Ljutomer (609,5) 87 (6.) 8. Živa Muhič, Postojna (609,0) 121 (3.) 13. Jan Nagy, Mesto Ljutomer (600,9) 76 (8.) 23. Bianka Vogrinčič, Črenšovci (595,1) 35 (21.) Brina Stajnko, Mesto Ljutomer (/) 63 (11.) Simeon Gonc Foto: DB Poslovna in druga sporočila sreda • 23. junija 2021 Pridelovalci in predelovalci, ki so pridobili znak 'izbrana kakovost - Slovenija', so se zavezali višji kakovosti in dodatnim kontrolam. Hkrati potrošnikom zagotavljajo, da so živila stoodstotno slovenskega porekla. m sreda • 23. junija 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Benedikt • Obnavljajo najstarejšo zidano hišo daleč naokoli Ste za poroko v nekdanji mežnariji? Mežnarija oziroma hiša za cerkovnika pri Svetih Treh Kraljih v Slovenskih goricah je bila zgrajena v 16. stoletju, zato obnova poteka pod budnim očesom zavoda za varstvo kulturne dediščine. Foto: arhiv občine Prenovljena mežnarija, najstarejša zidana hiša v občini Benedikt, bo odličen prostor za poročno slavje. Stavba je nastala hkrati z gradnjo cerkve Sv. treh kraljev med letoma 1522 in 1588, zgrajena pa je iz lesa, kamna in žgane opeke, materialov, ki izhajajo iz domačih krajev. »V vseh petih prostorih bomo obnovili omete, kamnita tla in v celoti zamenjali stavbno pohištvo, uredili bomo črno kuhinjo, svoj prostor pa bodo dobili muzejska zbirka starih predmetov iz okolice, ki pričajo o življenju in delu prebivalcev, pa tudi spominki in izdelki lokalnega pomena. Največja soba bo tako imenovani protokolarni prostor, namenjen porokam, svečanim sprejemom in raznim drugim srečanjem,« o projektu razlaga benediški župan Milan Repič. Investicija, ki naj bi bila končana do letošnjega septembra, je ocenjena na dobrih 52.400 evrov, od katerih bo 36.600 evrov pokril Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Poleg občine Benedikt, ki je prijaviteljica, v projektu sodelujejo še Turistično-vinogradniško društvo Benedikt in podjetje Biro-center. Člani društva bodo pomagali pri čiščenju in urejanju prostorov in okolice mežnarije, prav tako bodo sodelovali pri postavitvi muzejske zbirke, partner z gospodarstva pa bo poskrbel za snemalno opremo za svečane dogodke, ki se bodo odvijali v protokolarnem prostoru. Repič je prepričan, da bodo z obnovo mežnarije popestrili turistično ponudbo v občini, saj bo zanimiva tako za domačine kot turiste in romarje. »Obenem bo postala središče za medgeneracij-sko druženje, kjer se bodo starejši spominjali predmetov in dogodkov, povezanih z njimi, te zgodbe pa prenašali na mlajše. Prostor bo primeren tudi za degustacije, ki bodo vključevale vodene oglede po že obnovljeni kleti in veličastni gotski cerkvi sv. Treh kraljev, z zvonika katere se ob jasnem vremenu vidi vse do madžarskega Blatnega jezera. Pozabiti ne smemo niti na lokalne dobrote, kot je na primer ocvirkova pogača.« SD Cirkulane • Slavnostno ob koncu šolskega leta Sprejem za minimaturante in devetošolce Županja občine Cirkulane Antonija Žumbarje ta mesec priredila sprejema za minimaturante in devetošolce. Druženje otrok z županjo Žumbarjevo, podžupanjo Danico Ranfl in direktorico občinske uprave Nino Horvat je minilo v sproščenem vzdušju. Sprejema pri županji se je udeležilo 15 minimaturantov, spremljale so jih ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek, pomočnica ravnateljice vrtca Dušanka Kokot in vzgojiteljica Simona Milošič. Občina je minimaturante pogostila s sladkim prigrizkom in sokom ter drobnimi darilci. Seveda je bilo slišati tudi glasno žvižganje malih na-dobudnežev, ki so imeli vsi enake majice in kape. Devetošolci so se sprejema prav tako udeležili v spremstvu ravnateljice Petkove ter svojih razredničark Marjane Protner in Nastje Pančič Čurin. V letošnji generaciji cirkulanskih devetošolcev je 29 učencev. Županja jih je pozdravila, čestitala za končano osnovnošolsko izobraževanje in obdarila s knjižnim darilom. Vsakemu posebej je v knjigo zapisala misel in osebno posvetilo. „Želim, da so srečni, uspešni v življenju, da so delavni, naj ohranijo in gojijo še naprej pozitivne vrednote. Moja želja je, da ostanejo zvesti Cirkulanam in iz mladosti črpajo moč v starosti," so besede, ki jih bodočim cirkulanskim dijakom, letošnjim devetošol-cem, namenja županja. Devetošolci, ki so se z učnim uspehom še posebej izkazali, so prejeli tudi darilni bon. To so Nik Arbeiter, Taja Štumberger, Julija Maučič, Tilen Resman in Maja Zavec. Ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek se vodstvu občine zahvaljuje za povabilo in lep sprejem. „Hvala za povabilo, pogostitev in prijetne urice, ki smo jih preživeli skupaj. Našim minimaturantom in devetošolcem pa želim uspešen in nasmejan skok v novo življenjsko obdobje," je dejala ravnateljica. Povedala je tudi, da je v novem šolskem letu v OŠ Cirkulane vpisanih 15 prvošolcev, vseh učencev skupaj bo 165 v devetih oddelkih. Generacija bodočih devetošolcev bo manjša od letošnje. Imeli bodo en oddelek z 22 učenci. Vrtec Cirkulane bo v šolskem letu 2021/22 obiskovalo 72 otrok, razdeljeni bodo v štiri oddelke. MZ Foto: MZ V letošnji generaciji minimaturantov je 15 otrok. Toliko jih bo v novem šolskem letu tudi v prvem razredu. Ljutomer • Državno ocenjevanje prleških gibanic Pekli so jo že pred 1. svetovno vojno Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih je v soboto, 12. junija, v župnijskih prostorih v Križevcih pri Ljutomeru že osmo leto zapored organiziralo prireditev Prleška gibanica 2021. Foto: DZH V pričakovanju razglasitve za najboljšo prleško gibanico »Prleška gibanica je tradicionalna prleška jed, ki se je ohranjala skozi rodove. V preteklosti je bila praznična jed, saj je bila na mizi le ob večjih družinskih praznikih in ob koncu pomembnih kmečkih opravil. Zagotovo je kot kulinarična posebnost pomemben del kulinarične dediščine Prlekije, zato je tudi vpisana v register nesnovne kulturne dediščine,« je v uvodu povedala Tjaša Kos, predsednica Kulturnega, turističnega in izobraževalnega društva Kelih. »V začetnih letih ocenjevanja je bila med gibanicami že na oko zelo velika razlika, kaj šele v samem okusu. Večina jih je bila pečenih v štirikotnem pekaču, bile so zelo različnih višin. In prav tu se vidi naše delo, ki smo ga v teh letih opravili skozi različne izobraževalne delavnice, okrogle mize, zbiranja receptov. Stvari se standardizirajo, napredek je,« je delo društva ponosno predstavila Kosova. S terena celotne Prlekije so pridobili več kot 100 receptov, najstarejšega pa so odkrili v kuharski knjigi iz časa pred 1. svetovno vojno. Za pripravo prave prleške gibanice so iz »modernih« receptov izločili vanilijev sladkor, limonino lupino in rozine. »V preteklosti, ko je bila prleška gibanica še glavna jed, oziroma kasneje slavnostna jed, so dodajali grozdje samo v času, ko je bilo zrelo, drugače pa samo skutni nadev, smetanov poliv in stopljeno maslo. Tu smo pustili seveda odprto možnost, da se nadeva na vse plasti testa skutni nadev posebej, pa smetanov poliv posebej ali pa druga varianta, da se to zmeša in se nadeva naenkrat. V receptu je zapisano, da mora biti sestavljena iz 5 do 9 plasti, ne sme pa biti presladka pa tudi ne previsoka, zato smo določili, da je višina prleške gibanice 1,5 cm do 2 cm,« je še povedala predsednica društva. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil Tomaž Vozelj, je bila pozorna na zunanji videz, obliko, velikost in višino, barvo skorje in premaza, vonj skorje in nadeva ter celoten videz sladice. Vseh skupaj je bilo možnih 20 točk, najmanj 17 pa je bilo potrebnih za pridobitev certifikata. Prijavljenih je bilo 26 prleških gibanic, od tega osem pri tržnih ponudnikih in 18 pri ljubiteljih prleške gibanice. Med pripravljavci pa je bilo tudi pet mlajših od 18 let. V kategoriji ljubitelji prleške gibanice je strokovna komisija ocenila, da si prva tri mesta zaslužijo: Majda Markovič, Erazem Kos in Martina Jesenik, med tržnimi ponudniki pa so najboljše gibanice spekli: Lončarstvo Žuman Saša, s. p., Segrap, d. o. o. - Bioterme in Društvo kmetic Križevci -Veržej. Zmagovalki obeh ekip sta prejeli okrogel lončeni pekač, absolutna zmagovalka letošnjega tekmovanja pa je prleška gibanica Lončarstva Žuman, s. p. Darja Žganec Horvat Dornava • Uredili otok v krožišču Zasadili sivko in poletno cvetje Občina Dornava je poskrbela za posaditev cvetlic v krožišču pri cerkvi. Pred tem je otok sredi krožišča preraščala trava. Župan Janko Merc je povedal, da je krožišče na lokaciji, kjer se giba veliko ljudi. Meni, da je treba poskrbeti za urejen videz občine, zato je občina naročila zasaditev cvetlic v krožišču. Posadili so sivko in nekaj poletnega sezonskega cvetja. „Vsako nedeljo hodijo ljudje k maši, ceste od krožišča vodijo proti zavodu, pokopališču, občini in šoli, v bližini krožišča je stanovanjski blok. Otok sredi krožišča je prej preraščala trava. Odločili smo se, da ga ocvetličimo, saj menim, da je to tudi ogledalo naše občine," je dejal župan Merc in dodal, da prav tako skrbijo za urejen videz občinske stavbe in okolice, kjer so za poletno zasaditev korit izbrali zmajeva krila. MZ Foto: MZ 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila sreda • 23. junija 2021 SENČILA 02 / 780 04 24 i H INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ ^ KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 9 5, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). 2| J orodno ^Fabavne ^ lasbe Petek, 3. septembra 2021 v s Štajerski 1 FEI INI IK www.tednik.si Stajerskitednik ^Stajerskitednik Štajerski v digitalni knjižnici: ■dlib.s W Mi OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO SMO POOBLAŠČENI TRGOVEC STIH L SERVIS IN TRGOVINA KOSEC - MAROF V SERVISU KOSEC HITRO, KVALITETNO IN PO UGODNI CENI POPRAVIMO VAŠO VRTNO KOSILNICO, MOTORNO KOSO, MOTORNO ŽAGO IN DRUGO VRTNO ORODJE. STROJ POTREBEN POPRAVILA LAHKO DOSTAVITE V VAM NAJBUIŽJI PRODAJALKI KZ PTUJ, Ml PA GA DOSTAVIMO NA SERVIS. V»02 741 58 26 Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj /RadioPtuj PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV a Finale: 4. septembra 2021 www.reporter.si BORUT PAHOR - Z Janšo se nikoli nisva sovražila ZAPRTI TAJKUNI - Zasebni kuhar, dopustovanje in pikniki z žarom MATEJ TONIN - Po igricah z orožjem se mu maje stolček v NSI 30 LET SAMOSTOJNOSTI - Zvezdni trenutek slovenske zgodovine MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO Q ) PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJo| DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, okličite. Štajerski TEDNIK majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno p sreda • 23. junija 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO hlodovino jelše. Plačilo takoj. g.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., 041610210 ali info@gozd-bioles.si KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. BUKOVA drva, cepljena, metrska, prodam. Tel. 041 557 553. PRODAM odojke od 25 do 30 kg, prašiče od 110 do 130 kg ter prašiče od 210 do 240 kg. Tel. 041 996 271. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. ?PR0GRAM RAZVOJA |if PODEŽELJA » Evropski I i n ž la zn razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje I EVROPSKA L Javni poziv za izbor operacij LAS Haloze- ESRR junij 2021 Namen javnega poziva je izbor operacij (projektov), katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju občin Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videni, Podlehnik, /ctalc in Majšperk v letu 2021 in sofinanciranje njihovih stroškov. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.halozc.org. Rok za oddajo vloge je ponedeljek, 16. 8. 2021 do 12. ure. Prva delavnica za predstavitev javnega poziva bo: 12. 7. 2021 ob 10. uri preko vidcokonfcrcncc. Več informacij pri vodilnem partnerju LAS Haloze: PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, 02 795 32 00, las.haloze@halo.si, www.haloze.org Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) V SPOMIN 26. junija mineva dvanajst let, odkar nas je zapustil dragi Jožef Slodnjak IZ DORNAVE 82 Od nas nisi nikoli odšel, spomin nate bo večno živel. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke ter ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najbližji FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. Potrebujemo dostavljalca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. RAZNO PVC okna, vrata, senčila PRODAM belo fasadno barvo za 80 kvadratov in sivo za 30 kvadratov ter emulzijo. Pokličite na tel. 031-822-855. PRODAM motorje Akme, Mag in Lombardini, vsi obnovljeni, za kosilnice Gorenje Muta in buherce, cena po dogovoru. Tel. 051 376 732. amnoseh spomeniki police Boštjan ZEMUAKs.p. stopn| Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584965 PE DELAVNICA-LANC0VAVAS 2 b _ Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. V SPOMIN IVlilojka Leber VAREJA 50A, VIDEM 21. junija je minilo 15 let, odkar nas je zapustila naša najdražja. Tvoji najdražji Štajerski" v digitalni knjižnici: WWW.dllb.Si ROLETE. SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com PRODAMO - Cirkulane, obnovljeno stanovanjsko hišo (1977), 151,7 m2 uporabne površine, velikost zemljišča 5.159 m2, Cena: 120.000 EUR. ^ „C/MAV 051/455 010 ali ^ &|Vo!to 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. www.roletarstvo-arnus.si v.novareha.si Houa Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj Franc Petrovič, Žabjak 13a, roj. 1943 - umrl 9. junija 2021; Terezija Meznarič, roj. Meznarič, Paradiž 19, roj. 1934 - umrla 12. junija 2021; Franc Križanec, Ses-trže 26, roj. 1940 - umrl 12. junija 2021; Branka Gagic, roj. Špendl, Ptuj, Ul. 5. preko-morske 18, roj. 1956 - umrla 11. junija 2021; Elizabeta Skuk, roj. Robar, Lancova vas 5, roj. 1927 - umrla 15. junija 2021; Jožef Kumer, Dolane 25a, roj. 1949 - umrl 15. junija 2021. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Cerkvenjak, Občino Majšperk in Občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah ter tamkajšnjimi osnovnimi šolami prireja oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO Stvarni* PROGRAMSKI NAPOVEDNIK SREDA, 23. i unij 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Območna revija PZ Ptuj 2015 10:30 Seja sveta Občine Starše - posnetek 12:40 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:30 Seja sveta Markovci - v živo 18:45 Polje, kdo bo tebe ljubil 20:00 Praznovanje Dneva državnosti na Hajdini 21:00 Večer ljudskih pesmi in običajev v Hajdošah 23:00 Video strani ČETRTEK, 24. iunii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Svečana seja sveta Domava 08:45 Prvo sveto obhajilo v Dornavi 10:00 TV prodaja 11:00 Ljudski pevci na Polenšaku, 2014 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert godbe Ptuj 2014 20:00 Košnja s starodobniki 20:40 Valeta OŠ Dornava 21:30 Predstavitev projekta, Sv. Ana 2018 23:00 Video strani PETEK, 25. junij 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ob prazniku Občine Cirkulane 10:30 Utrip Ormoža 11:30 Valeta OŠ Gorišnica 2016 12:40 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Glasbeni koncert v Cirkulanah 19:00 Koncert PZ In folkl. skupin, Jur. Dol 20:00 Oddaja Osnovne šole Gorišnica 21:50 Astro - v živo (SIP) O J SOBOTA, 26. iunii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Košnja trave in srečanje traktoristov 10:00 Utrip Ormoža 11:10 Ptujska kronika 11:45 Zapojmo prijatelji - Rudi Šantl 12:45 Seja sveta Občine Starše - posnetek 14:45 Video strani 17:00 TV prodaja 18:00 Glasbeni koncert v Cirkulanah 20:00 Seja sveta Markovci - posnetek 21:20 Ujemi sanje 23:00 Video strani NEDELJA, 27. iunii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Praznovanje Dneva državnosti na Hajdini 10:00 Literarni večer na Hajdini 11:00 Praznik Lovske družine Ptuj 13:00 Košnja s starodobniki 13:40 Valeta OŠ Dornava 15:00 Oddaja Osnovne šole Gorišnica 17:00 Glasbeni koncert v Cirkulanah 19:00 Koncert PZ in folkl. skupin, Jur. Dol 20:10 Polje, kdo bo tebe ljubil 21:30 Seja sveta Občine Starše - posnetek 23:40 Video strani PONEDELJEK, 28. iunii 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Praznik Občine Videm 09:45 Utrip Ormoža 10:50 Ujemi sanje 12:20 Ptujska kronika 12:50 TV prodaja 13:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Praznik Lovske družine Ptuj V sredo, 23. junija, ob 18. uri se nam bodo predstavili učenci OŠ Majšperk. Ob 19. uri pa učenci OŠ Cerkvenjak - Vitomarci. Spremljajte nas na Radiu Ptuj, na FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpirajo Občina Cerkvenjak, Občina Majšperk in Občina Sveti Andraž v Slovenksih goricah. Vv^n^N Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rače-Fram in Občino Zreče tertamkajšnjimi osnovnimi šolami prireja oddajo V? \ Št3JerS OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO V sredo, 30. junija, ob 18. uri se nam bodo predstavili učenci OŠ Fram. Ob 19. uri pa učenci OŠ Zreče. Spremljajte nas na Radiu Ptuj, na FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpirata Občina Rače-Fram in Občina Zreče. * TelekomSIovenije SAZAS jfATP Perutnina Ptuj * * i H m Lahkata prihodnosti ■ KLIMA FTO-J OGREVANJE. VODOVOD, PUM HLAJENJE i oculus •2 ■ Wollweile Industnvmonugen ■ E Odern iimb «kkmriM narlkor 24 Štajerski Križem kražem sreda • 23. junija 2021 Izbrali novega ribiškega carja r na posebnem prestolu člani RD Žejne ribice v draženski jami na društveni tekmi , ega ribiškega carja društva za leto 2021. Ta naslov pripade i )0. Ptuj, Podravje < Tekme se je udeležilo 13 članov, med njimi tudi ena članica, vsi pa so imeli štiri ure na razpolago, da se izkažejo s svojo ribiško spretnostjo, izkušnjami in tudi z naklonjenostjo ribiške sreče. Najuspešnejši je bil tokrat Mitja Papež, ki je s 4,6 kg težkim krapom zmagal in si na ta način prislužil naziv car ribiškega društva (RD) Žejne ribice za leto 2021. Prvi spremljevalec (drugo mesto) je postal Zvonko Mohorko, mesto drugega spremljevalca (tretje mesto) pa je zasedel Jože Gajser. Pokale je zmagovalcem podelil podžupan občine Hajdina Franc Krajnc in jim ob tem tudi čestital. Pred tokratno podelitvijo pokalov najuspešnejšim ribičem pa se je zgodila še zanimiva slovesnost, na kateri je hajdinski župnik Marijan Fe-sel blagoslovil carjev stol ali tron, s katerega bo novi car eno leto vodil in upravljal RD Žejne ribice. Ob tem je Fesel še dodal: »Verjetno česa podobnega, kot imamo v naši draženski jami, ni v bližnji in daljni okolici. Iz naravnih kamnov izdelan stol, na katerem bo vsako leto ustoličen ribiški car, je res nekaj posebnega. Ob blagoslovitvi tega stola sem dejal, naj bo car ponižen in skromen, naj se ne ima za nekaj več od drugih, predvsem pa naj bo nosilec prijateljstva med ribiči ter ljubitelji narave in vodnega življa. Kot član RD Žejne ribice sem predlagal, da odslej ribiški car s tega »prestola« razglaša zmagovalce tekem v ribolovu, ki potekajo v draženski jami ter podeljuje pokale najboljšim.« Ribiški carski stol sta izdelala v kamnoseški delavnici Krajnc oče Srečko in sin Aleš. Srečko pravi: »Tudi sam sem član društva Žejne ribice. Marsikje sem že lovil in menim, da daleč naokoli ni podobnega OKNA, VRATA 0 GARAŽNA VRAM www.naitors.si sj i NAIiORSnoo Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica I, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE | AKCIJA: Alu vhodna vrata Vsi skupaj smo za Družba Radio-Tednik Ptuj tudi letos nadaljuje tradicijo druženj v okviru projekta Vsi skupaj smo za - enakost, prijateljstvo, sopomoč. 23. junija bo ta najbolj vesela poletna prireditev potekala Termah Ptuj. Tudi letos se bodo na njej družili prejemniki socialnih pomoči centrov za socialno delo, rejenci in rejniki, uporabniki posebnih social-novarstvenih zavodov (Dornava, Ig, Črna na Koroškem, Vipava, Hrasto-vec ...), nevladnih organizacij (Oza-ra, Šent, projekt Človek, Sožitje), Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in drugi. Gostje iz vse Slovenije bodo cel dan uživali v kopanju v Termah Ptuj, ob i8.uri pa -■K se bo pričel še koncert, na katerem bodo nastopili Petovia kvintet, BQL, Čuki in Dejan Vunjak. Vstop pod pogoji PCT je brezplačen, na prireditev bo mogoče vstopiti z zadnje strani ob amfiteatru Termalnega parka Ptuj. NŠ ii. j JL 4; K? Zmagovalci s podeljevalcema nagrad in župnikoma. Novi ribiški car Mitja Papež, ki že sedi na »tronu«, je povedal: »Vsekakor sem ponosen in vesel osvojitve tega prestižnega ribiškega naziva, saj sem se komaj letos včlanil v društvo. Verjemite, da ni lahko in enostavno premagati teh starih in prekaljenih ribiških mačkov.« primera in smo verjetno v Dražencih prvi s tem objektom.« Predsednik RD Žejne ribice Dra-ženci Dušan Černenšek pa je tekmovanje in blagoslov pospremil z besedami: »Vedno doslej smo ob ustoličenju iskali kakšen stol, kar pa po novem ne bo potrebno in iskrena hvala in zahvala kamnoseški delavnici Krajnc za izvedbo tega projekta.« Ignac Habjanič Tako veselo je bilo na naši tradicionalni prireditvi predlani. samostojnosti. O ,lnäftoe smuči Zdaj mora ^¡edeodoJnúesn-^avoda. Genija od norcu prstana. S„m ne potrebujem e^««UanjoÄ AfORBWWWB» <>^^ Nagradno turistično vprašanje Foto: H Foto: CG vah o ovenije in 30-letnici samo Življenje in z njim dejavnosti, zlasti še kultura, se po sproščanju ukrepov in koncu epidemije bolj ali manj vračajo v stare tirnice. Povečuje se število kulturnih dogodkov, tudi turistični obisk. V zadnjem tednu se je znatno povečal tudi obisk muzejskih zbirk na ptujskem gradu. Do 16. junija je bilo vseh obiskovalcev, vključno z ogledom I. in III. mitreja, 5.005, lani jih je bilo v tem obdobju, od 1. januarja do 16. junija, 6.604. Prejšnji konec tedna je večje število obiskovalcev pritegnila tudi Poletna muzejska noč, ki je razvajala z dogajanjem za vse generacije. Svoja vrata je ob priložnosti odprla tudi grajska vinska klet. Ptujski muzej pa se je aktivno vključil tudi v letošnje Evropske dneve arheologije, ki so potekali od 18. do 20. junija oz. vsako leto potekajo na začetku poletja Združujejo pa vse tiste, ki se ukvarjajo z arheologijo in javnosti približujejo zaklade kulturne dediščine kot tudi skrivnosti stroke. Tridnevni praznik arheologije poteka že v več kot 30 državah Evrope. V teh dneh so na Ptuju odprli več razstav, povezano z osamosvojitvijo Slovenije in dnevom državnosti. Od torka je na ogled že razstava v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj pod naslovom Radio-Tednik Ptuj med slovensko osamosvojitveno vojno. Martin Ozmec in Davorin Jukič bosta obudila spomine na takratne dogodke. Predstavili bodo tudi istoimensko publikacijo Tjaše Mrgole Jukič. Davorin Jukič bo ob tej priložnosti knjižnici predal zbirko zvočnih posnetkov Radia Ptuj, ki so nastali v času 10-dnevne vojne za Slovenijo in so svojevrsten vir o dogajanju na Ptujskem in Ormoškem. Razstava fotografij Martina Ozmeca iz časa vojne za Slovenijo, obogatena z zvočnimi posnetki, bo na ogled od 22. junija do 2. julija v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. V Salonu umetnosti na Ptuju pa bodo v petek, 24. junija, v počastitev tridesetletnice Republike Slovenije odprli interdisciplinarno razstavo o razvoju Mestne občine Ptuj med letoma 1991 in 2021, pod naslovom Tri desetletja Ptuja v Republiki Sloveniji. Na ogled bo do 5. decembra. Vsebinsko je razdeljena na več sklopov, ki predstavljajo: Slovenijo pred osamosvojitvijo, osamosvojitev in vojno za Slovenijo, vojno na Ptujskem in Ptuj v Republiki Sloveniji. „Poseben poudarek pa namenjamo kulturi na Ptuju, muzejskim pridobitvam in arheološki problematiki. Besedilo na panojih predstavljamo z izbranimi posnetki Ptuja, iz katerih lahko vidimo razvoj mesta v treh desetletjih obstoja Republike Slovenije. Z izbranimi muzejskimi predmeti, pridobljenimi v zadnjih treh desetletjih, razstavljenimi v vitrinah, pa dopolnjujemo ponazoritve na panojih," je pred odprtjem razstave povedala Nataša Kolar iz PMPO. Foto: Črtomir Goznik Poletna muzejska noč je privabila številne obiskovalce. Dan pred dnevom državnosti bo slovesno tudi pri cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju, kjer je TD Ptuj uredilo največjo vodoravno sončno uro v Sloveniji. Ob tej priložnosti bo govorili Jože Osterc, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v osamosvojitveni vladi RS. Ob 19. uri pa bo v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju sveta maša za domovino, ki jo bo ob dnevu državnosti in 30-letnici samostojne Slovenije daroval izmirski nadškof, metropolit msgr. dr. Martin Kmetec. K maši so povabili predstavnike družbeno-političnega življenja MO Ptuj. Pri bogoslužju bodo sodelovali župnijski pevski zbor in učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla. Po maši bodo v križnem hodniku blagoslovili slovensko zastavo. Ptujska samostanska knjižnica hrani skoraj pet tisoč knjig, o tem smo spraševali tudi v enem od prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Mira Sok (Sodinci). Danes sprašujemo, kdaj so na Ptuju odkrili spomenik vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojniko-va 3, do 2. julija. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj so na Ptuju odkrili spomenik vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnlkova 3, 2250 Ptuj.