GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUD NOVO U^oi0 O MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 27 (537) Leto XI. NOVO MESTO, 7. JULIJA 1960 U ^..cuniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave Št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani ZAPISKI S PLENUMA OK ZKS NOVO MESTO S silo prepričanja uveljavljati praktično graditev socializma Kako izpolnjujejo komunisti v okraju svoje naloge v tedanjem obdobju silnega tempa graditve socializma in nadaljnjega gospodarskega razvoja? Kako delajo osnovne organizacije ZKS na terenu in v podjetjih? Predvsem tema dvema vprašanjema je bil namenjen sobotni plenum Okrajnega komiteja ZKS, ki je potekel ob veliki udeležbi Članov OK in povabljenih v prostorih Okrajnega zavoda za izobraževanje odraslih. Skrbno sestavljeno in zelo določeno analizo o delu komunistov v okraju je podal org. sekretar OK ZKS ing. Jože Legan. Med drugim je ugotovil, da so bile letne konference osnovnih organizacij ZKS vsebinsko bogatejše kot prejšnja leta, čeprav afirmacija teh organizacij navzlic napredku le še prepočasi poteka. Zlasti v nekaterih večjih podjetjih in ponekod tudi na vasi je viden lep napredek osnovnih organizacij ZKS. Nadaljnje prenašanje pristojnosti od okraja na komune (decentralizacija) pa terja prav zdaj novih naporov, da družbeno samoupravljanje požene še globlje in še trdnejše korenine. Poročilo sekretarja — za njim pa tudi plodna razprava — je opozorilo, da je pomanjkanje posluha za pereče probleme izven organizacije ena izmed slabosti, ki jih bodo morale številne osnovne organizacije čimprej odpraviti. Tako *o v mestih marsikje sestanki postali šablona, čeprav žive take organizacije sredi nastajanja stanovanjskih skupnosti, teh izrazito samoupravnih enot, katerih zgraditev in utrditev je zdaj neposredna naloga. Sredi živahnega življenja društev in različnih organizacij ima osnovna organizacija ZKS pač dovolj široko področje udejstvovanja. Prav z njim *e bo znebila škodljive zaprtosti vase, sestanki in delo pa bodo postali bolj življenjski. Na vasi danes ni in ne bo napredka, če ne ustvarimo trajnega in plodnega sodelovanja kmetov-zadružnikov s svojimi zadrugami. Navzlic jasnim smernicam za modernizacijo kmetijstva imamo Še vedno primere, da kmetje-komunisti ne sodelujejo pogodbeno * KZ (niso v kooperaciji) ali pa le navidez, z majhnimi, I nepomembnimi površinami. Šibkost dela komunistov na ' vasi se odraža tudi v slabem sprejemanju novih članov (od j letos sprejetih 212 novih članov so samo 4 kmetje!}, v zane-rnarjanju mladine in majhni skrbi za bolj razgibano družabno življenje na vasi. Osnovne organizacije v gospodarskih podjetjih so z novimi oblikami dela zelo zboljšale svoj vpliv: na splošno imajo manj slabosti kot terenske in vaške organizacije. Na plenumu so opozorili tudi na važnost gozdarstva v okraju, ki je za gospodarstvo našega področja izredno pomembno, a mu dostikrat ne posvečamo potrebne skrbi. Med gozdnimi delavci, logarji in drugimi je politično delo nemalokrat zanemarjeno. Od lanskega oktobra do letošnjega junija je bilo ugotovljenih za več kot 7400 m* črnih sečenj, kar kaže na pojave korumpiranosti med logarji. Precej kritik je deležno tudi gostinstvo, v katerem dela le malo komunistov. Tudi v trgovini je izmed vseh zaposlenih komaj 12*/» komunistov. Tu bo treba več političnega dela med delavci in uslužbenci obeh važnih panog, preko ObLO in zbornic pa bo treba nepravilnosti hitreje in učinkoviteje odpravljati. Nasploh velja opozoriti na večjo budnost v vseh gospodarskih organizacijah; v preprečevanju gospodarskega kriminala moramo namreč doseči več uspehov kot smo jih doslej. Ustanavljanju aktivov ZK (v ustanovah, ObLO, med športniki, inženirji, skupinami raznih strokovnjakov in pod.) in občasnih aktivov ZK (n. pr. za komuniste iz Šol. odbora »n oddelka za prosveto ObLO ter za podobne skupine) bo treba posvetiti več skrbi. Organizacija mora postati bolj niobilna; sestajati se je treba po potrebi, odvreči pa prakso, da so postale osnovne organizacije marsikje samo neke vrste študijskih grup. Sploh bo treba, tako je bilo na plenumu posebej poudarjeno, sestajanje, članstva izboljšati in kvalitetno dvigniti. Dosedanje razbremenjevanje vodilnih kadrov je n. pr. pokazalo, da smo že pritegnili v družbeno delo celo vrsto mladih ljudi, ki so prej stali ob strani, oz. da so dobili svojim sposobnostim primerno zaposlitev in pomoč v delu družbenih organizacij številni novi člani. Anketa je potrdila, da je n. pr. 300 tovarišev (od 500 anketiranih) prišlo od prejšnjih 15 ali celo 16 funkcij na povprečno 6 funkcij. Akcija še ni zaključena; vsaka ozkost in vase zaprtost pri tem delu nam samo škoduje. Ideološkemu izobraževanju so na plenumu posvetili precej skrbi. Čeprav je bilo že na jesenskem plenumu OK ZKS močno podčrtano, kako nam je potrebno načrtno in uspešno ideološko-vzgojno delo, to področje še ni našlo pravih uspehov. V 15 industrijskih podjetjih smo n. pr. razpravljali, da bi nujno morala imeti izobraževalne centre, Pa je bil v minuli sezoni ustanovljen en sam tak center (v Celulozi). Za izobraževanje žal še. ni pravega razumevanja med vodilnim kadrom, hkrati pa vsi vemo, da neuk, nerazgledan in zaostal delavec ne more uspešno reševati zahtev moderne proizvodnje. Več uspehov je doseglo ideološko-vzgojno delo prek delavskih univerz. Po enem letu njihovega uspešnega dela lahko ugotovimo, da so jih ponekod smatrali za »nujno zlo«, ne pa kot prepotreben, važen pripomoček za splošno vzgojo ljudi. Vnaprej bo treba še bolj kot doslej tudi materialno in kadrovsko okrepiti te. izobraževalne ustanove. Odgovornost osnovnih organizacij za izobraževanje s tem seveda ni prenehala, kot so ponekod napačno razumeli vtogo delavskih univerz. Ideološko delo ie sestavni del celotnega udejstvovanja komiteja ali osnovne organizacije, ne pa samo skrb ideoloških komisij. Zdaj je v okraju 4374 komunistov; lani je bilo na novo 'Prejetih 509 članov, letos 212. V primerjavi z letom 1958 je Porast novo sprejetih večji za 60 odstotkov. Se vedno imamo v okraju 41 gospodarskih organizacij, v katerih bi lahko in\eli samostojne osnovne organizacije. Res je, da bo treba snovnim organizacijam v malih podjetjih bolj pomagati. Odveč so pa pomisleki proti ustanavljanju norih organizacij tudi v manjših podjetna, češ >da bomo potem osiromašili Vaško ali terensko organizacijo ZKS«. Komunist naj bo vezan organizacijsko na delovnem mestu, kjer ustvarja proizvodnjo ali dela v upravi, Šoli ali zavoilu; na vasi ali doma ga lahko Še vedno angažiramo za pomoč v delu z Tazličnimi oblikami sodelovanja. Plenum je zato sklenil, da Postavimo nove osnovne organizacije povsod tam, kjer obstajajo zato pogoji. Plodno razpravo in potrjene ugotovitve poročila so na P^numu strnili v sklepe, ki jih bodo dobili v kratkem vst občinski komiteji in samostojne tovarniške organizacije ZKS. * njtho\io pomočjo bodo seznanili s stališči in z novimi nalo-o^vii vsv komuniste v okraju, ki imajo v nadaljnjem raz-^•Ju našega področja prav gotovo veliko odgovornost in obsežno torišče udejstvovanja. Prav v sedanjem času, ko T* borimo za uresničif«'t> zadnjih nalog tekoče petletke in °d njihovih pravočasnih izpolnitev odvisen hitrejši ali Počasnejši nadaljnji napredek Dolenjske, Spod. Posavja in ^?}e krajine, jc bil delovni obračun komutliktov o/ernja s F***nim plenumom in z njegovimi sklepi zares potreben m koristen. PO ZAOSTRITVI NADALJNJEGA DODELJEVANJA KREDITOV ZA OBRATNA SREDSTVA SE TOLIKO BOLJ VELJA: Vse za proizvodnjo in pravočasno izpolnitev letošnjega družbenega plana, za kar mobilizirajmo prav vse naše rezerve*in vse naše moči! Na 7. seji zbora proizvajalcev OLO, katere so se 1. julija udeležili tudi vsi predsedniki ObLO in povabljeni direktorji nekaterih večjih podjetij iz okraja, so se odborniki seznanili z izredno pomembnimi gospodarskimi vprašanji: z novimi ekonomskimi ukrepi glede na zaostritev nadaljnjega dodeljevanja kreditov za obratna sredstva. Zaradi vedno večjih zadolžitev gospodarskih organizacij pri bankah za obratna sredstva, kamor smo doslej zelo malo vlagali lastnih sredstev, znaša primanjkljaj potrebnih obratnih sredstev pribl. eno milijardo dinarjev. Za izpolnitev družbenega plana v celoti bo treba zagotoviti predvsem ta sredstva. Banke bodo po sklepu Gospodarskega odbora ZIS ustavile vsako povečanje skupnih kreditov za obratna sredstva nad stanjem, ki je bilo doseženo letos 30. aprila. Za kaj gre v novem položaju? Večina naših gospodarskih organizacij je doslej vlagala v obratna sredstva le tisti del, ki je bil obvezen po predpisih o črpanju investicijskih sredstev, medtem ko so potrebe bo obratnih sredstvih krile iz bančnih virov. Spričo dej- leto nalagali v industrijsko izgradnjo in si tako ustvarili osnovne temelje za nadaljnji razvoj. V pogojih, v kakršnih smo bili vsa povojna leta, bi drugače tudi skoraj ne mogli ravnati. Letošnje investicije v okraju se bodo po družbenem pla- obratnih sredstev. Novi predpisi terjajo, da bodo banke odslej preprečile vsak porast kreditov oziroma posojil iz bančnih sredstev, ki bi presegel stanje, doseženo na dan 30. aprila 1960. Kaj vse vpliva na stanje, kakršno smo dosegli glede na vedno večje zahteve po novih obratnih (bančnih) sredstvih? Prav gotovo nismo izjema glede široke investicijske fronte, v katero smo zašli. Gradbena in obrtna podjetja niso več v stanju zadovoljiti vsem željam, naročilom in vedno hujšemu pritisku za gradbene storitve; zategadelj naraščajo cene gradbenega materiala in uslug; dobiti obrtnika — pomeni danes že srečo ali izjemo! Veliko je gradenj, ki smo jih začeli, ne da bi imeli zanje zagotovljena vsa potrebna Z zbora Gorjanskcga bataljona, ki se je drugič po končani vojni sestal v ponedeljek dopoldne na Prežeku pri Orchovici — več o tem berite na 4. strani današnje številke stva, da smo -okraj brez rezerv«, v obratna sredstva res nismo vlagali pomembnejših naložb. Večino vseh razpoložljivih sredstev smo iz leta v VREME ZA CAS OD 7.-17. JULIJA: Približno do 10. julija bo v splošnem lepo vreme, nekako cd 11. julija dalje spet nestalno s pogostimi padavinami, predvsem krajevna nevihtne plohe. Dr. V. M. nu za 1960 povečale v primer javi t. letom 1958 za 17,7 odst družbeni bruto proizvod pa kar za 49,4 odst. Obratna sredstva naj bi se letos po planu kreditne bilance povečala na 9 milijard in 640 milijonov. Razvoj proizvodnje pa je v nekaterih panogah hitrejši kot ga predvideva družbeni plan, zato računamo, da bodo narasli zahtevki po obratnih sredstvih na 10 milijard in 386 milijonov. Ze do 30. aprila letos pa smo dosegli 95,6 odst. povečanja dodeljenih sredstva, precej del pa smo finančno presegli, čeprav nismo imeli zagotovljenega kritja. Stvari smo pokrivali v praksi tako, da smo zahtevali vedno nove kredite iz bančnih virov, ker so take gradnje potekala v bistvu iz kreditiranja gradbenih podjetij. Tu pa se začenja veriga potreb obratnih kreditov, ki je — gledano v državnem merilu — sprožila nujne ukrepe Gospodarskega odbora ŽIS. Nastali položaj je zlasti za naš, še vedno sorazmerno go- spodarsko šibak okraj, pereč in težak. Z razpoložljivimi sredstvi (dosedanjimi krediti) gospodarskih organizacij bo treba pokriti primanjkljaj, ki je nastal spričo ustavljenih novih kreditov in že dodeljenih sredstev. Posebno pereč je problem za vsa tri glavna podjetja kovinske industrije, ker bi spričo položaja, v kakršnem so ta podjetja, lahko tu najprej nastopile resne motnje v proizvodnji. 1 Resna odgovornost zbora proizvajalcev, vseh občinskih zborov in delavskih svetov Zbor proizvajalcev se zaveda resnosti nastalega položaja. Opozoril je — potem ko je v plodni razpravi izmenjal stališča, pri katerih so posebej n-ispevali tovariši Niko Belo--avlovič, Viktor Zupančič, uka Dolenc, Ludvik Golob, Jurij Levičnik, Franjo Bule in irugi — zlasti na tele naloge: 1. — široko fronto investicij i ramo zožiti na to, kar res lajbolj potrebujemo, medtem ko moramo vsa ostala nujna, čeprav potrebna dela, začasno odložiti in zanje najprej zbrati potrebna sredstva, nato pa >e jih lotiti; (Nadaljevanje na 2. strani) V oktobru: okrajna konferenca ZKS Na sobotnem plenumu Okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije so med drugim sklenili, da bo letos oktobra okrajna konferenca ZKS. Na vsakih 20 članov bodo izvolili v osnovnih organizacijah po enega delegata, tako da bo 4.374 komunistov, kolikor jih je zdaj v okraju, zastopalo na konferenci 218 delegatov. V soboto občni zbor Gostinske zbornice V prostorih Vajeniške šole v Novem mestu se bo v soboto 9. julija ob devetih dopoldne začel VIII. redni letni občni zbor Gostinske zbornice za okraj Novo mesto. Poročilo upravnega odbora zbornice je bilo razposlano medtem delegatom. ob »Domačiji<( prvi knjigi Dolenjske založbe Lani ustanovljena Dolenjska založba se je te dni prvič pojavila na slovenskem knjižnem trgu in predstavila bralcem s povestjo Franceta Bevka Domačija, v opremi akad. slikarja Bogdana Bor-čiča. Za Dolenjsko založbo in za našo splošno založniško dejavnost je to vsekakor pomemben dogodek. Kaj so nam o izdaji prve knjige povedali pri Dolenjski založbi? Nemara se bo kdo vprašal, kako da je kot prva izšla knjiga nedolenjskega avtorja in z vsebino, ki zajema drugo slo-vensko področje — Primorsko. Vzroka sta pravzaprav dva. Založba si je hote že za prvi letnik svojih izdaj izbrala avtorja nedolenjca in s snovjo iz druge slovenske pokrajine, da s tem nakaže tudi širši za-snutek svoje dejavnosti. Pri tem si je izbrala našega resnično ljudskega pripovednika Franceta Bevka, hoteč s tem počastiti še njegovo 70-lctni-co. DOMAČIJO, svojo kleno napisano in zanimivo povest slovenskih domačij pod italijanskim jarmom, je za našo izdajo izbral avtor sam. Tako je zdaj povest po svoji predvojni revijalni objavi prvič izšla tudi v knjigi. Med letošnjimi izdajami Dolenjske založbe naj bi bila Domačija tretja knjiga, ker pa prvi dve: Mikuževa Pregled narodnoosvobodilne vojne na Dolenjskem in Janka Jarca Partizanski Rog. nista bili o pravem času godni za tisk, smo dali v tiskarno Domačijo, ki je bila povsem pripravljena. Mislimo, da bodo te lepe povesti bralci res veseli in da je Dolenjska založba z njo dostojno začela svojo založniško in kulturno dejavnost. Mimo vsebinskih kvalitet odlikujejo Domačijo tudi lepa oprema, tisk in papir. Vsem, ki se za našo založbo zanimajo, naj povemo, da je že v tisku obširen roman like Vaštetove Izobčenec (o Janezu Trdini) ,v najkrajšem času pa gresta v tiskarno Jarčev Partizanski Rog in dvoje povesti Josipa Jurčiča: Tihotapec in Kloštrski žolnir (v eni knjigi). • Naj omenimo še, da je prodajo vseh knjig Dolenjske za-ložbe vzela v svojo prodajno mrežo založba Mladinska knjiga iz Ljubljane, kar je za na-5o založbo, ki bi si še morala snovati svojo prodajno mrežo, kar ni enostavna in cenena stvar, več kot ugodno. ■ ! Za uspešen zaključek sezone: Dveh pomembnih kulturnih dogodkov letošnje junijske kronike gledališča PD Svobode -Dušan Jereb« v Novem mestu zlepa ne bo moč pozabiti gostovanja Drame SNG iz Ljubljane z »Dvanajstimi porotniki« in zaključne prireditve domačega odra, ki smo jo hvaležno sprejeli in toplo pozdravili minuli četrtek in petek. Tretja premiera domačega gledališča v pravkHr zaključeni sezoni je bila drama PLINSKA LIIC avtorja Patrieka HamUtona. Zahtevno odrsko delo (pred leti smo ca videli na filmskem platnu s Ch. Boverjcm In Ingrid Berpmanovo) je zaživelo pred nami po zaslugi odličnih igralcev In realne režije domala tako kot si ga lahko le želimo: na/orno. prepričujoče In z vso br<7o!i/,'rnostj<». ki zar«/" cledaler v spomin globoko brazdo. Ni dvoma, da je PLINSKA t.l)C kot psihološl.n-konver/. -»Hiška drama /a irralce triu preizkušnja; prav /;ito smo usnelo premiere In njvre ponovitve tolikanj bolj veseli. Preprčahi nas je znova, da «?o odveč pomis'» ki in vprašanja, ali amaterska fledallika dejavnost na Oolantakem i»r?a Prnv narobe: že ztlai lahka pri«";•'«'»»iino živahno uslvnrttM doma«"«* (r'edališke družine, ki bo na-red la Novemu mestu I okolHM hvaležno usluro. če bo jesensko IUMOI /a«"«'l;i kar | OOrKJvItvfJO Ham'Monove drame. sai si tokral mnogi do'a nKo u*e -o< V- le redki «-o »v i..0. »oniju •• tti dvorano: a Jo je. Ml d dvakrat. Navdušen aplavz pred odprto »ceno jc »Plinska luč« bil Iskrena zahvala igralcem, ki so s požrtvovalnim delom poustvarili u-metnino, katere dobro jedro nas plemeniti. PLINSKO LUC so hoteli zaigrati Novomeščani že pred dvema letoma (žal zaradi časovne stiske niso utegnili z njo na nedavni festival v Kopru!), a šele zdaj jim je uspelo za-m.scl uresničiti. Režiser prof. Tone Trdan je dal igralcem v ustvarjanju posameznih likov dokaj svobodne roke; doživeto zaigrana drama je plod zdravega realizma, s kakršnim se je režiser lotil dela. Zakonca Man-nigham sla igrala Marija Sali in Tone Gortnar; vloga krhke, nežne in iskreno ljubeče, čeprav po zločincu kruto prevarane soproge, jc bila prav gotovo ena najboljših, kar jih je na novomeškem «>dru dotlej zaigrala M. Sali. Njeno živo nasprotje je bil v nasto-In maski «idl'čen soprog (T. Gortnar). zloben in pokvarjen do kraja, noln sadizma in temnih naklepov. Dvojico je z domiselno in hvaležno icro izredno dobro dopolnjeval inšpektor Rongh (R'kn Urh), ki je cd-ločil usodo zapcljanke in morilca Plemenito Blizabeth ,1> s pravim okcu t kom za trnMenje v družinski tra n'Miiji zaiarrala Mara (Sonar, pak var jeno prefr-ganko Nanev pa jc z vsem potrebnim temrvramenttun dostojn'' r-dvtavila Eva N'fergal. Ti k-'* dmme je tezah: prevajalec f« I Im ohranil zn**llno angleško dik i j»>. ki h navzlic prizadevanja vsi naslona loči tu pa tam le niso bili v celoti kos. Soigra je bila izpiljena scena (posojilo Mestnega gledališča iz LJubljane) v bistvu enostavna, a prav učinkovita. Igra s svetlobo je v drami nepogrešljiva; po zaslugi Nika Pauliča je bila res njen sestavni del. Inspicient je bil Franc Stim, odrski mojster Lojze IvaneUč, zares odlične maske pa so delo tov. S eg edino ve in Franca Kralja. * Naj zaključimo z željo, da bi bilo uspešno delo domačih gledaliških igralcev zares obet za skorajšnje srečanje z njimi v novi in zgodnji jesenski sezoni! Za njihovo nesebično amaterstvo pa v imenu vseh, ki so bili lani in letos gostje novomeškega gledališča: prisrčna hvala! Tg. V »Plinski luči« so nastopili: Riko Urh, Marija Sali. l.va Nilergal, Tone Gortnar (hude, z leve proti desni); Ivo Pavfiič, Franel Stim, Mara Glonar, režiser prof. Tone Trdan (stoje, z leve proti desni) Stran 2 DOLENJSKI LISI Stav. 27 (537) ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED VSE ZA PROIZVODNJO (Nadaljevanje s 1. strani) 2, — sleherna gospodar, organizacija v okraju naj najprej skrbno sama pregleda, kako gospodari z obratnimi sredstvi, koliko jih ima, koliko jih bo povećala iz lastnih skladov; 3. — osnovna In glavna naloga pa je vprašanje proizvodnje: boriti se moramo za vsako ceno, da dosežemo vse proizvodne plane. Pri tem je treba izkoristiti vse rezerve (še vedno jih je veliko v dvojnih in trojnih izmenah, v večji storilnosti, v boljšem nagrajevanju po učinku itd.). 4. — Gospodarske organizacije, ObLO, OLO, vsi DS in UO podjetij ter sindikati naj sestavijo kritično-mobilizacij-ske analize stanja in ugoto-ve, kaj Je potrebno ukreniti najprej doma. v podjetju, In nato v občini ;n okraju. Ugotavljanje domačega stanja povežimo s smernicami nedavnih razprav v zvezni in republiški ljudski skupščini. Le z mobilizacijo vseh naših sil se lahko uspešno lotimo Ne pozabimo na spravilo sena! Modtem ko je v dolini prva košnja že skoraj povsod uspešno končana in so posestva, zadružni obrati in kmetje pospravili lepe količine dobrega sena, ne bi smeli pozabiti na travnike in senožetj na kočevskih hribih. Razveseljivo je, da so n pr. letos na posestvu Klevevž prvič po dolgem času pravočasno pospravili vse seno že 26. junija, prav tako v Birčni vasi in na mnogih drugih obratih kmetijskih posestev. Znano je, kako Se borimo za načrtno pitanje goveje živine in za večjo proizvodnjo mleka. Postavljeni so številni novi hlevi, mnoge pa še gradimo za mlado živino. Prav zato bi morala biti skrb za kar največje količine sena na prvem mestu vseh naših zadrug, vodstev kmetijskih posestev In vseh kmetovalcev. Na sedežu KG P Novo mesto smo zvedeli, da Se na košnjo na Kočevskem dobro pripravljajo. Zato zares pričakujemo, da bo nikjer propadel niti stot sena! STARŠEM IN ŠOLAM! Tovariš urednik! Naš list je pred kratkim opozoril na vzgojne naloge do otrok, ki delajo škodo na motornih vozilih po cestah. K temu še nedavni dogodek s ceste čez Gorjance na ovinku pri cestarski hiši nad Badovincem. Kakih osem otrok, ki so pasli živino, se vjuje na cest«, ponujajoč šopke gozdnih jagod. In to tako vsiljivo, da moraš paziti, da ne pride do nesreče! Ker imam lepše jagode doma In se mi mudi, vozim počasi dalje. Ncnado ma čutim, da je priletel kamen v avto. Brž ustavim in vidim, kako nekaj vsiljivcev zbeži v gozd, na avtomobilu pa je vidna pošodba. Gre torej za nadlego g pretnjo represalij, če ne kupiš! Ta dogodek naj bo opozorilo, da imajo iola in starši otrok ob prometnih cestah dolžnost opo zarjati in vzgajati otroke v zvezi s cestnim prometom in razvojem turizma, ki ima ob pravem ra minevanju in lepem odnosu prebivalstva lahko ve'.ik pomen tudi za odročne kraje, kakor s" vasi ob cesti čez Gorjance. —ab Skokovit razvoj motorizacije »Motorlzaclja Je ena od soznačnic, ki označujejo napredek, ki ga Jugoslavija in njeni narodi dosegajo pri uspešni in hitri gradnji sodobnega gospodarstva,« je dejal HA-SAN BRKlC ob nedavni otvoritvi Avtomobilskega salona v Ljubljani. Proizvodnja motornih vozil pri nas stalno narašča: TAM bo izdelal letos 3000 vozil, po rekonstrukciji pa 6000. V TOMOSU zapusti vsakih pet minut nov Colibri tekočI trak, letos jih bo vseh 50.000. CRVENA ZASTAVA bo dala letos na trg 12.800 vozil, leta 1963 pa že 60.500! IMV Novo mesto bo že letos Izdelala 1000 vozil. reševanja teh težav, z doslednim in vztrajnim delom pa bomo tudi uspeli! 5. '— Ustanovi se koordinacijski medbančni odbor v okrajnem zboru proizvajalcev, ki bo reševal te probleme In tudi ukrepal; za predsednika odbora so na seji izvolili tov. Ludvika Goloba, podpredsednika OLO. Odbor bo skrbel za prelivanje sredstev med bankami in podjetji. 6. — Uvesti bo treba strogo finančno disciplino, pregledati vse zaloge, pokazati povsod več komercialne spretnosti ln hitrega ukrepanja. Zbor naj posreduje republiškim organo-nom pritožbe naših podjetij, ki uvažajo reprodukcijski material ali sestavne dele, a Imajo z nakupi deviznih in obračunskih sredstev velike izdatke in zamude v delu. 7. — Zaostriti je treba odnose v vseh podjetjih, ki izvažajo in poskrbeti, da bodo naše obveznosti do Izvoza sproti na tekočem. 8. — V vseh navedenih primerih je treba konkretno ukrepati, ne pa le zgolj ugotavljati; pregledati je treba vse na pol dogotovljene zgradbe, investicije in druga delb ter ugotoviti, kaj nam je najbolj potrebno. Brez gospodarskega računa pa se ne sme začeti nobena nova stvar več, vsled česar bo treba spremeniti tudi način dela v okrajnem tajništvu za gospodarstvo, Zavodu za plan in povsod drugod. 9. — Priporočila Gospodarskega odbora pri ZIS sprejema okrajni zbor proizvajalcev v celoti in Jih posreduje občinskim zborom kot vsem gospodarskim organizacijam, da konkretno ukrepajo v smislu predlogov. Na seji so se odborniki seznanili tudi z osnovnimi podatki o uresničevanju družbenega plana v obdobju Ja-nuar-maj 1960, o čemer bomo poročali v prihodnji številki. Potrdili so tudi razdelitev investicij za 1960. i-u wici»odnih iju^ajanjjh v tteliUUi med zastopniki trancoske vlade in zastopniki alžirske Fronte za narodno osvoboditev (FLN), za katera je bilo kaj kmalu očitno, da so se izjalovila, je prišlo sporočilo začasne alžirske vlade, ki pravi, da vlada ne more poslati svoje delegacije v Pariz na pogajanja s francosko vlado. Sporočilo namreč pravi, da »lahko sestanek med delegacijama Francije in Alžirije rodi sadove samo, če so pogoji za takšen sestanek določeni sporazumno in niso vsiljeni.« Čeprav še nI neposrednega odmeva pariške vlade na sporočilo začasne alžirske vlade, se je takoj po končanih predhodnih razgovorih v Melunu zvedelo, da francoska stran kljub zatrjevanju o nasprotnem ni ugodila niti eni želji oziroma pogoja alžirske delegacije. Francozi niso ustregli želji Al-žircev, da bi dobili stik s svojimi prijatelji v Franciji ln tiskom, niso izpolnili zahteve, da bi imeli nekaj svobode gibanja (»ker bi to lahko povzročilo neljube demonstracije In ogrozilo varnost alžirskih delegatov«), dalje, da M lahko obiskal zaprtega Ben Bello, da bi predsednik začasne alžirske vlade Ferhart Abas obiskal predsednika de Gaulla in naposled, kar je najvažnejše, da bi alžirska delegacije dobila zagotovila, da bo dejansko zajamčena možnost za svobodno opredeljevanje vsem Alilrcem. Očitno so Francozi to razumljivo In pravzaprav samo ob sebi umevno zahtevo jemali kot zahtevo politične narave, ki ni v skladu z zgolj vojaškimi pogajanji o prekinitvi sovražnosti. Tako niso ugodili niti tej zadnji zahtevi. Razen posebnega letala za zvezo s Tunisom In teleprinterske zveze s lunisom alžirski v»jposlanci niso imeli nobene druge ugodnosti. Po pravici so poudarili, da je tako ravnanje primerno kvečjemu za politične zapornike. Kljub temu začasna alžirska vlada ni zaprla vrat pogajanjem. Vlada je spet pripravljena poslati svoje delegate na pogajanja, če bi Francija spremenila svoje odklonilno stališče Generalni sekretar OZN Hammam-kjold je dejal pred nekaj dnevi na tiskovni konferenci, da bo na prihodnjem zasedanju Generalne skupščine morda zastopanih v organizaciji že 96 držav - 14 več kot lani. Računajo, da bi potemtakem azljsko-afrlška skupina v OZN lahko štela skoraj 40 članic. In čeprav ni pričakovati, da bi SPET ODMIK Tako je spet propadel en poskus, ki upajmo ni zadnji, da bi se zbližali stališči Francije in svobodne Alžirije. In to v času, ko se število svobodnih afriških držav — nekaterih celo bolj gospodarsko zaostalih od Alžirije — iz meseca v mesece čedalje bolj množi. Ko se bo namreč letos sestala Generalna skupščina Združenih narodov, bo glas Afrike slišati močneje kot doslej. Že letos — letos je »afriško leto« — kakor pravijo na sedežu OZN, je Varnostni svet sprejel prošnje Toga. Kameruna, Federacije Mali in Magada-skarja za sprejem v članstvo, Prihodnji teden bo Varostnl svet verjetno pripravil vse potrebno, da bi Kongo ln Somalija postala člana OZN. Ko si bo Nigerija oktobra letos pridobila nodvisnost, bo najmanj 16 suverenih afriških držav članic Združenih narodov. Te države bodo že same ob sebi — celo brez azijskih držav — tvorile pomembno regionalno skupino, za naklonjenost katere se bosta brez dvoma potegovala I Vzhod 1 Zahod. te države ob vsakem vprašanju glasovale enotno, ker niso glasovalni stroj, je eno gotovo: v vprašanjih kolonla-lizma je njihovo stališče že vnaprej znano. In ta enotnost v kolonialistlčnlh vprašanjih je pomembna in bo brez dvoma učinkovito vplivala na ukrepe in odločitve svetovne organizacije. Pri takšnem dinamičnem osamosvajanju in razvoju »črnskega kontinenta« postaja še bolj zapleteno in anahroni-stično vztrajanje Francije pri starih stališčih. Kljub de Gaullovim izjavam, ki pomenijo napredek, pa napredka ne more biti, če ostanejo te izjave pač samo izjave In se vsaka pogajanja raz-bijejo ob čereh francoske nepopustljivosti. Ob tako naglem razvoju Afrike pa je ta nepopustljivost tem bolj nevarna in slepa. Primerjamo je lahko z nepopustljivostjo belcev v Južnoafriški uniji. Ta ustvarja čedalje hujše napetosti in zaplete, ki jib lahko razreši samo sila. 15 let za umor iz karistoljubja V ponedeljek *7. Junija Je biLa na Okrožnem sodiicu v Novem mestu glavna obravnava proU Karlu Roštoharju iz Radeža, poŠta Loka pri Zidanem mostu. Ob-toženi RoStohar je v noči 8. marca 19*0 okoli 2. ure v Razboru pri Loki vzel življenje Angeli Mor-rtavs, ki Je bila noseča v osmem mesecu. Razen tega le bil RoStohar obtožen zaradi tatvine dveh koles ln divjega lova v lovličih lovske družine Loka pri Zidanem mostu. Dekleta in avtostop Naša mladina, predvsem ženska, zelo rada potuje na avtostop. Taka potovanja se končajo navadno srečno, vendar ne vsa. O njihovem koncu odloča predvsem to, na kakSnega Šoferja avtostopar (predvsem pa avtostoparka) naleti. Na-f-tell bi vam le dva primora. U nas učita, da nI priporočljivo ustavljati nepoznanih voznikov, ker znajo biti zelo nasilni tn brezvestni. Lepo dekle lz Novega mesta Je Stopalo avtomobile. Eden te Je ustavil. KOMUNALNO PODJETJE »SNAGA« — LJUBLJANA POVSETOVA 12 sprejme takoj ŠOFERJA C KATEGORIJE DELAVCE za delo pri odvozu smeti (Izpraznjevanje smetnjakov) In za dela pri drugih dejavnostih podjetja. Pogoj: zadostitev vojaški obveznosti ter sposobnost za težaika dela. V podjetju uvedeno nagrajevanje po učinku Jamči dober zaslužek. Podjetje nudi delavcem delovno obleko tn Čevlje, kakor tudi stanovanje in hrano za samske delavce v lastnem Samskem domu. Interesenti lahko dobe podrobnejše informacije v tajniStvu podjetja. - BI me peljali do Otočca? - Može, kako da ne t In je prlsedla. Toda prisil so do Otočca, prisil do Brežic, prtili so do Zagreba, Šofer ni hotel prej ustavni. Zakaj se Je tako vedel, nam nI znano. Vemo le, de se Je dekle vrnilo v Novo mesto z rednim avtobusom tn tako zapravilo precej več časa ln denarja, kot bi ga sicer, če bi sla pel do Otočca... DrugI primer Je hujll. Petindvajsetletno dekle Je nedavno tega stopalo prt Jugopetrolu v Novem mestu (BrSlJin) tovornjak. - Kam? - Do priključka prt Karteljevem. - Prtsedltel In potem se Je začelo spoznavanje ln »pihanje na duSo«: - Kje ste doma? Kaj delate? Kje ste zaposleni? Cez čas pa: - Nt treba izstopiti prt priključku. Peljite se s menoj do Mirne, ml boste delali med vožnjo kratek čas. Boste videli, da bo lepo. Dekle Je vztrajalo, naj ustavi prt priključku, toda on se za proSnJo nI zmenil. Nagovarjal Jo je, naj se pelje z nJim do Mirne, ona pa Je spet zahtevala, naj ustavi. Sprva Je le prosila, potem pa je začela kričati: - Ustavil Ustavili ... In ker nI ustavil, Je odprla vrata ln skočila .. . Takrat je ustavil... videl, da leži negibna na cesti ln da vozi za nJim avtobus... ustrašil se Je, sedel spet v avtomobil ln pobegnil. Pokvarjenega se Je pokazal Že s SEMENJSKA KOZERIJA Na ponedeljkovem svinjskom semnju je bilo živahno. Razmerje med kupci in prodajalci je bilo v korist slednjih. To je barometer cen takoj zaznaval. Prodajalci so poskočili s cenami. Pri takem številu kupcev nI bilo težko prodati. »Predolge ščetine ima,« je ugotavljal kupec, »ne bo se redil.« »Kaj ne,« je ugovarjal prodajalec. -Sest so ml že ponujali zanj...« Kupec je zamahnil z roko, češ kaj si ob pamet! Naredil je nekaj korakov vstran, potem pa se je naenkrat obrnil na peti in ponudil: »Ce bova začela pri petih Jurjih, se Izplača naprej razgovarjatj.. .« Pustil sem ju, naj naprej barantata. In se pridružil živžavu pri sosednjem vozu. Prodajala sta starček, ki očitno še ni dal kmetije iz roke, in sin, kupoval pa Je Železničar. »Nekam majhen je,« Je ugotavljal kupec. »Veliko jih je povrgla, pa so ga odrlvall,-Je pojasnjeval sivolasi starček, ki je s palicami sedel na vozu, medtem ko sin, sloneč ob kurniku. ni zinil nobene Nekateri so želeli tnke pujske, ki nikoli še niso videli mleka. Takole so spraševali: »Ali si mu dajal mleko?« »Ne,« so Jim zagotavljali prodajalci, »le videli ga niso! Dajali smo jih koprive in le kdaj pa kdaj otrobe z vodo.« »Predolg rilec ima,« je nekdo sodil. »Veliko žre, rata pa malo .. .* »Spodnja čeljust je za štiri centime prekratka ...« »Poglejte, kako Je gladek I To Je dobra pasma...« »Ta pa grize,« Je nekdo brž umaknil roko, s katero je otipaval malce preveč bojevitega prašiča. »Kot nalašč za čuvaja.« se je pošalil lastnik. »Ne bodite tako trda,- se Je Jezila mlada žena, ki je prišla na semenj s trdnim namenom, da bi kupila štiri odojke. »Ne vlečite samo na svoj kup, tudi k mojemu nekaj odrinite!« »Tako je,* se je vmešal mešetar. »Pretrda kupčija nikoli ni dobra. Tako kupljeni pujski se ne rede.« Pri kozolcu Je stal tovornjak kočevskega podjetja »Mesnina«. Nakupovalec je očitno že nakupil, kar je nameraval, ker Je že izplačeval. Znana prekupčevalka ni hotela sprejeti denarja. »Tako se nisva zmenila,« Je vpila. »Po štiri tisot dve sto sva se pogodila. Pa niti moji niso! Ne bom menda svoje prida jala...« Nakupovalec se je razburil: -Kaj lažeš? Poglej, štiri tisoč sem zapisal!« 2enska je poklicala nekega mešetarja na stran In mu nekaj šepnila na uho. Potem sta se oba vrnila h kamionu. •Plačaj J4, kar Ji gre!* Je zavpll mešetar-Jevec. »Bil sem zraven; tako Je, kot ona pravi.. .* Nenadoma me Je opazil. Ko Je videl, da molče motrim prepir, se Je zdrznil. Sedel je na kup desk. zloženih pod kozolcem, in za-mrmral: »Pri tem nimam nič zraven.« Nato se Je obrnil k prekupčevalkl, rekoč: »Kaj tako vplješ? Ce so vsem drugim pošteno izplačali, tudi tebe niso ogoljufali...« »Po štiri tisoč dve sto smo se pogodili!« je trmoglavila ženska. »Kaj lažeš?« Je vpil mešetar. Prekupčevalko Je vrglo s tira. »Ne bodi hinavec!« ga je rotila. -Tako povej kot si prej!« Pozneje Je možakar pristopil k meni ln se mi predstavil: »Jaz sem Koren, vas pa tudi poznam, čeprav nosite črna očala ...« »Ce me res poznate, pa povejte, kdo sem!« sem si privoščil šalo. »S tajništva za notranje zadeve ...« Ko sem mu povedni, da sem novinar, mu je bilo najbrž žal, ker Je zapravil obljubljeno prekupčevalkino podkupnino. tr. svojimi prejšnjimi dejanji, s tem zadnjim, se pravi ■ pobegom, s tem, da pusti ponesrečenko na cesti, pa se Je pokazal popolnoma pokvarjenega. AvtoStoparJI, predvsem pa dekleta, ne ustavljajte nepoznanih voznikov pa tudj njihovim vabilom v avtomobil ne nasedajte, če ne telite doživeti nepredvidenih pustolovščin. Združenje Šoferjev In avtomeha-nlkov Novo mesto Je predlagalo sodllcu, naj odvzame temu In vsem drugim, ki bi počenjali kaj podobnega vozniško dovoljenje. (Šofer, opisan v drugem primeru, je saprt; za svoje dejanje se bo v kratkem zagovarjal pred sodiščem.) NOVO LADJO je dobila pred kratkim Atlantska plovba lz Dubrovnika. Tramper, ki so ga prevzeli od nekega irskega brodarskega podjetja, ima 8800 ton nosilnosti in bo dobil ime Konavljc. Ladja bo takoj odplula v neko ameriško pristanišče po blago, v Jugoslavijo pa bo prispela nekako sredi leta. NOVA SKLADIŠČA ZA LETOŠNJO ŽETEV grade v Srbiji. Do nove žetve Jih bo na razpolago za 65 tisoč vagonov žita. Kljub temu pa vse te zmogljivosti Se ne bodo zadostovale za vsklndlSCenJe vse žetve, saj bodo letoSnjl tržni presežki žit znaSall okoli 80.000 vagonov. Kljub temu bodo pogoji za vskladlSčenJe mnogo boljši kot lani, saj so glede na lanske izkušnje pravočasno začeli graditi nove zmogljivosti. 6. marca 19*0 ob 2. url ponoči >ta slišala Marija ln Mirko Mor-davs pred svojo hlSo dva strela. Strele so slišali tudi sosedje. Ko je Marko Mordavs Sel pregledati hi*o, Je naSel na tleh pred kuhinjskimi vrati hčerko Angelo, k| je bUa ustreljena ln že mrtva. Hejanja je bil osumljen Karel RoStohar, ki Je l&uei i pokojno razmerje. Se Istega dne Je bil priprt. RoStohar je dejanje prvotno zanikat In se skliceval na alibi. Vendar Je moral kloniti pod težo dokazov. Umor Je priznal. 5. marca 1960 zvečer se Je odpeljal lz Ljubljane, kjer Je bil v službi kot železniški zavlrač. Od peljal se Je v Zidani most s Tau-ern expresom, ki odpelje lz LJubljane ob 21.15. Ob 22.18 je Izstopil v Zidanem mostu ln odJel na svoj dom v. Radež, vendar se doma nI oglasil, ampak Je vzet iz skrivališča v hlevu pulko »Man ilcher« kalibra S mm s naboji in sel v Razbor do Mordavsove hl-Se, kjer Je pri oknu poklical Angelo. Ker Je večkrat prihajal * njej nI slutila nič hudega ln Je prifcta ven. Nekaj časa sta se P*", plrala, nato pa Jo Je RoStohar naj. prej pobl| s puškino cevjo, oato pa, ko se Je umikala proti hlSI, Se dvakrat ustrelil proti njej. Ko ga že čakali organi LM in ga are. uraU. RoStohar je umor prvotno zanl. kal In zatrjeval, da je bil 5. mar. ca 13*0 v službi v LJubljani, da se Je pripeljal z vlakom iz Kočevja v Ljubljano nekako Pred 21. uro zvečer in da Je prenočeval na stolu v železniški čakalnici v LJubljani. Trdil Jc, da se Je 6. marca 1960 ob četrti url zju traj odpeljal do Zidanega mosta, od tam pa ob €.43 najprej do železniške postaje Loka. Vendar Je bil njegov alibi po Izjavah prič ovrjen. Na prvem zasliševanju Je ravno tako zatrjeval, da izvirajo krvavi madeži na obleki od pete. lina, ki naj bi ga doma zaklal. Tudi ta trditev Je bila ovržena. RoStohar Jc moral plačevati preživnino za nezakonskega otro. ka, ki ga Je imel z drugim dekletom. Ker so ljudje nekaj dni pred um arom začeli BovorlU, da Je Angela noseča z njim. se je verjetno odločil za umor, da bi se tako izognit plačevanju druge preživnine. sodišče je spoznalo, da Je RoStohar kriv umora Iz koristoljublja, da bi se tako izognil plačevanju preživnine. Obsojen Je bil na najvissjo zaporno kazen let. — 15 GOSPODINJE! Oskrbite se pravočasno s kisom za vlaganje, če želite dobro ln sigurno konservirati vrtnine! Na zalogi imamo zadostno količino vseh vrst kisa, v glavni sezoni pa težko Izvršujemo naroČila. Kolektiv in podjetje »VINOCET« LJubljana-Vlfi Na kultiviranih steljnlkih v črnomaljski občini je Posli zveza Črnomelj zgradila prvi hlev za 100 glav goveje Živine. Hlev je še poln živahnih teličkov (Foto: Jože Skof) so domači prižgali luč, da W videli kaj se zunaj dogaja, »e Je ItoStohar umaknil In Sel do železniške proge v Bregu, v zapuščenem vinogradu Je odvrgel puS. \o. Na postaji v Bregu Je vstopil n:i vlak in se odpeljal v Zldnnl most, od tam pa spet z vlakom e bilo še pred nekaj meseci ravno obratno. Največji uspeh pa so dosegli pri nadurah in delovni sili. Nadure so z uvedbo kolektivnega nagrajevanja znižali za 8 — 10 tisoč mesečno. Te so prej pogosto rušile razmerja pri zaslužkih, saj so nekateri člani kolektiva prejeli na ta račun precejžnje zneske. Ce še upoštevamo, da je pri delu, ki je opravljeno v nadurah, produktivnost delavca aH uslužbenca manjša od običajne, delo pa Je plačano 50 odstotkov več, je razumljivo, da se povsem upravičeno borijo proti vsem naduram. Ta problem so pričeli uspešno reševati z uvedbo kolektivnega nagrajevanja, saj so vsi tisti, ki nimajo nadur, živo zainteresirani da jih ni, sicer so prikrajšani pri zaslužkih, ki izhajajo lz kolektivnega nagrajevanja. Nadure so znatno prizadele tudi skupn: sklad osebnih dohodkov posameznih ekonomskih enot, zato je večina delavcev proti naduram. Njihovo število je lz meseca v mesec manjše. Spodbudnejše nagrajevanje je Vplivalo tudi na rešitev problema odvisne delovne sile. ki jo Posamezne ekonomske enote po- gosto ne morejo ekonomično izkoristiti, niti je noče prevzeti druga ekonomska enota. Prej se nikdar n' zgodilo, da bi kateri oddelek prikazal višek de-'ovne sile Zdaj pa so se naenkrat pričeli pojavljati .viški' In s tem v zvezi tudi problemi, ki jih prejšnja leta porUetie nI poznalo. Zato so uvedli tudi novo delovno mesto — »razdelje-valec delovne sile«. S tem problemom so se torej pričeli pojavljati problemi številnih nerešenih vprašanj. Vsi ti pojavi, ki jih prej nI bilo v tolikšni meri predstavljajo osnovne elemente za dosego večje pro-rVjJrtivnosi ki sp i«? zn^el? večati. 17 izkušenj, ki so jih dobili pri uveljavljanju tega sistema ^ae-r^pvnnin. »o o***dvVfe1I, da ea bodo še izpopolnili. Niso pa računali da IvVl« to zahtevale same ekonomske enote in da bodo prišle celo s konkretnimi predlogi To ie dokaz, da je kolektiv zelo dobro seznanjen z dosedanjim sistemom, sicer si ne bi želel novih oblik nagrajevanja. Tako so letos uvedli 6 ekonomskih enot. v okviru teh pa 29 obračunskih enot Vsaka enota !ma tudi svoj sindikalni odbor lr svojo organizacijo Zveze komunistov, v kratkem pa bo dobila tudi svoj obratni delavski svet. To je predvsem rezultat razvoja same organlza- Dva meseca za avtomobiliste in mopediste SLOVENIJALES podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov LJUBLJANA Beethovnova 11 ■ telefon 23-931 ■ poštni predal 74 čestita za * DAN VSTAJE! Ko prometni organi prihitijo na kraj nesreče najčešče ugotavljajo, da je malomarnost uporabnikov cestišč povzročila poškodbe na ljudeh ali vozilih. Prav zato so letos v akcije za urejanje cestnega prometa pritegnili k sodelovanju tudi pešce, kolesarje, voznike, motornih vozil in voznike vprežnih vozil. Prvi trije meseci (april, maj, junij) so bili namenjeni kolesarjem. Uspehi so že vidni: kolesarji z roko naznačujejo smer, kolesa pa so bolj kot prej opremljena z vsem, kar omogoča varno vožnjo. Tudi nesreč je manj. Letos jih je v novomeškem okraju 51 manj kot v enakem razdobju lanskega leta. K temu je mnogo pripomogla kolesarska akcija, NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Pred dnevi se je Zvezna ljudska skupščina sestala na tretje letošnje zasedanje, to je obenem tudi zadnje zasedanje pred počitnicami. Na zasedanju je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovic najprej ocenil gospodarjenje v i rvih mesecih letošnjega leta in opozoril na nekatere posebnosti gospodarskega razvoja. Na istem zasedanju je bil sprejet tudi nov zakon o poslovnem sodelovanju in združevanju v gospodarstvu in p- zakon o službi za zaposlovanje delavcev. Bralce bi želeli seznaniti vsaj z nekaterimi posebnostmi novih predpisov in napovedanih sprememb v gospodarstvu. Naši gospodarski organi pripravljajo nov zakon o kreditiranju gosi-odarskih organizacij, obenem pa bomo spremenili tudi bančni sistem. Oboje, tako nov kreditni kot bančni sistem naj bi bila uveljavljena že v prihodnjem letu. Oba sistema bosta prinesla novo izpopolnjevanje svobodnih socialističnih odnosov v gospodarstvu, ki so v skladu z naraščanjem materialne osnove naše družbe. Tako na primer bo Izenačen sklad osnovnih sredstev s skladom obratnih sredstev. Delavci sveti bode lahko sami prenašali sredstva Iz enega v drugi sklad. Delavski sveti bodo potemtakem sami odločali o teh najpomembnejših skladih, ki bistveno vplivajo na gospodarjenje v posameznih kolektivih. To gospodarjenje pa bo moralo biti seveda v skladu s splošnimi predpisi. Pomembne napovedi Bančni sistem bo spremenjen v tem smislu, da bo omogočal prelivanje družbenih sredstev zlasti v tiste gospodarske dejavnosti, kj^r bo zagotovljena najbolj smotrna uporaba teh sredstev. Pri tem ne bo odločilno, ali gre za nova sredstva iz centralnih skladov ali pa za sredstva gospodarskih organizacij samih. V takem sistemu »c bo le zlasti povečala vloga komunalnih bank, ki bodo postale Še močnejši činitelj gospodarske politike v kc iuni. Mimo tega pripravljajo tudi nove spremembe v deviznem In zunanjem trgovinskem sistemu. Tudi tu gre za to, da bi kolektive fic bolj spodbujali k proizvodnji tistih izdelkov, ki jih lahko dobro prodamo v tujini. Kolektivi bodo v novem ■istemu prav gotovo bo'j zavzeto proizvajali tiste dobrine, katerih cene so konkurenčne tudi na tu>m trgu. Tako bomo na primer uveljavili sistem, v katerett botlo kolektivi ki izdelujeta določene proizvode, dobili vse devize, ki jih bodo ustvarili ! prodajo svojega blaga na tujih trgih. S temi devizami bodo lahko nakupovali surovine, polizdelke za predelavo v svoji tovp.rnl. V nekaterih panogah gospodarstva je tak »istem pravzaprav že uveljavljen. Končno so na tem zasedanju napovedali tudi spremembe v sistemu financiranja šol zdravstvenih in drugih ustanov. Obenem naj b| spremenili tudi sistem nagrajevanja v teh dejavnostih Nagrajevanje nai hi bilo nepisredno povezano z učinkom kolektiva in posameznika. In končno pripravljajo organi Zveznega izvršnega •veta tudi spremembe glede delitve dohodka gospodarskih organizacij. Zelo važna se nam zdi napoved, da bodo v prihodnjem letu vse gospodar kc organizacije, torej tiste, ki imajo ■We in tiste, ki imajo nove stroje, razpolagale z amortizacijo, ki jo bode u ivarllc. Kot rečeno, jc bil sprejet zakon o združevanju v gosno-narstvu. V našem pregledu bi težko opozorili na vse podobnosti tega zakona, ki pa bo v vsakem primeru oosne-»eval proizvodno sodelovanje med podjetji. Mnoge stvari, ki *° bile dosl«j nejasne, ureja prav novi predpis. Nov zakon je nadomestil tudi uredbo o organizaciji službe r* Posredovanje dela Zaradi razvo.'a proizvodnih odnosov J* »'Ha s'ara uredba zastarela, ker se jc omejevala samo ** Priznavanje pravic nezaposlenim ln na evidenco Uudl, ki f° 'skali zaposlitev. ■ iv| zakon na določa, da Je glavna na-l0*a odgovarjajoč'; služb spremljanje zaposlenosti i.i poloafa •"•Podarslva ter Javnih služb. Gre niliirofj /a to. da si mo-55*0 čimprej ustvariti dober pregled nad tem, koliko kvall-n^a an'h ,n koliko visokokvalificiranih delavcev potrebuje gospodarstvo. Prišel je čas. ko bo treba ugotovil! tudi, ■oliko de'avccv bo trebi prekvalificirati, kajti v industrijo Z^aJarno vrobO1' modem« stroje In naprave, k« terjajo drn-•**no znanje. Nori zakon predvidiva tndl oblikovanje po-f^pnih ustanov. Tako na primer bodo lahko občine pa JCpubl'ke ustanavljale zavode za zaposlovanje delavcev. Vsc-*P*or UBeja zakon pomembno področje naše družbene dejav-Jptt v sklai u s principom, da Ima \s.ilul.» pri nas pravico W teposlttve. saj so mnoge nesreče povzročili prav kolesarji. Julija se je na naših cestah pričel drugi del akcije, namenjen voznikom motornih vozil in mooedistom. V novomeškem okraju je registriranih že 3020 motornih vozil. Izpite za vožnjo z mopedom je doslej opravilo 1916 ljudi. Po približni oceni je v okraju blizu 2500 mopedov. Promet z motornimi vozili je vedno gostejši, nevarnosti vedno več. Prav zato je tudi Zvezna ljudska skupščina pred nedavnim razpravljala o prometu na naših cestah in sprejela precej novih zaključkov. V akciji za avtomobiliste in mopediste bodo spet sodelovali vozniki motornih vozil In mopedov, v želji, da bi spoznali vse nevarnosti in vse napake, ki so že marsikoga stale življenje. Društva AMZ in združenja šoferjev in avtomehanikov bodo sodelovala. Z nizom predavanj in analiz, kjer se bodo vozniki seznanjali z vzroki in s posledicami nesreč in pa s previdno vožnjo na cesti, bomo število nesreč še bolj zmanjšali. Zato sodelujmo v akciji prav vsi! dje v podjetju, ki se nenehno Izpopolnjuje In je zavzela že širok razmah, da je bilo nujno najti primerno decentralizacijo delavskega samoupravljanja. S tem da ima podjetje 29 ob-račuskih enot, vsaka od teh pa predstavlja v pogledu prolzvod-njega procesa ln nagrajevanja samostojno podjetje, je treba vsaki obračunski enoti dati točen obračun osebnih dohodkov. Ker je višina osebnih dohodkov v vsaki obračunski enoti povsem drugačna, odvisna, je namreč od dosežene proizvodnje vsake obračunske enote, je treba hkrati z obračunom osebnih dohodkov izdelati tudi primerjalno analizo. Iz katere Je možno ugotoviti posamezne uspehe ali neuspehe. Tega pa je tako veliko, da je nemogoče vse obravnavati le na centralnem delavskem svetu, temveč bodo to jbravnavale ekonomske enote, ki predstavljajo v organizacijskem smislu samostojne obrate. Tako se bodo z vsemi analizami in obračuni proizvodnih temeljito seznanili proizvajalci sami, kar bo nedvomno precejšen napredek, saj bo vse večji krog delavcev sodeloval pri upravljanju s podjetjem. Prepričani smo, da bodo vl-demski celulozarjl s krepitvijo delavskega samoupravljanja 'n nenehnim Izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja po ekonomskih enotah dosegi! še večje ln še boljše uspehe. Izredne občinske konference SZDL Novo mesto se je minuli četrtek udeležil predsednik Okrajnega odbora Socialistične zveze Viktor Zupančič, med gosti pa smo opazili tudi podpredsednico OLO ing. Vilmo PirkovIS. Obširno poročilo, prebral ga je predsednik Obč. odbora SZDL Tone Počrvina, je nakazalo velike naloge Socialistične zveze pri razvijanju delavskega in družbenega upravljanja kot pri vsesplošni krepitvi komune. V razpravi se je zvrstilo 23 delegatov in gostov. Kjrog državljanov, ki na področju občine sodelujejo v upravljanju, moramo razširiti tako so ugotovil na konferenc!. V gospodarskem razvoju smo dosegli znatne uspehe, proizvajalci na v delavskem upravljanju še ne sodelujejo dovoli- Niso redk! primeri, ko v pod etiih odloča le ozek krog ljudi. Takšna zaprtost je škodljiva In grobo krši pravice drž avl i a nov. NI dovoli, da delavski svet kot organ t.n^-ii^T-pvHania razpravlia le o delitvi dohodka in o problemih v rvodjetju. Usmerjati se mora tudi v komuno. Proizvajale! Prispevajo znaten delež tega. kar so ustvarili tudi njej. Zato Imajo Pravico in dolžnost raz-ivavliat! o tem. kako komuna z nllhovinrl sredstvi gosrood-aH Moralo i i d.aiati več pobud ln n*enn politiko usmerjat!. Ke- se Je Industrija V občin! izvila šele v novoinem raz-dobhl. 'e na!več delavcev Iz vrti VmeMcesa prebivalstva Rsz.rmiM^n le. d.a s« m*o??t v novo vloSo še niso dovolj v?'-vel!. Poma?at< 15*~ rnorsimo ■ jih vzgajati v dobre upravljavce. Strokovno sposobnejši delavci bodo ustvarili več, hkrati pa bodo kot razumnejši gospodarji družbeno premoženje bolje upravljali. Za Izobraževanje delavcev je v občini narejenesč; c)oslei premalo. Čeprav je predvidenih 8 IzobraževaloIh centrov, še ni nobeden zaživel, odgovorni pa se vse preradi skr'-vsjo za Izgovor češ da nI sposobnih ljudi. Komuna postaja osnovna celica naše dnažbe, zato mora državljanom nuditi dovoli možnosti za sodelovanje v upravljanju, saj se nenehno razvija In krepi prav po zaslugi njihovega dela- Na konfereci so ugotovil! v delovanju novomeško komune vrsto slabosti. V svatih le komlsllah sodefluje že vse premalo državljanov. Predlo? zborov volivcev niso bili vedn> dovoli upoštevani. Večina odbornikov se v svoje delo premalo poglablja, na zborih zato ne znajo odgovarjat! na vpra-šenla volivcev In tudi nllhovih zahtev !n predlogov vedno n.' posredujejo občini. n3 koncu razprave je govorit predsednik Okr. odbora SZDL Viktor Zupančič, ki ie poudaril, da so pred člani SZDL velike naloge. Vrste Soicalistične zveze moramo številčno okrepiti. Osnovna organizacija SZDL je občinska organizacija, državljani pa morajo razumeti da J» komuna tista, ki odloča o njihovem razvoju. Zato naj se vključujejo v dalo občinskih organov In kar najbolj sodelujejo v upravljanju. Pozabiti ne smemo na mladino- Vključevati jo moramo v vrste upravljavcev In pustiti, da tudi mladi ljudje odločajo in pomagajo pri reševanju problemov, saj je bodočnost namenjena prav mladim. Z novimi organi-zaciiskiml oblikami Socialistične zveze moramo pritegniti k sodelovanju v družbenem življenju najširši krog lju-d1 Le tako bo SZDL postala iav-na tribuna, ki&r bodo državljani razpravljal! o vsem. kar jih zanima in tišči. P0WERS JE PISAL ŽEN! OB DESETLETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA SGP Pionir: proslava in razstava TRGOVSKO PODJETJE »MANUFAKTURA« LJUBLJANA TRUBARJEVA UL. 27 Telefon 30-638 0 n u d i vsem cenjenim odjemalcem vse vrste tekstilnega blaga v veliki Izbiri ln po solidnih cenah! V soboto popoldne se je na proslavi desetletnice delavskega samoupravljanja pri SGP Pionir zbralo 152 članov delavskih svetov in upravnih odborov, ki so vodili podjetje v minulem desetletju. Predsednik DS Franc Zidanck in direktor podjetja Ivan Koče-var sta v govorih orisala razvoj samoupravljanja in gospodarski razvoj podjetja. Kot gostje so se proslave udeležili predsednik OO SZDL Viktor Zupančič, predsednik republiškega sindikata gradbincev Bogo Pečan, predstavnik Biroja za gradbeništvo LRS dr. Milan Oražen in predsednik OSS Novo mesto'Ludvik Ke-be. Vsi gostje so navzoče pozdravili in jim čestitali. V kulturnem programu proslave je sodeloval pevski zbor PD Dušan Jereb in recitatorji iz kolektiva. V okviru proslave je kolektiv priredil lepo razsta- TRGOVSKO PODJETJE USNJE LJUBLJANA vam nudi v svojih poslovalnicah v LJUBLJANI, CELJU, REKI in PULI preko grosistične mreže vse vrste obutev, gumi škornje, izdelke iz plastične mase, gume in kavčuka Trgovsko podjetje USNJE LJUBLJANA Gradišče 10 ZA DAN VSTAJE POZDRAVLJAMO IN ČESTITAMO! TEKO AGENTURNO PODJETJE ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO LJUBLJANA CANKARJEVA 1 EXP0RT - IMPORT TELEFON: 20-612, 22-574 vo, ki v fotografijah ln grafikonih prikazuje dejavnosti SGP Pionir in izdelke centralnih obratov. V 1000 izvodih je izšla tudi posebna številka domačega glasila Bilten. Magnetofonske posnetke proslave bodo predvajali po vseh gradbiščih, saj šteje kolektiv 1900 članov. Deset let delavskih svetov v Industriji obutve Ves kolektiv Industrije obutve Novo mesto je v soboto proslavil 10 let delavskega samoupravljanja. Slavnostno sejo DS je otvoril Franc Mesojedec, predsednik prvega DS, ki je bil Izvoljen leta 1950. Govorniki, ki so se zvrstili nato, so govorili o pomenu, uspehih in nalogah organov delavskega samoupravljanja v preteklem obdobju in v bodočnosti. Predsednik DS Lojze Hočevar je zaslužnim članom, ki delajo v kolektivu že vrsto let, po- delil nagrade. Mladinke so program proslave poživile z uspelimi kulturnimi točkami. V nedeljo 3. julija se je ves kolektiv zbral na Ragovski cesti in v sprevodu krenil k spomeniku 40 padlih borcev in talcev pri Roku, kjer so v kratki žalni komemoraciji položili venec. MALI OGLASI V DOLENJSKEM LISTU ZANESLJIV USPEH! Ameriški pilot Powers, ki so ga Sovjeti sestrelili z letalom U-2 nad Svcrdlovskim in ki je zdaj v preiskovalnem zaporu v Moskvi, je po poročilih iz ZDA te dni pisal svoji ženi pismo, v katerem je izrazil željo, da bi hotel imeti svojo ženo in otroke med procesom pri sebi. Napisal je tudi, da se mu oblasti dovolile vožnjo z avtomobilom po Moskvi, o kateri pravi, da je zelo lepo mesto. NUDIMO VAM najrazličnejše kovčke «2» aktovke <^ potniške in pisalne mape o damske večerne in potovalne torbice -c> vseh vrst usnjene rokavice listnice, denarnice ^ etuije za cigarete, očala, nalivna peresa in podobno «c> jermenčke za zapestne ure -o damske in moške pasove nahrbtnike, opasače in druge športne potrebščine «5» razna tesnila ln usnjena zaščitna sred?tva b T 0 K 0 n # tovarna kovčkov IN USNJENIH izdelkov # D0M2ALE TOVARNA PISALNIH STROJEV IZ DELA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije je zrasla iz Ljudske fronte, ki je nastala pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije v boju proti reakcionarnim buržoaznim režimom in ki se je razvijala in utrdila v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji, med obnovo dežele in izgradnjo temeljev socialistične družbe. Socialistična zveza se kot mno-tifoa politična organizacija delovnih ljudi bori za ohranitev ln nadaljnje razvijanje pridobitev socialistične revolucije — socialističnih družbenih odnosov, družbene lastnine proizvajalnih sredstev, ljudske oblasti, samoupravljanja delovnega ljudstva na vseh področjih družbenega življenja, narodne enakopravnosti. Izražene v bratstvu in enotnosti Jugoslovanskih narodov, neodvisnosti dežele ter njenega svobodnega in samostojnega razvoja. Socialistična /.veza delovnega ljudstva Jugoslavije kot najširša politična In organ i za < i: jska oblika novezovanin vseh socialističnih sil. zbranih okrog Zveze komunistov Jugoslavi ie, sodeluje E vsemi družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami v prid skupne dejavnosti v interesu delovnih ljudi in vse so-■;;ilis1ične skupnosti. Socialistična zveza zbira delovne H', jim omogoča, da razvijajo 'cjavnost nn podlagi svojih druž- mo-okonomskih In moralno-poli-tičnih interesov ter se bori, da bi -,«« ti interesi kot temeljna gibalna sila družbenega razvoja čim popolneje in neposredneje uresničevali. Statut SZDL Jugoslavije Socialiistučna zveza sft pri svoji dejavnosti prizadeva, da bi čedalje več delovnih ljudi čim aktivneje in neposredneje sodelovalo pri obravnavanju in praktični ureditvi vseh družbenih problemov, s čimer nenehno širi podlago in vsebino neposredne socialistične demokracije. Socialistična zveza se zavzema za najširši boj mišljenj na socialističnih osnovah ln s tem krepi idejno politično enotnost in izgrajuje enotnost akcije delovnih ljudi pri izpolnjevanju nalog socialističnega razvoja. Z vsestransko in raznovrstno dejavnostjo v Socialistični zvezi razvijajo državljani - naše dežele ustvarjalno pobudo na vseh področjih družbenega življenja, seznanjajo se s stvarnimi problemi socialističnega razvoja, sodelujejo pri določanju politike organov oblasti in organov družbenega samoupravljanja in s tem zagotavljajo tudi nadzorstvo nad delom teh organov Prek Socialistične zveze kot ene najvažnejših oblik samoupravljanja v političnem in družbenem življenju delovni ljudje uresničujejo in razvijajo demokratične pravice bolj vsestransko snoznavajo družbenopolitične probleme dežele, lokalnih skupnosti in svojih kolektivov, razvijajoč pri tem svojo ustvarjalno dejavnost ln svojo socialistično zavest. Socialistična zveza se bori za takšen razvoj socialistične demokracije, ki zagotavlja pravice delovnih ljudi, da na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev sami odločajo o delitvi družbenih sredstev, ki Jamči za dostojanstvo človekove osebnosti, svobodo misli in vesti in oblikovanje takšnih norm javne dejavnosti, v katerih je zapopadeno vsestransko spoštovanje pravic posameznika ln interesov družbene skupnosti. Konkretne naloge svojih akcij določa Socialistična zveza na podlagi naslednjih splošnih smotrov: utrjevanje Federativne ljudske republike Jugoslavije kot skupnosti svobodnih in enakopravnih narodov ter narodnih manjšin; krepitev ekonomskih in političnih osnov enakopravnosti narodov in skladnega razvoja vse dežele; razvijanje jugoslovanskega socialističnega patriotizma kot izraza enotnosti in skupnih Interesov delovnih ljudi vseh jugoslovanskih narodov; zagotovitev neodv*isnoeti, ozemel/jske nedotakljivosti ln suverenosti dežele v prid njenemu svobodnemu socialističnemu razvoju; vsestransko razvijanje socialističnih družbenih odnosov ob nenehnem boju zoper ostanke reakcio- narnih sil stare družbe in pojave ter tendence birokratizma; izpopolnjevanje in nadaljnje razvijanje delavskega samoupravljanja, komunalnega sistema in ostalih oblik družbenega samoupravljanja razvijanje čedalje širše pobude neposrednega sodelovanja delovnih ljudi pri upravljanju vseh družbenih zadev; ustvarjanje čedalje višjih in bolj demokratičnih oblik družbenega življenja in čedalje1 svobodnejših odnosov med ljudmi; preobrazba Jugoslavije v deželo z razvito Industrijo in kmetijstvom, z moderno tehniko, sodobnimi metodami proizvodnje in visoko produktivnostjo dela ob sočasnem naraščanju življenjskega standarda ir. ustvarjanje čedalje boljših pogojev življenja ln dela delovnih ljudi; uresničevanje socialistične preobrazbe kmetijstva; izgrajevanje socialističnih organizacij in oblik združevanja, za katere se delovni kmetje prostovoljno odločijo v svojo lastno korist, ki pa prispevajo k najhitrejšemu razvoju kmetijske proizvodnje, pri čemer omogočajo čedalje širše uveljavljanje znanosti ter modernih sredstev in metod dela; krepitev enotnosti delovnih ljudi, vasi in mesta z ustvarjanjem pogojev za bogatejše in kulturnej*e življenje delovnih kmetov z zmanjševanjem razlik med mestom in vasjo — na podlagi razvijanja moderne socialistične kmetijske proizvodnje. (Nadaljeuanie sledi) Strmi DOLENJSKI LIST Stev. 87 (597? 105 predavanj -12.494 poslušalcev EICHMANN PIŠE SPOMINE Lepi uspehi Delavske univerze v Brežicah — Podjetja naj posvečajo več skrbi vzgoji strokovnih kadrov! Delavska univerza Brežice je preživela prvo šolsko leto. Uspehi devetmesečnega dela so vredni pohvale, zato ne bo Odveč, če si jih ogledamo malo bliže. Štiri večerne osemletke so delovale v njenem okviru: dvooddelčnl v Brežicah ln v Cerkljah ln enooddelčni v Globokem in na Bizeljskem. Pouk je uspešno končalo 168 slušateljev. Mnogo premalo Je bilo vpisanih delavcev, saj so bili slušatelji večinoma uslužbenci, le neznaten del pa je bilo kmečkih mladincev ln mladink. V ekonomsko srednjo selo je vpisanih 38 učencev. Redno obiskujejo pouk, pridno Študirajo in bodo najbrž vztrajali do konca V večerno politično šolo seje vpisalo le 18 ljudi, izbor pa ni bil najbolj posrečen, v prihodnje naj se v večerno politično šolo vpisuj« več vodilnih uslužbencev iz organov delavskega samoupravljanja, saj potrebujejo ti največ znanja iz politične ekonomije. V prvi letnik so se vpisali slušatelji bolj zaradi tega, da bi šola obstajala kot zato, da bi jim nudila pri delu potrebno znanje. Delavska univerza je v razdobju 9 mesecev obiskala mnoga naselja v občini, saj je posredovala kar 105 oreda-vanj. Obsegala so gospodarske, idejno politične, kmetijske, zdravstvene in družbeno ekonomske teme. 12.494 ljudi se Je udeležilo teh predavanj, posebno razveseljivo pa Je, da jih je povsod v veliki meri obiskovala tudi mladina.. Razen tega je delavska univerza priredila več jezikovnih tečajev Iti enega za gostinske delavce ter več seminarjev za člane delavskih svetov, krajevnih odborov in šolskih odborov. Preteklo šolsko leto je nudilo nov{ ustanovi mnogo izkušenj. K uspehom so pripomogli tudi stiki s terenom ter več anket, ki Jih je delavska univerza izvedla. Kmetijske zadruge in Socialistična zveza so krepko pomagali. Pohvaliti moramo Kz Blzelj-sko ki je dala številne lepe predloge. Želeti je še več ta- kega sodelovanja tudi od drugod, saj bodo nato komisije laže sestavljale programe, ti pa bodo res odraz potreb in želja slušateljev. Zdramiti se bodo morala zlasti podjetja, ki kažejo vse premalo zanimanja za izobraževanje svojih ljudi. Naj navedemo lc nekaj številk. V 18 gospodarskih organizacijah je XII. novomeška MDB »Martin Južna« spet doma V nedeljo se je vrnila domov xii. novomeška MDB »Martin Južna-, ki je delala dva meseca na odseku avtomobilske ceste Udovo—Gev-gelija v Makedoniji. Za Izredne uspehe na vseh področjih je prejela zasluženo priznanje: šestkratno udarništvo in dve pohvali. Razen tega so 22 najboljših mladincev proglasili za udarnike, 30 pa so jih pohvalili. Vrsta mladincev je končala v brigadi različne Izkopavanja v Drnovem V torek, 5. julija se je začelo v Drnovem pri Krškem večje arheološko Izkopavanje, ki bo trajalo mesec dni. Izkopavanje je omogočil Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani in Komisija za spomeniško varstvo v Novem mestu. Vas Drnovo leži na razvalinah antičnega, zelo pomembnega mesta Neviodunum, ki je doslej znano le po številnih izkopanih grobovih. Manj znana pa je velikost in ureditev samega mesta Letošnje izkopa-vanje bo usmerjeno predvsem na raziskovanje mesta, morda tudi še na raziskovanje nekdanjega rečnega pristanišča na Savi. K. T. Prišli so po nagrade Prve dni po nagradnem šrebanju ob desetletnici Dolenjskega lista so nam telefonirali s vseh strani. Vse je zanimalo, kdo je letos dobil televizor. Pogovore, ki so se vrstili drug za drugim, bi lahko strnili takole: Malce razburjen glas: »Halo, tam Dolenjski Ust?« »Da. Želite?« »Televizor vendar. Kdo je zadel televizor?« •Jože Jenškovec, Orehovec pri Kostanjevici.« TU jI glas: »A tako ... No, pa drugo leto!« Prihajali so po nagrade. Čakali smo, da se oglasi dobitnik televizorja. Poslali smo mu telegram: PRVA NAGRADA TELEVIZOR STOP ČESTITAMO STOP. Vsakogar, ki Je prišel v uredništvo, smo vprašali: »Ste prišli po...« V mislih smo Imeli s velikimi črkami napisan TELEVIZOR. »Da. Prišla sem po mišico s stolčki,« je veselo Odgovorila stara mama iz Goloblnjeka nad Mirno pečjo. »Pa boste prodali, ali boste imeli zase?« smo Jo vprašali. »Prodala?« se Je začudila. »Kje ps! Imela jo bom SS spomin na ...« »Na koga?« »Na desetletnico Dolenjskega lista vendar!!« se Je glasil odgovor. Končno je le prliel dobitnik televizorja. Vstopil je in previdno povprašal: »Prliel sem po nagrado. Saj sem prav prišel?« »Kaj ste pa zadeli?« ga Je radovedno povprašal nekdo drug, ki je prišel po nagrado — pet kilogramov čistilnega praška. »Televizor! Tukaj vsaj tako pile,« je pokazal telegram ln pismo. Jože je kmečki fant Iz Orehovca, Dolenjski list bere Se več let; posebno vesel ga Jo bil, ko je bil pri vojakih. Od takrat ga spremlja ie s večjim zanimanjem. »Pred nedavnim sem hotel kupiti radio,« je povedal. »Odlaial sem z nakupom. Sedaj ga ne bo treba kupiti...« »Ste pričakovali, da boste ...« »Kje pa! Nisem si mogel misliti, da bo prva nagrada zašla prav pod Gorjance. Ko sem dobil brzojavko, sprva nisem verjel. Zabičal sem domačim, naj nikar ne pripovedujejo sosedom. Bal sem se, da me je kdo navlekel In ml poslal brzojavko za lalo, ljudje t vasi pa so bi ml smejali. No, potem je priilo ie pismo in začenjat sem verjeti. Vendar iele sedaj, ko sem tn in ga vidim, čisto trdno verjamem.« Preteklo bo leto. Kaj, če bo čez leto dni telefonski pogovor takle: »Halo. tam Dolenjski list?« •Da. Želite?« »Televizor vendar! Tukaj je ta ln ta. Kdo Jo zadel televizor???« Lahko se zgodi, da se bo odgovor glasil: »VI!« Vsem delovnim ljudem Suhe krajine za 13. julij - občinski praznik Žužemberka, lepe pozdravel DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA SPLOŠNO MIZARSTVO DVOR pri Žužemberku tečaje: traktorske, motorne, kino-operaterske, fotografske in podobne. To je druga novomeška kmečko-delavska brigada, ki je bila letos na avtomobilski cesti. Naš okraj pa bo poslal na cesto še dve brigadi: srednješolsko brigado »Milke So-barjeve-Nataše«. ki bo odšla na delo v avgustu, in kmečko-delavsko brigado »Milke Ke-rinove«, ki bo odšla v septembru. Za ti dve brigadi še sprejemajo prijave občinski komiteji LMS, ki dajejo tudi vsa potrebna pojasnila. Sd. 41 delovnih mest, ki zahtevajo visoko strokovno izobrazbo in 198 delovnih mest.ki zahtevajo srednjo strokovno izobrazbo. V naštetih podjetjih pa je le 9 strokovnjakov z ustrezno visoko izobrazbo in 51 z ustrezno srednjo izobrazbo. Vsa podjetja v občini pa štipendirajo le 5 ljudi na fakultetah in 18 na srednjih šolah, 41 uslužbencev pa pridobiva Srednjo in nižjo strokovno Izobrazbo v večernih šolah, V občini manjka 44 visokokvalificiranih, 218 kvalificiranih in 222 polkviliflcllranlh delavcev. V Izobraževalnih planih so podjetja navzlic velikim potrebam predvidela za šolanje in izobraževanje lc 41 ljudi! Slika je več kot porazna. Pohvaliti moramo odnos do izobraževanja pri Gozdnem gospodarstvu Brežice, ki izobražujejo vse člane kolektiva. Niso pa redki primeri, ko v podjetjih ugotavljajo, »da zaradi izobraževanja ljudi trpi proizvodnja*1. S tako miselnostjo bo treba odločno prelomiti, sedaj je bilo o izobraževanju odraslih in izobraževanju na delovnih mestih že dovolj povedanega. Srečanje na Prežeku Povsod v okraju smo slovesno proslavili DAN BORCA iowfcisn;H j Kakor poroča izraelski časnik »Lammerhav«, piše vojni zločinec Adolf Eichmann v izraelskem zaporu spomine. V teh spominih trdi Eichmann, da so vzdrževali številni nacistični častniki intimne odnose z ženami svojih tovarišev, da bi tako prispevali svoj delež k povečanju števila rojstev med pripadniki »višje rase«. Zaradi Eichmannove aretacije se v Zahodni Nemčiji trese precej ljudi, ki imajo slabo vest in se boje, kaj vse bo povedal o nacističnih zločincih njihov zaprti pajdaš. Težko bo v kratkem sestavku tudi samo kronološko poročati o vseh dragih srečanjih minulo nedeljo in ponedeljek. Petnajsto obletnico osvoboditve, združeno z dnevom borca, smo povsod proslavljali tako slovesno ln lepo, kot to tnko velik praznik tudi zasluži. Vse Je že kazalo, da bo slabo vreme preprečilo mnogo načrtov, a Jih nI (če odštejemo, da zaradi hudega naliva v Novem mestu ni bilo v soboto zvečer akademije ZB, ki pa bo enkrat ta mesec). 2e v nedeljo Je bila vrsta prireditev, kjer smo počastili spomin na padle tovariše ln žrtve fašističnega nasilja. V Črnomlju Je razvil zastavo vojaških vojnih invalidov general Ivan LokovSek-Jan, na Roščem vrhu pa je bilo tako slovesno kot še menda nikoli po vojni. Nekdanji kurirji so obiskali vaščane in se, z njimi prav po partizansko povesellli. Na Ruperč vrhu so razvili zastavo krajevne organizacije ZB, v Slapih pri Klevevžu pa so odkrili spomenik nad novo urejenim groblžčem padlih borcev. Lepo število ljudi je bilo tudi v Rorah nad Krškim ln na drugih proslavah. v nedeljo dopoldne se je zbralo v Starem logu na Kočevskem nad 3000 ljudi; ob odkritju spomenika 74 padlim borcem ln aktivistom je govoril 2lvko Bernot. Množica ljudstva se je zbrala v nedeljo dopoldne tudi pri gradu Prežek blizu Orehovice pod Gorjanci, kjer se je drugič po osvoboditvi zbral Gorjanski bataljon. Prišli so nekdanji borci, komandirji in komi- Brigade v Prečni, Žužemberku in Metliki 2ivahno je te dni v treh lokalnih mladinskih delovnih brigadah: taborniki iz Novega mesta, Črnomlja, Brežic in drugih krajev so se zbrali v MDB PARTIZANSKI ROG; v Prečni ob Temenici so si postavili lep tabor, vsako jutro pa jih najde sonce na delu v opekarnah Zalog in Prečna, medtem ko delajo posebne skupine tudi na posestvu KGP v Zalogu. V podjetjih so z njimi zadovoljn-i. »Pridni so, ni jim kaj reči!« — tako so nam pohvalili mlade delavce. Lotili so se fizičnega dela zato, da bi prislužili z njim denar za taborniški dom v Novem mestu! 2e dolgo poznamo naše tabornike kot pridne in sposobne organizatorje; tokrat pa je treba kar javno povedati, da tolikšnega poguma od njih vendarle nismo pričakovali. »Milijon dinarjev bo morda zaslužilo z delom nekaj več kot sto naših članov, ki bodo mesec dni v Prečni!« nam je včeraj dopoldne dejal tov. Ing. Slobodan Rajić, predsednik okrajnega starešinstva tabornikov. Denar bodo porabili za prepotre-ben taborniški dom, za kate- rega so že pozimi sami sekali les. Popoldne, ko ima brigada prosto in izkorišča ure za urjenje v taborniškem znanju, lOiOilMMU) POKAŽI KAJ ZNAŠ — NA CESTI! Moramo reći, da Je prometna vzgoja v Sevnici resnično nazorna tn vzorna.. Qbčlnska komisija za varnoat prometa ln AMD Sevnica sta v petek organizirala javno celovečerno oddajo pod geslom - »Na cesti nisi sam«, ki Je prijetno presenetila vse gledalce. Naj opl-lemo kar program, pa se prepričajte sami, da je bila to res nazorna oblika pouka državljanov. Na odru so se zvrstile tekmovalne ekipe osnovnih šol iz vse občine in merile svoje znanje prometnih predpisov. Nastopili •o učenci Sol iz BoStanja, Tržite«, Blance. Backe, Studenca, Sevnice, Podgorja, Velikega Clrnikn. Primoža ln Krnielja. V tehničnih vprašanjih sta se pomerili ekipi Kmetijske šole Ul Vajenske šole. Med tekmo-, vanjem so bilo tudi zabavne točke, ki so Jih uspešno podali pevci, lmltatorjl ln humoristi. Nastopil Je tudi zabavni ansambel, oder pa so razen lepih nagrad krasili še .Fičko*, motor ln moped. Stroga komisija na odru ln v dvorani Je največ točk prisodila najboljši pionirski ekipi -a STUDENCA. Ti so edini zbrali vseh možnih 80 točk. Sledi.i so Sevnica II. Bučka, Krmelj, Kmetijska šola z 79 točkami Cirnlk ln Primož z 78 točkami ln tako dalja. No •amo poznavanje prometnih predpisov, tudi drugega dela se pridno učijo na vseh šolah. To so veselo in sprcJNSeno povedali pionirji na »neprometna-H vprašanja. Te prisrčne besede so pri poslušalcih vzbudile mnogo smeha ln ploskanja. Iz vrst gledalcev se jih Je le malo drznilo na oder. Preprosta vprašanja o prometu pa so bila znana tudi tem, ki se niso posebej učili za to oddajo ... Oddaji so prisostvovali tudi predstavniki Avto-moto zveze Slovenije in Tajništva za notranje zadeve OLO. Presenetljivo znanje pionirjev Jih Je navedlo na misel, da so pojačali prve nagrade. Tako je predstavnik AM/< obljubil za ekipe Studenca, Cirnika in Kr-mella enodnevni izlet po Sloveniji vse do morja. Za preprosto ugotovitev, da na Primožu še niso videli avtomobila, se bodo tej skupini lahko pridružili še pionirji od tam. Z ozi-rom na solidno znanje je predstavnik TNZ iz Novega mesta obljubil še za tretjo ekipo -kolol Tako so se prvi trije lahko s te prireditve takorekoč -odpeljali- nazaj v svoje pionirske odrede. Izbira za to tekmovanje ie bila ostra. Po vseh šolah so tekmovali že prej. na oder v Sevnico so priSli res najboljši. Soglasno mnenje poslušalcev pa je, da gre mladim dosti bolje kot starejšim. In tako Je prav - pokaži kaj znaš na eeatl. pa boš gotovo dolgo zdravi -ok Starost »matere« Zemlje Na podlag' številnih meritev in raziskav je skupina sovjetskih geologov ugotovila, da je naša Zemlja stara približno 4 ln pol milijarde let. Gobavcev |e ie veliko Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da je na svetu še vedno 12 milijonov gobavcev. V bolnišnicah se Jih zdravi le okrog 100 tisoč. največja pošiljka našega tekstila Je bila pred kratkim poslana z Reke v Burmo. Na burmanski trg ga Je plasiralo zaareb-Iko podjetje Tekstil eksport-lmport. v pošiljki Je za 8 milijonov Jardov raznih bombažnih tkanin, do konca leti pa bo naša tekstilna Industrija poslala na burmanski trg Se 15 milijonov Jardov raznih tkanin. ZA OBČINSKI PRAZNIK 13. JULIJ ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM TRGOVSKO PODJETJE »SUHA KRAJINA« Dvor i poslovalnicami: DVOR, »SLAP« In -GRAD« v ŽUŽEMBERKU, AJDOVEC, SMIHEL pri Žužemberku In SCLA-5UMBERK po naroČilu in PO meri vam kvalitetno izdela obleke PODJETJE »KROJAČ« NOVO MESTOi vse SVOJE GOSTE, KAKOR TUDI VSE PREBIVALSTVO ZUfcEMBERSKE OBČINE POZDRAVLJA ZA KRMEVMI PRAZNIK GOSTINSKO PODJETJE ŽUŽEMBERK z gostiščem DVOR odhajajo prostovoljci še posebej sušit seno na posestvo, prihodnje dni pa se bodo lotili tudi goloseka na približno 30 ha veliki površini. »Hrana je odlična, družabnost na višku, lepo smo počastili dan borca; ob ognju nam je pripovedoval svoje spomine prvo-borec tovariš Jazbinšek. Brigadir j i-taborniki so prav pridni; res se pozna, kjer delajo, čeprav nam je zadnje dni malo nagajalo vreme* — tako so nam v torek dopoldne povedali člani štaba brigade: Andrej Penca, Jože Sintič in Jože Gričar. Te dni bodo izdali tudi prvo številko brigad-nega časopisa! Res, prava živa neugnanost, polna delovnega poleta, vneame in veselja do ustvarjalnega dela! V Žužemberku bo 3 tedne delela lokalna brigada Kluba dolenjskih študentov. Več o njej preberite na 7. strani med člankom o občinskem prazniku Žužemberka. Tu naj povemo še, da pripravlja brigada za 13. julij brigadirski večer, na katerem bodo sode-sovali tudi azijski in afriški študenti. To bo 12. julija zvečer — posebnost, kakršne v Žužemberku še niso imeli! • V Metliki so prejšnji teden ustanovili MDB FRANC HO-CEVAR-CIRIL; v brigadi je 47 srednješolcev. V tem mesecu bodo delali rokometno, odbojkarsko, košarkaško in nogometno igrišče ob Kolpi ter rokometno igrišče pri tovarni BETI. Brigada ima obsežen spored, ki obsega tudi udej-stvovanje v kulturnem, športnem in političnem delu. Naj omenimo še, da je razen teh treh mladinskih delovnih brigad mladina občine Videm-Krško prispevala letos že nad 3300 delovnih ur v raznih delovnih akcijah. Veselje vlada te dni ob Temenici, Krki in Kolpi — mladi gradijo: zase, za našo skupnost, za lepši jutrišnji dan! Lahko smo samo veseli njihovih zares lepih načrtov in smisla za kolektivno ustvarjanje. Vsem brigadirkam In brigadirjem v Prečni, Žužemberku in Metliki: lepe pozdrave vseh bralcev našega lista — in veliko, veliko uspehov I sarjl, domačini lz okoliških vaaii več ljudskih poslancev lz LJubljane in Novega mesta, med gosti pa smo opazili tudi priorja pleterske-ga samostana dr. Leopolda Edgar-Ja ln prokuratorja samostana. V Imenu komandnega kadra Gorjan-skega bataljona, ki Je bil ustanovljen 2. maja 1942 na Pragu v Gorjancih, Je spregovoril zbrani množici tovariš Maks Vale, predsednik okr. odbora ZB. Opisal Je nastanek bataljona, revolucionarnost podgorskih ljudi, ki Jih je of zbrala v čvrsto ln odločno borbo proti okupatorjem in nekdanji oblasti izkoriščevalcev. Od trošenja letakov, raznašanja Ilegalnega tiska, Izobešanja zastav do zbiranja orožja, streliva ln sanitetnih potrebščin do odhoda prvih fantov v partizane - tak je bil razvoj razmer v šentjernejskem okolišu 1. 1941, ko je že decembra odšlo v gozdove prvih 6 fantov; februarja 1942 jih je odšlo spet osem in 10. marca 1942 še 2G. Ti so odšli v partizane s Kušljanove žage (tam so v nedeljo dopoldne odkrili tudi spominsko ploščo) v popolni bojni opremi mimo italijanskih straž in patrol naravnost v Gorjance. Upor se Je začel in razvnel ljudstvo, pa hkrati pode-setoril zlobnost in zločine okupatorjev. Plod vedno večjih bitk je bilo osvobojeno ozemlje v letu 1942, ki Je obsegalo celotno področje Sentjernejske doline in Gorjancev razen postojank v Kostanjevici, Šentjerneju in Novem mestu. Ljudstvo si je takrat prvič Izvolilo svojo oblast na Javnih volitvah, takrat se je rodila Narodna zaščita, začela se je partizanska šola in prvo gospodarstvo na novih temeljih. Prav na Prežeku je bil razlaščen prvi tujec, njegovo zemljo pa je dobilo v roke slovensko kmečko ljudstvo. Težka in naporna so bila vojna leta tudi za Gorjanski bataljon. Iz te enote so Izšli številni odlični borci in vodilni funkcionarji raznih brigad, političnih ln upravnih odborov. Bataljon Ima dva narodna heroja: Ilijo Badovinca ln Martina Kotarja, 25 nosilcev Spomenice 1941, več kot 200 borcev tega bataljona pa je z življenji zapečatilo ljubezen do rodne grude ln svojega ljudstva. Spominu teh borcev bo Gorjanski bataljon še letos odkril nove številne plošče ln spominska obeležja. Pesem zbora PD Dušan Jereb iz Novega mesta je zadonela ob starodavnem prežeškem zldovju, pomešana z zvoki godbe JLA. Veselje ob dragih srečanjih je prevzelo vse, ki so prišli sem v ta mirni in čudoviti kotiček pod Gorjance in pozno zvečer je odmevalo v gozdove nad Pendirjevko. Srečanje Gorjanskega bataljona je bilo prisrčno snidenje borcev in ljudstva, hkrati pa najlepša počastitev letošnjega i. julija. VSEM DELOVNIM LJUDEM NOVOMEŠKEGA OKRAJA ČESTITAMO ZA DAN * VSTAJE! PODJETJE ZA PTT - PROMET LJUBLJANA Kratke športne novice novi uspehi novomeških atletov Čeprav so v večini športnih panog nastopile počitnice, vsi tekmovalci novomeškega Partizana le ne počivajo. Med marljivimi so tudi atleti ln atletinje, ki jih v Juliju čakajo zelo važna tekmovanja, na katerih bodo skušali doseči svoje najboljše rezultate. Prvo. tako srečanje bo 16. ln 17. julija v LJubljani, ko se bodo najboljši atleti republike pomerili za naslove prvakov LRS, drugo pa bo 31. Julija - II. kolo zvezne atletske lige — »B-» program. Novomeški ekipi, ki sta najboljši v Sloveniji v svojih kategorijah ln med prvimi tremi v Jugoslaviji, boeia ravno v II. kolu imeli lepo priložnost, da si Izboljšata plasma v zveznem merilu, ker bosta obe okrepljeni, razen tega pa bosta nastopili na domačem terenu — prvikrat na novem stadionu. Pogoj Je seveda, da bosta nastopili kompletni ln da bo večina tekmovalcev v dobri formi. gemovsek - nov rekord na 400 M Na zadnjem tekmovanju, ki Je bilo pred dnevi v LJubljani (Me* mortal Vida Bratovža), to člani novomeškegu Partizana zabeležili nekaj novih uspehov. Hudi Gr-movšek Je v teku na 400 m znova Izboljšal OM'bni in novomeški rekord. Dosegel Je prav dober čas -53,5. Solidna sta bila Potrč ln Jovan, kl sta v skoku v višino preskočila 180 oziroma 175 cm, zasedla pa sta 3. ln 4. mesto. Potrč je dosegfl isti rezultat kot zmagovalec PueelJ, toda Imrl Je več poprnv. v teku na 3000 m Je Mn-ccdonl tekel nekaj več kot 10 minut, kar Je slabše kot na zletnem tekmovanju, kjer Je presenotll z dobrim časom ln prvim mestom. Spilar Je bil v Ljubljani slabši kot punuvadl, ker Je vrgel kopje manj kot 53 metrov (54,00), ker pa pridno trenira pričakujemo, da bo kmalu premagal mejo 00 m. zaletllj v dr/avni, gorsinova v rrpuumski reprezentanci Za Tlneta Zaletelja mm že večkrat zapisali, da sodi med n.i|l-"M-še mlado sprlnterjc v Jugoslaviji. To Je zaradi dobrih letošnjih rezultatov (ll.l) uvldel tudi zvtvnt kapetan mladinske reprt/entnnee In ga določil med kandidate reprezentanco za dvoboj z Madžarsko 23. In 24. Julija v Mariboru ln za dvoboj z Grčijo - 13 in 14. avgusta v Atenah, /idnle čase ;< Tine mnlo popustil gotovo pa mu bo določitev v Izbrano ekipo H.R.I 1/podh.ida r:\ redne In to-mii.itf priprave za prihodnja u k-movanja. Tudi OortlnoVI Je letos v zelo dobri formi, zato nI nnb"tio prese-necenie, da so Jo dolo.MH v Ban »ko reprezentanco Slovenije za tek na Doo metrov, ki bo nafttopll* 10. fulljt v Novem Sadu na iro-boju - Slovenija t Hrvatska : Srbija. V TENISU; OIIANIR - ELAN 3:1) Teniško srečanje med mariborskim Branikom ln Elanom lz Novi«* umu, ki j« bUo preteklo ne- deljo na Loki, se Je po pričakovanju končalo z visoko zmago Branika s 3:0. Branikova Igralca Mulej in RateJ Bodita med najboljše igralce Slovenije, zato nista Imela težjega dela z Igralcema Elana. Mulej Je bil pred leti celo republiški mladinski prvak, to pa pove dovolj. V tekmovanju posameznikov Je Mulej premagal Mikca z 2:0 (6:1, 8:2), RateJ pa Picka z enakim rezultatom (6:0, 6:1). v tekmovanju dvojic Je zmagal mariborski par z 2:0 (8:1, 8:1). Odločilna tekma za tretje mesto v LRS (prva »ta že Branik in Ollmpija) bo v nedeljo z ekipo Kamnika. Ce Novomeščani zmagajo a 3:0 lahko še upajo na S, pa mesto, v nasprotnem slučaju bodo četrti aH peti. V ZADNJI TEKMI - 3:1 ZA NASE ODUOJKARJE Zadnja tekma republiške moška odbojkarske Uge med Partizanoma iz Krope in Novega mesta se je končala z zmago Novomcšča-nov v 3:1. S to zmago so se novomeški odbojkarji utrdili na 3. mestu (za Jesenicami in Kamnikom) ln če bodo Jeseni bolje igrali (takrat se že vrne Medic) se lahko uvrstijo na eno Izmed prvih dveh mest, ki daje pravico sodelovanja na kvalifikacijah za vstop v /vezno odbojkarsko ligo. Torej nI še vse zamujeno, čeprav Je že zelo slabo kazalo. fm TURNIR 22 NAJBOLJŠIH ŠAHISTOV LRS Poročali smo že, da se bo v nedeljo, 10. Julija, začel v Novem mestu, v domu JLA, kvalifikacijski turnir za prvenstvo Slovenije v šahu. Na nJem bo nastopilo 20 do 22 najboljših šuhistov Slovenije, razen onih, ki imajo direkten vstop na finalni turnir. Med upravičenci sta tudi mojstra Lešnik ln Preinfalk, mojstrski kandidati iz LJubljane, Maribora, Jesenic, ter najboljši šahisti ostalih okrajev. Po zndnjih vesteh bosta novomeški okraj zastopala prvokate-gornilui SkerlJ ln Sila. ki »ta po zadnlih rezultatih sodeč, razen Penka najboljša i/ okraju ln bosta gotovo uspešno Igrala. Turnir »e bo pričel v nedeljo, 10. julija, h slovesno otvoritvijo in z. žrebanjem parov - ob 11 url dopoldne, medtem ko bodo prvo Itolo Igrali od 16. do 11. ure. Vsa kola bodo Igrali popoldne in zvečer, dopoldne pa bodo na sporedu prekinjene partije. Ker se bo turnir Igral po Švicarskem sistemu (samo ti kol), bo turnir zaključen že 23. Julija. KAR 22 MLADINCEV NA OKRAJNEM PRVENSTVU Okrajna šahovska zvezo Jo letos prvič razplBala turnir za okrajno mladinsko prvenstvo. Odziv pri šahovskih enotah v okraju je bil nepričakovano velik, saj se je za turnir prijavilo kur 22 mladih šu- histov: po trije lz Senovega ln Brežic, po dva iz Črnomlja, Trebnjega ln Sevnice, eden U Krmelj■ ln 9 lz Novega mesta, Turnir, ki ga Igrajo po švicarskem »Istemu (le 0 kol). Je že prinesel več presenečenj. Preseneča zlusli trojica pionirjev iz Senovega, ki se uspešno bori s starejšimi, dalj« pionir Mrvar lz Novega mesta tn trenutno vodeči na lestvici - Pepel lz Krmclja. Nanj nI nihče računal, vse pa kaže, da bo Imel precel beHede v borb) zn prvo mesto. Trije najboljši bodo razen Gabrijelčlču zastopali okraj na republiškem mladinskem prvenstvu, dva najbolja pionirja pa bosta I srnin na republiškem plo-nlrskem prvonstvu v Uovlnju (v avgustu)! Na prvenstvu so doslej dokončali tri kola. S tremi zmagami vodi presenetljivo Drago Papež 1* Krmelj a, po pol točke manj pa Imalo: Jevsenak iz Brežic, Petric Iz Črnomlju in iMrkcr -lz Brežic. Pionirski prvak Senovega Ceglar Ima le dve točki, ker Je v 3. kolu izgubil h Plrkerjem. VrMnl red po :(. kolu: Papež 3 točke, IMrker, Jevšemik In Petric 2 In pol, Ceglar, Hodnik, Adi.mič In Jarc 2 točki, Mrvar, Mestnik, Kmete-, Urni ik, 1'leek. Malensek ln OfoIHiM l Jn pol, Luštek. Jono-zovlč ln Kopuč l točko Itd. fm športniki-tietavci v Kanižarici V počastitev 3. Julija, praznika slovenskih rudarjev. Je domače DPD Svoboda organiziralo 30. ju-nlta I*<:.() Soorlno tokinovanle med kolektivoma gradbenega podjetja PIONIR iz Novega mesta In rudnika ICanlžarlra. Sportnlkl-delavcl «:o se med seboj pomerili v »tro-llanju z zračno puško in v k<*ghn-i;.u. V obeh nastopih so bili uspešnejši gostje lz Novega m^sta. Rezultati tekmovanj: stree.ian.il '/ KKAONO PU> PIOMIK : SVI »BODA KANI-ZABIČA 11/7:1130 krogov. Posamezni',; .o e ;ll n| lun možnih na slt-dnle število krogov: PIONIR: Uems Peter 257. Kot Marjan 257. Benec Franc 247 ln Kosten Marjan 218 krogov. 8\OP.o:»\ Kunl/.irlca: Speli* Lojze 233, Macela Jože U8. IilcV* v,; i : me .•;:.. In 1 »tur iševlč Djuro WA kliie.ov. KEGLJANJE: PIONIR : SVOBOda ka N lir'" .\i< k a :tvo:::.i7 ln 303:»» *V obeh tekmah v kegljanju do-mačiril nI n tn'i dorasli gostom >* Novea« mesta, ki »o trenutno w» dl prvaki i •• h n kc ke»?lja«£ P'1 !/v iv c. in se po*" • : i so v iej i mu; i začetni« ■lm pr i mii!.u'.' I;viulitetnm canj. »leer pa je bilo precej IJev /.griSenlh n»i račun Ireni* Mnl gosli so bili najbolj ni: Mr'llal;, '/idanek ln jj~ ^ med domačini pa »o bili najr*"' VVelss Janko. Stjepan ln Ivan. STEV. 5 7. JULIJA 1960 LETNIK L »STUDENT« je rednL priloga Dolenjskega lista — Izhaja po potrebi, urejuje po ga uredniški odbor Študentskega kluba oicra-ja Novo mesto — Rokopise sprejema Jože Prešeren. Akademski kolegij v Ljubljani ali pa UrednIStvs Dolenjskega Usta, Novo mesto, p. p. 33. PO BELI KRAJINI V OBOJESTRANSKO KORIST Dinamičen gospodarski razvoj v zadnjih letih opažamo tudi v novomeškem okraju. Kjer so bili ie pred leti pašniki, so danes tovarne in različna druga gospodarska poslopja. In to zanimivost lahko tudi samj opazujemo. Podoba Dolenjske se spreminja. Izključno agrarni predal stopa na pot Industrijskega razvoja; to vnaša med naše ljudi nove poglede na svet in pojave okrog sebe. Morda je ponekod razvoj zelo nagel. Za Dolenjsko tega ne bj mogli trditi/ Toda kljub temu se je ob vsem pojavil izredno pomemben problem, ki je trenutno za uspeva-nje tistega, kar že imamo in za nadaljnji razvoj odločujoč — to je vprašanje pomanjkanja kadrov, od polkvalificira-nega delavca pa tja do strojnika, agronoma, pravnika itd. Zato opažamo za nižje kadre izredno skrb. Vsaj pri večini podjetij in ustanov. Delavec mora danes poznati osnovne stvari o tovarni, kako poteka proizvodnja, kakšno mesto ima tovarna po moči v primerjavi Z drugimi, kako se gospodari z dfcnatrjerru — torej najširše oblike dela družbenega samoupravljanja. Delavci v industriji in kmetijstvu se že zavedajo svoje vloge in odgovornosti. Ali je podobna vnema do političnega dela prodrla tudi med študente? Odgovor ne bo ravno razveseljiv, če si ga postavimo malo širše in pogledamo, kako so uspela posvetovanja občinskih predstavnikov s študenti domačega področja. Tu ne bo šlo toliko za kvaliteto, izvedbo predavanj, kolikor za številčni obisk. Vemo, da so potrebe po visoko kvalificiranem kadru iz dneva v dan večje. V zadnjih letih so zato štipendijske komisije prišle na sistematično štipendiranje. Toda tak način štipendiranja je prišel v prakso malo prepozno, ker bi kader, ki ga zdaj štipendirajo, že potrebovali na delovnih mestih. Zato je marsikomu nerazumljivo, da so še vedno podjetja, ki štipendirajo še vedno po nekih starih Šablonah. Zakaj bi stali ob strani in čakali, kdaj se rx> dal ta ali oni po trgovski poti pritegniti v podjetje. In vprašanje je, ali bomo s takim uvoženim kadrom v vseh pogledih zadovoljni? Stipendista Je treba vzgajati, na to pa večkrat pozabljamo, Ob začetnih sistematičnih reševanjih teh problemov so na povabilo kluba prišli tudi občinski predstavniki novomeškega okraja med svoje šti-pend:.s'e v Ljubljano. Takoj je treba ugotoviti, da na sestanke kljub dobremu obveščanju ni prišlo dovolj ljudi. Pri nekaterih opažamo popolno brezbrižnost do kluba — verjetno tudi do študija. Do sedaj so posvetovanja imele naslednje občine: Videm - Krško, Brežice, Črnomelj, Senovo, Žužemberk in Novo mesto. Trebnje in Sevnica sta izostali, toda ne po naši krivdi, ker smo v Sevnico pisali hkrati kot v Senovo, v Trebnjem pa ne moremo dobiti najboljših stikov, oziroma ostane vse skupaj pri obljubah. Prodlngamo. naj b| ti dve občini sklicali posvetovanja med Klavnimi počitnicami, da bi poklicali zraven še srednješolce, saj jih ob reševanju teh problemov ne smemo zanemarjati, ker si zelo pogosto napačno razlagajo odnos do štipenditorja in sploh do štipendij na terenu. Predstavniki občin so študentom spregovorili o gospodarstvu v občini, o težavah, ki «e pojavljajo in o možnostih za nadaljnji razvoj komune. Veliko težav bi bilo že mirno, č« bi občino razpolagale S potrebnim kadrom. Zato so izražali željo, naj bi ne zapuščali svojih matičnih področij, veliko je bilo tudi govora o Štipendijah, o morebitnih povišanjih itd. Najbolj zanimiva je bila diskusija. Študentje so spraševali o najrazličnejših stvareh, ki odločajo o gospodarskem stanju. Iz odgovorov smo dobili vtis, da gre resna prizadevanji' odgo-yornih ljudi in da vlagajo maksimalne napore za dvig Dolenjske, n/.noma Spodnjega Posavja. Zrlo razgibano le bi-lo na razgovorih i pVedatav- tUkt v Vidmu Krfl:«nn. P-ivži-gfc. Črnomlju in Mol liki. Ob-eaaa Videni Krško se je ore- orientirala na industrijo in je v tej smeri dosegla lepe uspehe, med tem ko je kmetijstvo precej v zaostanku zaradi objektivnih okoliščin, ki pa se bodo kmalu popravile. Gospodarsko je neprimerno trdnejša od Brežic, ker so Brežice predvsem agrarni predel in po gospodarski moči precej za Krškim. V obeh občinah je zelo velika potreba po kadrih. Štipendirajo precej in videti je bilo, da nimajo kakih posebnih težav, ker se ni nihče pritožil nad štipendijsko politiko. Iz obeh občin je bilo na sestanku prisotnih le okoli 30 ljudi, kar je z ozirom na število štipendistov občutno premalo. Podobno je bilo na sestanku s Črnomljem in z Metliko. Udeležencev je bilo absolutno premalo - 23 ljudi. Kdor ni prišel, mu je lahko žal. Po domače, v prijetnem vzdušju smo zvedeli mnogo o Beli krajini, o njenih težavah in uspe-o socialni preobrazbi be- V hih. lokranjskega kmečkega Človeka itd. Občina Črnomelj je pripravljena, da bo poskušala po najboljši poti urediti študijsko vprašanje in prav zato bi morala btitd dobra volja in ljubezen do domače občine tudi na drugi strani izrazitejša. Zelja občinskih predstavnikov je bila, naj bi iz vrst Belokranjcev ustanovili folklorno skupino in v klubu pevski zbor in obenem poudarili, naj se več pojavljamo na terenu. Na sestanku s predstavniki Senovega je bila precej lepa udeležba. Ker so bili prisotni tudi študentje občine Sevnica, smo pričakovali tudi njene predstavnike. Iz poročila in diskusije je dobil človek občutek, da je občina precej pasivna, da pa pravilno rešuje nastajajoče probleme. Študentje so Se zanimali za razvoj nekaterih manjših objektov in sestanek je potrdil, da bo ob,-čina kmalu dobila strokovnjake, ki bodo z ljubeznijo pomagali pri napredku občine. Najbolj uspel in po svoje zanimiv pa je bil sestanek v Žužemberku. Kljub temu, da je občina majhna in pasivna, je čutiti, da je na poti hitrejšega gospodarskega razvoja in so s tem v zvezi začeli s pravočasnim štipendiranjem. Ob prvomajskih počitnicah se je v prostorih žužemberške občine zbralo 37 študentov, dijakov in učencev strokovnih šol. Prvi večji rezultat tega skupnega posvetovanja na terenu je lokalna delovna akcija, ki je medtem pričela delati. Posvetovanja z zastopniki novomeške občine (vštevši Krko, IMV) se je udeležilo vsega skupaj 19 študentov. Kje tičijo vzroki za tako majhno udeležbo? In to ne samo za obiske omenjenega posvetovanja, šibko je tudi zanimanje za klub sam. Verjetno bo del krivde v nezanimanju štipenditorjev za svoje štipendiste. Tak vtis smo odnesli* tudi s sestanka, ki je bil po vsebini slabše pripravljen od vseh ostalih. V brigado se od 19 udeležencev ni javil nihče. Polovica je opravičenih zaradi obvezne prakse ali pa so se že udeležili brigad. Kaj misli druga polovica? Ali smemo dopuščati razliko med kmečko mladino, ki se po večini redno udeležuje akcij in med meščani, ki pogosto poznajo samo ugodnosti, ne Pa tudi dolžnosti! Mislimo, da so bila posvetovanja potrebna. Čudimo pa se, da za kaj takega nj prišla pobuda s terena. Klub je letos v tej smeri napravil precej. Problematična je le rezervira-nost nekaterih študentov, ki s svojo pasivnostjo vplivajo še na druge. Treba bo trdneje prijeti in sistematično reševati vsak pojav zase, da bomo tako rešili tisti osrednji problem, ki mu pravimo kadrovsko vprašanje. Ob neprestanem iskanju novih oblik dela in ob vztrajni podpori ljudi s terena bo lahko delo kluba v tej smerj uspešnejše — v obojesirajsko korist. J. Škufca Iz Mudentovskega našel a »Si naredil? Kako je šlo? Kdaj delaš?« Te dni se po Studentovskem naselju skoraj ne sliši nič drugega. Predavanj je konec in prišel je čas junijskih izpitnih rokov. Študentje študirajo in včasih skušajo nadoknaditi tisto, kar so morda med letom izgubili, da bi izpolnili pogoje za višji letnik in za stanovanje v naselju. Kajti brez dobrih študijskih uspehov v naselju ne moreš stanovati. Tako tukaj vlada prava izpitna mrzlica. Se ta mesec in šolslco leto 1959-60 se bo zaključilo. Potem bodo nekateri odšli na obvezno prakso, drugi v brigade, nekateri na oddih šlrom po domovini, drugI zopet v brigade. Pet blokov in moderno urejena menza daje prebivališče 1200 študentom iz vse Slovenije, precej študentov pa je tudi iz drugih republik. Zdaj rasteta dve novi stolpnici, ki bosta predvidoma useijtut z novim letom. V načrtu pa so še tri stolpnice, ki jih bodo začeli graditi prihodnje leto. Naselje upravlja študentski svet s predsednikom, ki ga izvolijo študentje na rednem letnem zboru vseh koristni-kov. Ta svet ima še posebne komisije, ki skrbijo za kulturno, športno in zabavno življenje v naselju. Svojega predsednika Una še vsak blok posebej. Predsednica bloka I. mi je povedala, da je imela med letom velika dela, vendar je vse potekalo v redu. Razveseljivo je, da so se stanovalke držale hišnega reda in da ni bilo nobenega primera, ki bi moral pred disciplinsko sodišče. Da, tudi disciplinsko sodišče mora obstajati pri tolikem številu ljudi. i Študentje, ki se hočejo razen študija udejstvovati na katerem koli drugem področju, imajo iu dovolj priložnosti. Ustanovljen je bil poseben sklad za nabavo športnih rekvizitov. Za športnike je morda največji problem pomanjkanje igrišč. Zdaj imajo samo zasilen prostor, vendar kljub temu tekmujejo v nogometu in odbojki. Letos so kar del parka spremenili v telovadni prostor, kjer si po študiju najdejo koristno razvedrilo v odbojki ali badmintonu. Največ uspeha so dosegli dvigal-ci uteži, ki so letos ustanovili svoj klub in redno tekmujejo. Tudi za druge dejavnosti je preskrbljeno. Svoj klub imajo radioamaterji in tudi foto-klub pokaže uspehe svojega dela na vsakoletni razstavi. Pred dvema letoma je bil ustanovljen pevski zbor, ki se je tudi že večkrat predstavil. Naselje ima tudi knjižnico, po blokih pa so urejene čitalnice, kjer je na razpolago dnevno časopisje in revije. V kavarno naselja so letos postavili televizijski sprejemnik, ki so ga kupili stanovalci sami. v kavarni je tudi vsako soboto ples, kjer igra zabavni orkester naselja. Študentje sami opravljajo tudi dežurno v>ratarsko službo, prav tako vodijo ambulanto študentje medicine. Na ta način se prihrani mnogo denarja. V naselju prebivajo tudi vsi tuji študentje, ki študirajo v Ljubljani. Največ jih je iz Afrike in imajo tudi svoj Mednarodni študentski klub. Letos se je začutila velika potreba po ureditvi okolice blokov. Zato bosta v juliju in avgustu organizirani dve bri- gadi, ki bosta uredili predvsem poti, park in športne objekte. Prijavljencev iz vrst ,naseljašev' je dovolj in tako upamo, da bo jeseni Studen-tovsko naselje imelo novo lice. Spel" 4>o sprejelo stare in nove študente, ki bodo študirali, se zabavali in živeli kot tisoči mladih ljudi po vsem svetu. Anica 2unič Problemi absolventov Prve dni junija so imeli absolventje, člani našega kluba, sestanek oziroma posvetovanje s predstavnikom okrajne kadrovske komisije. Predstavniki OLO so bili zadržani, zato se sestanka niso mogli udeležiti. Absolvente so dali podatke, kdaj bodo predvidoma diplomirali in kje M radi nastopili službo. Vsem seveda ne bo mogoče ustreči pri izbiri delovnega mesta, ker Je to odvisno od dejanskih potreb dajalcev štipendij. Sestanka se je udeležilo le 17 absolventov. Vemo, da je absolventov precej več, zato nas res zanima, kje so ostali drugi. Ali nimajo v svojem načrtu službovanje v našem okraju? Glede na veliko pomanjkanje kadrov v našem okraju vsakega diplomanta težko pričakujejo. Zato se ne sme dogajati, da se štipendisti dajo prodati tik pred koncem študija ali pa celo že po diplomi. Novi štipenditor sicer navadno vrne štipendijski znesek prejšnjemu, ki je že težko pričakoval novega strokov, njaka. Toda kaj pomaga vrnjen denar! Štipenditor je vzdrževal štipendista zato, ker ga potrebuje za svoje potrebe! Vzrok za tako prodajanje samega sebe je največkrat nekaj tisočakov višja plača, industrijsko razvitejši okraj in podobno Taki primeri orientacije »o vsega obsojanja vredni. Za uhajanje štipendistov drugam je včasih krivda tudi na strani štipenditorjev. Večina se je do letos prav malo zanimala za svoje bodoče strokovnjake. Edina povezava med študentom In dajalcem štipendije je bil denar in v najboljšem primeru enkrat letno skupni razgovori. Takšen odnos je vzbudil v študentu nezani-manje za štipenditorja. Ce pa bi bil študent že v času študija seznanjen s problematiko podjetja oziroma ustanove, kjer bo čez nekaj let v službi, bi bilo uhajanj drugam znatno manj. Stanje v našem okraju se je v sadnjih letih občutno Izboljšalo. Štipenditorji vabijo na važnejše seje in zasedanja štipendiste in prihajajo med nje v Ljubljano na razgovore. Tudi klub bo moral posvetiti v bodoče več pozornosti kadrovskim problemom. Ustanoviti bo treba kadrovsko komisijo, ki bi razpolagala s podatki o študijskih uspehih predvsem naših kolegov lz višjih letnikov In absolventov. I. T. 1. Sredi maja smo obiskali Belo krajino — v počastitev dneva mladosti in 15-letnice osvoboditve. Bilo ,nas je okrog 40 in nihče ni rekel, da mu je bilo žal, Spoznali smo ljudi in deželico onstran Gorjancev 2. Ustavljali smo se ob spomenikih in potovali v spominu nazaj v vojna leta. Belokranjski partizan nam je opisal razvoj vstaje in ljudske vojske v tej deželici 3. Z gospodarskim razvojem ln napredkom Bele krajine nas Je seznanil predsednik ObLO Črnomelj tovariš Janez Zunič. — Z nami je bil na ekskurziji tudi Alžirec Mohamed, do nedavnega še aktivni borec alžirske osvobodilne vojske, zdaj študent v Ljubljani. Simpatije do naše dežele so se s tem prav gotovo še povečale 4. Vrnili smo se prek Starih Žag in Baze 20. Sledovi partizanstva so nas še bolj zbližali z našo deželo in njenimi ljudmi. (Foto: A. Riat) sK^atkc vesti 1'red kratkim je bil ustanovljen klub črnogorskih študentov v Ljubljani. Klub bo predvsem povezoval študente z dajalci štipendij in bo uvajal v študij novince, ki prihajajo študirat v Ljubljano Iz Crne Gore Prihodnje Studijskn leto pride Študirat v Jugoslavijo tud4 okrog 30 študentov iz Poljske prav toliko naših pa bo šlo študirat rm Polj 'ko- To bo prv:. Izmenjava Studtntov s to drža vo. Znano je. da izmenjujemo študente z nekaterimi drugim državami že dali časa. ČESTITKA Na Ekonomski fakulteti Je diplomi ral Slavko Cirkelbah i Smlhrla pr! Novem m«*stu. Dolgoletnemu funkcionarju Ni !>!<• j.'ni'-inu s.-krctoirJ.U aktiva /.K kluba Iskreno čestl- Lamno! Ce hočeš pravilno gledati in presojati stvari okoli sebe, svoje ljudi In domače okolje sploh, potem je skoraj nujno, da včasih pogledal tudi p reko meja domovine. Potrebno de tn koristno; včasih tudi prijetno. Ne znamo dovolj ceniti domovine. Se Le tam, onkraj meje, postaneš pravi patriot. Vso preveč gledamo na tujino kot na nekaj Idealnega* na domaČih tleh nedosegljivega. Taki amo pač ker verjamemo samo nekaterim, ki zgolj lz osebnih, ne preveč dobrohotnih namenov. spravijo mnrsikaikega našega državljana do iskania boljših življenjskih pogojev tam na oni strani. Mnogo jih Je, ki so nasedli podobnim vabom, torta prav orni S poti po Beneški Sloveniji bi lahko danes pisali avanturistične povesti z žalostnim koncem, zakaj Indije Koromandlje človek ne najde na zemljevidu. Absolventi slavistike imo skupaj z nekaterimi profesorji in asistenti po daljših in temeljitih pripravah organizirali ekskurzijo v Beneško Slovenijo. T« predel smo Izbrali iz preprostega razloga zato. ker mora zanimata slavista Iz iezlkovnega in zgodovinskega stališča. Je«zlkovno najbolj zanimivo ri« vsekakor na severu rezljansko narečje, ki nosi vrsto sledov starega slovenskega jezika- Tudi ostala nareč- ia po nekaterih posebnostih ne skLrn prebivalstvom. Na drugim Čedad — nekdaj popolnoma slovensko mesto, zdaj močno Italijansko zaostajajo za rezijanskim. so pa dostopnejša znarustvenikom in kar ie treba zlasti omeniti, poznajo (čeprav ne vsa) knjižni slovenski jezik, med tem ko je rezijanščfna od našega knjižnega jezika ostala izolirana in govore pravi dialekt samo ženske in otroci, ker ti ostajajo doma. Možje že govorijo mešanico. Predno bi si malo bolj ogledali Rezino, bi omenil še nekatere posebnosti, ki so se mi rdele zanimive na poti do Rezije. Kmalu, ko »mo prekoračili mejo. orno dospeli do majhne gorske vasice Bela peč, kjer tivi malo Slovencev. Cisto slovensko okolje. Človek kar čuti. ia bi tam morali živeti Slovenci, ftele ob Spodnjem Belope-Htem desem, kjer stoji nekaj restavracij, opaziš tudi napis Bar (na* buffet)) in se prepričaš, da stojiš res na italijanski strani- Do Gornjega Belopeikega *ezeira. ki je baje manjše in ]ep-*e zaradi pomanjkanja časa nismo dospeli, Nad jezerom »-a levi strani se mogočno dviga Mangart, malo prej na desni tranl pa Dobrač. Naslednja krajša postaja je Mlo imesto Trbiž. Mesto ie skori i izključno italijansko- Na de-nl\ prebiva še dosti ljudi naše -rvl. Kmet. ki smo en »r*čali v mestu. 1* zatnjeval. da ljudje nočae! pozabljajo na matično domovino, ker so 7*redi službe prteiljenl spojiti s« z Italljan- me6tu pa smo zvedeli nasprotno trditve z argumentacijo da je slovenski živelj precej zatiran in mora iskati delo celo v tujini. Samo mesto je starinsko, novega ne grade skoraj nič, V nriem Pa vlada precejšnja brezposelnost. V mestu prebivajo tudi Nemci, tako da žive v Trbižu kar tri narodnosti: italijanska, slovenska in nemška. Kdo ima najmanj pravic in ugodnosti, si lahko mislimo. Iz Trbiža proti Ukovicl smo vozili po rre-delu, ki je zelo podoben naši Meiakljl. Na leivi, na hribu smo od daleč zagledali cerkev Višanje, nekdai Slovencem dobra znano božjo pot. Ukovica. mestece približno iQ kilometrov od Trbiža ob glavni cesti, je važna zlasti po tem, da prebivalci še zelo dobro govore slovensko, oziroma tipično koroško zlljako govorico- Go. stllničar, prileten možakar, je odgovarjal na vsakdanja vprašanja s posebnim spoštovanjem do svojih rojakov. Ljudje hodijo na delo največ v Avstrijo in Nemčijo. Nemcev je mani kot v Trbižu. Neka| dohodkov prinaša tudi živinoreja ker nudi okolje dobre pašnike. Na obeh straneh se lepo razvrščajo hribi. Kljub skoraj izključno slovenskemu prebivalstvu nI sluha o slovenski šoli. Od tod smo «e ob Bell od{>e-Ijol1 v Pontebo. Reka Bela deli mesto na dva dela. Do leta 1913 je bila prav Bela meja med Avstrijo in Italijo. Ta naravna in obenem umetna mejitev se še danes lepo vidi na zgradbah, kjer ge opaža južni in srednjeevropski tip poslopij. Slovencev je v mestu zelo malo. stalno naseljenih skoraj ni. Trgovin« so precej razkošno ureji ne in videti je bilo, da je biia reklamna stran močno poudarje-na. Drugje tega v taki meri niemo opazili. V rezijansko -loli no smo se pripeljali okrog poldne. Ze z njiv &o nam žena mahale v pozdrav. Prvo sreča-čanje z ljudmi, ki jih je zgodovinska usoda pomaknila globoko v zamejstvo. Naši ljudje poznajo Rezijance izpred vojne, ko so s« kot »piskrovezi« pojavljali na Slovenskem. Po slabo vzdrževani ln ozki cesti smo prispeli v glavni kraj, kjer je tudi sedež režijanake občine, Ravenco. Komaj smo izstopili, že je bilo okrog nalega avtobusa polno ljudi, kajti taki množični obiski so za Rezijance Izredno redki. Pravijo, da je Ravenca najbolje urejena. Toda z Izjemo nekaj hiš na glavnem trgu je vse skupaj revno. Revščina se odraža tudi na pokopališču, kjer skoraj ni bilo videti marmornatih nagrobnikov. Dolina sama je bogata, okrog ln okrog ie obduna z gorami in je odprta, samo v snnerl proti Beneški Sloveniji. Po dolini teče bistra rečica, ki ji domačini pravijo »viida«. Turizem pa, ki edini ima neko r^repektlvo, zaradi sin bih in ozkih, ceet n« napreduje. Jož« Skufca France M a v n k LIRIKA MIRANA JARCA (Zaradi omejenega prostora sem moral v nadaljevanju prvotni načrt znatno skrčiti- Tako sem veliko problemov obšej ali pa iih omenil samo mimogrede.) Narava, kjer se dogaja skoraj vsa Jarčeva poezija prvega obdobja, služi predvsem izražanju pojavov v pesnikovi du-ševnosti. Ker sri ni mogel razložiti stanja in procesov v človeški družbi, se je vrge] na odkrivanje skrivnosti narave in na odnos človeka do vesolja. Med tem ko ie videl povsod v vesolju red in zakonitosti, je pri ljudeh občutil samo kaos. ki neprestano ršče, se sovraži in je osovražen od vse prirode. Po njegovem ie bil človek preveč Izoliran od obdajajoče ga narave in tega izoliranega obroča nI mogel prestopiti. Do tega koraka ni prišel zato. ker pravih zakonov družbenega življenja n' poznal. Priroda ga je privlačila s svojim mirom, urejenostjo, veličastnostjo in brezčasnostjo- Vse to je v družbenem življenju pogrešal. V odkrivanju »večnih skrivnosti« ni prišel daleč; to je bilo v bistvu samo zatočišče pred vprašanji, s katerimi se je kot družbeno bitje srečaval na vsakem koraku. Čim ostreje so se oblikovali družbeni problemi, ko je šlo za najosnovnejše človeške reči. tem boli se je pesnik približeval stvarnosti- Tej osnov, usmerjenosti njegove lirike se ie moralo podrediti tudi erotično čustvo. Odnos do dekleta je še dokaj realen. Ker je pesnik preveč zaposlen z drug'mi problemi, je razumljivo, da do dekleta ne more ustvariti skladnega razmerja. Drugi dve Jarčevi pesnišk: zbirki sta precej drugačni ko.-prva. Pesnikov odnos do sveta se je bistveno spremenil. Spremembe je čutiti v njegovih spisih že ob Izidu prve zbirke- V rokopisni zbirki Dolomiti, ki |o je napisal ob potovanju po tem gorovju (1927). je že realiziranih nekaj sprememb. V teh pesmih pesnik izpoveduje vzhičenost spričo lepot, velične in miru gorske rrirode. V Novembrskih pesmih se razvoj odraža že veliko globlje. Pesnik se je že umiril. Medtem ko je v prvi knjigi še veliko subjektivizma. ki se kaže predvsem v pesnikovem odnosu d^ okolice ter < precenjevanju pomena sanjske; sveta in samote za popolen ra? voj osebnosti, poskuša v dru? objavljeni zbirki spraviti « zaključene umetniške podrb pojave in stanja v prirod, oziroma v družbi ter med vrst:eami izraziti tudi svoj odnos do teh pojavov. Zato so predmet Novembrski, pesmi priroda in socialni motivi. Zbirka je prehodnega značaja zatorej neenotna po vsebin i in .jeziku. V Liriki (1940). zad nji pesniški zbirki je šel še dalje 1n je izpovedoval svoj novi odnos do življenja in usode ter sp prizadeto zaposlili s slovenske pp-^i-nstno problematiko DOL. L. T—5 V Novembrskih pesmih Se veliko govori o pr rodi. Opisuje jo. kaikor jo dojema; predvsem mu gre za atmosfero, ki Jo ustvari tako. da našteva karakteristična dejstva; sami in drugih Izrazito lndivlrlual stičnih duhovnh tvorh v te sliike ne voleta. tudi ljudle v r«-trodi so Je dobili svoje mesto vendar sorva nastopajo *e brez svo. jih problemov. Bralec kmalu opa. zl pomembno novost; v opise po časi prodira družbena atmosfera ki govori o okolju, v katerem nI vse v redu. Tendenca po Izražanju družbenih problemov se od začetka knjige čedalje bolj krepi, dokler se v romanu v Novem me. stu ne uveljavi kot osrednla misel, na kaT sledi sedem Izrazito »ociplnih pesmi. Predmet teh so-ci.-:!n h nrsmi so- sanle o boljšem življenju, bre/iposplnost, neo »veSčenost delavcev in kmetov velike socia'lne razlike med pre 5va1ci. brezpravnost hlapcev in jkel. r>rivaprijel s vprašanji, od katerih je bilo odvisno življenje njega samega kakor tudi njegove okolice. Po tej zbirki je napisal samo it nekai pesmi (glej Slovenski -w-r,ik 1945. str. 83—85). V njih lp izpovedal tiho ljubezen do :vi;" zemlje in do njenih ljudi in intimno povezanost z njimi, zato je z globoko prizadeto in m'rno umetniško besedo protestiral proti okupatorju, ki je 73sedel to zemljo- Prerana smrt v partizanih je pretrgala njegovo pomembno i-n zanimivo pesniško snovanje. Ves čas se je pesnik Jarc razvijal tudi v < blikd in besedi. Ob svojem nastopu ie hotel pokazati Slovencem nov pesniški jezik. Vztrajal ie pn načelu, da naj moderni pesnik uporablja pri izpovedovanju svojih idej razne sodobne tehnične pojme kot avtomobil, ekspresni vlak, tramvaj itd. Prizadeval si je, c)a bi bil izviren in moderen, zato je dikcija in metaforika resmi iz Prvega obdobja vsekakor posebnost in novost v slovenski poeziji. Poskus ni uspel ;n ni dobil posnemovalcev, opu- ščati pa ga je začel tudi sam avtor, brž ko se je poslovil od idejnosti in splošne usmerjenosti svoje prve poezije. Naštel bi nekaj posebnosti za prvo obdobje: nenavadne matafore, veliko simbolov, razsekanost v ritmu, neobičajen izbor besed, svojevrstna zgradoa pesmi, prevladuje svobodni verz . pogostni so verzi brez rim aH pa So te le slučajne. V svobodnem verzu in ritmu dobiva svoj izraz težnja Po sprostitvi pesnikovih duhovnih sposobnosti. Skoraj vse prve pesmi so pisane s širokim ln Poklic: študent Nič hujšega ni, kot izpolnjevati rubrike, kjer je kaj omenjen poklic. Takole na primer: Ime in priimek, poklic, stanovanje, kje ste zaposleni? ali celo še: Kakšne funkcije opravljate na službenem mestu? Ste že zaprosili za kredit pri...? Razpolagate z lastnim stanovanjem? Oddajate sobe podnajemnikom? — Taka neumna vprašanja bi lahko našteval še in še in si še s tem žrl živce. Ne vem, kako zmorejo biti nekateri državljani z istim poklicem kot jaz, toliko prisebni, da do zadnje pikice izpolnijo vse rubrike in odgovorijo na vsa vprašanja. Približno takole: Poklic: obiskovalec predavanj. Stanovanje: Svinjska ulica 1 (podstrešje). Zaposlitev:: bruc. Funkcije na delovnem mestu: predlagan za pobiralca podpisov. Ste že zaprosili za kredit: zadnjič sem nažical enega prijatelja Za pet kovačev za v kino, pa sva se zmenila za vračanje v obrokih, prvi obrok 3 dinarjev sem že vrnil. Take stvari se dogajajo. Občudujem tiste, ki to breme tako lahko prenašajo. Dal bi jim poselno kolajno za vestno izpolnjevanje dolžnosti. Ljudje pa te poznajo: To je tisti, ki nič ne zasluži. Tisti, ki živi na račun države. Tisti, ki hodi samo v nekakšno šolo, tisti, ki ni nič prida, tisti, ki ga je zadnjič oni napajal. Titi, ki ne bo nikoli nič iz njega. To je tisti, ki... Tako. Ljudje vidijo v študentu utelešene vse slabosti človeštva. Torej, če si se popolnoma zapustil, če hočeš zgubiti še tisto malo ugleda, kolikor ga imaš: izberi si poklic študenta! Kajti donosen je in koristen. Upajmo, da bodo kmalu šteli študentovska leta za pokojnino! nekoliko vzvišanim zamahom, motivi pa so pogosto zelo obsežni, zato večkrat srečamo izraze kot n. pr-: ogromnost, vse-mriirje, brezbrežja. tajnost več-nostna spoznanja, neskončne temine itd. Primere so včasih zelo drzne: goreči jeziki dirja-jočdh avtomobilov, mojih razvratnih misli kriki; mojega .nl-selnega indanktorja žgoče brnenje; moje duže brzovlak; griva misli (Iz Nočne vizije). V Novembrskih pesmih so še pogosti izrazi starega tipa: pro-storje, brezčasje, večnost. Po obliki, metaforiki, ritmu ln razvrstitvi gradiva v posameznih pesmih se je Pa v tej zbirki že močno umiril. Pesmi so v kiticah, verz ni več tako svoboden, metaforične prenasičenosti ni več. pripoveduje mirno. V liriki pa so posebnosti, ki označujejo Jarca kot ekspresio-nista. popolnoma Izginile. V tej zbirki poskuša govoriti preprosto in neposredno, kar se mu v pesmih katerih vsebina nI preveč komplicirana tudi posreči (Pogled nazaj. Sejalec v zimi) Nenavadne besede ln metafore so Izginile. Oblikovno pa se ie resni k močno discipliniral. tak0 da *e polovica zbirke napisana celo v sonetni obliki- VIKTOR PO VSE: Pri študiju (1960) Brigadirska ljubezen Na videz jo je poznal že prej. Saj se je nekako ločila od ostalih. Bilo pa jih je precej. Srednješolk namreč. Iz tiste brigade, za katero so rekli, da ima zelo pridna dekleta in lene fante. Ta večer je zopet igral šah v jedilnici. Kot navadno ob večerih. Pa sta prišli. Ona in še ena. Ona druga je vprašala: »Ali smeva malo gledati?« »Zakaj pa ne?« Potem nič več. Zamislil se je — v šah. Pa jo je le včasih pogledal. Ne samo njo. Obe. Tako je opazil, da je tista njena plahost ali kako bi že dejal temu, kar se najprej opaža v čudno rosnih očeh in nervoznem premikanju rok, nekaj drugega in ne samo izraz spoštovanja in bojazni pred njima — študentoma. Pogledal jo je. Skušal jo je vsaj pogledati nekoliko globlje. Kljub slabi luči je opazil, da je zardela. Tedaj pa je že slutil, ne slutil — vedel... Nenadoma je pritekel Mirko, Usti iz onega šotora, ki je imel najbolj pre- luknjano streho in zavpil: »Z zmagovalcem grem pa jaz eno!« Pa je pomislil: ura je pol devet. Odšli bosta. Zgubiti moram. In zgubil je, čeprav je bil prej boljši- Potem sta igrala onadva. Ti trije pa so gledali. Pa ju je vprašal kar tako, iz katere brigade sta in kako jima je ime. Ona je bila Manja. Drugi večer sta se dobila na istem mestu. Toda brez šaha. Tretji večer pa že pred njegovim šotorom s številko 23. Tam je bilo pač najbolj mirno, v kolikor ju ni motila vroča debata kulturnikov in literatov, ki so imeli svojo mizo v bližini. Na klopici sta se dobi'la vsak tretij večer. Tedaj je bila klop pač prosta. Po dogovoru. En dan jo je imel Janez, da je pripeljal Nives, ki je imela le lepo ime in močne prsi in nič drugega. Drugi dan pa Jože tisto črno Ružo. za katero so dejali, da je ena izmed redkih, ki je prišla v brigado samo zato, da bi šla potem na inozemsko prakso. Antikolonialni klub Kakšna bo letina? Prav gotovo skrbi to tudi študente (Foto: Muster) Na pravni fakulteti so pred nekaj meseci ustanovili Antikolonialni klub- Nov klub je vzbudil precejšnje zanimanje med študenti vseh fakultet. Največ članov je seveda s pravne fakultete. Krog članov se z novimi akcijami kluba vse bolj širi in šteje sedaj že nad sedemdeset rednih članov. Ti se zbirajo na študijske sestanke, ki so približno vsakih štirinajst dni. Na teh sestankih obravnavajo problematiko nerazvitih in kolonialnih dežel. Seznanjajo se z ekonomsko, politično in socialno problematiko. V ospredju njihovega zanimanja so v glavnem afriške dežele, kjer je vprašanje kolonializma in eksploatacije delovne sile najbolj pereče. Priredili so predavanje o deželah jugozahodne Afrike, ki ga je vodil tov. Drenovec, novinar »Dela«. Na to predavanje so povabili , tudi študente Iz Afrike, ki študirajo na naši univerzi. Inozemski študentje so se pozneje v oeloti vključili v ta klub in pomagajo spozna- vati svoje dežele, boj sonarod-njakov za neodvisnost in za človeka dostojno življenje. Večkrat so študentje že obiskali alžirske borce-ranjence. ki se zdravijo v Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. Zanimali so se za boj alžirskega ljudstva za osamosvojitev In za življenje pod kolonialnim jarmom. Klub Izdaja tudi svoj bilten. Predsednik kluba je tov. Skin-der, študent prava, ki je tudi član kluba dolenjskih študentov. Na povabilo predsednika našega kluba tov. Skufea bo antikolonialni klub priredil več predavanj Po krajih kjer so lokalne delovne akcije v novomeškem okraju. (bip) Ena resnična PO ABSOLVENTSKEM VEČERU »Janez, imaš kaj mačka?« »Kaj mačka?! Tigra!« Pogovarjala sta se o tem, katera brigada je dosegla večje število točk glede urejanja barak in šotorov. Prepirala sta se, katera brigada je boljša pri delu. In podobno. Tako sta minili dve dekadi. Vedel je, da ga ima rada; kdaj pa je on njo vzljubil, ni vedel točno. Niti ne, zakaj. Saj sizer ni bila nič posebnega. Ali zato, ker je imela tako višnjeve ustnice, ali zato, ker je večkrat slišal, ko so pripovedovali, da je najprid-nejše dekle v brigadi. Najbrž pa zato, ker je imela tako tople roke, čeprav so bile njene dlani raskave in žuljave. Shajala sta se vedno pogosteje. Ne samo na klopci, tudi grugod. Ob tabornem ognju, na brigadnih pohodih in na vseh mogočih prireditvah. On je bil najbolj vesel takrat, ko je slišal, da je bila ona tisti dan pohvaljena. Bil je ponosen nanjo. In tudi ona je imela najbolj mehak in tresoč se glas ob tistih večerih, ko je tudi on dosegel kakšen uspeh. Bilo je že v tretji dekadi. Morala bi priti, pa je ni bilo. Sel jo je iskat, toda brez uspeha. Drugi dan pa se je začudil, ko je šla mimo in gledala v tla brez besed. No, tretji večer pa je le prišla. Njen korak je bil tokrat skoraj drsajoč in roke so ji ohlapno visele ob bokih. Bil je prepričan, da to ni od utrujenosti in ne od bolezni. S polglasnim pozdravom je sedla poleg njega in onemela. Spraševal jo je: »Kaj ti je, Manja? Ali te je kdo užalil? Ali si name kaj jezna?« Ona pa je le sklonila glavo nad kolena in brž nato zajokala. S tresočimi in okornimi rokami ji je skušal dvigniti glavo in otreti solze. Toda ni pustila. Končno pa je le odgovorila: »Poglej! Kmalu bomo šli. Ti boš šel še za nekaj časa v Ljubljano, potem k vojakom tn nato boš moral iti v službo, tja na jug od koder te štipendirajo. Jaz pa bom ostala doma. Najbrž bom morala za tri leta v službo, ker imam tako pogodbo. Ce pa bom šla študirat, tebe tako takrat ne bo več v Ljubljani. Težko če se bova še kdaj videla. Cim dlje bi bila skupaj, tem teže bi se potem ločila ...« Njene besede so zamrle v solzah. On pa je bil iznenađen. Nikoli ni pomislil na to, kar mu je sedaj rekla. Nikoli, pa čeprav se je imel za pametnega in je bil celo šest let starejši od nje. Zamislil se je še on. Ali naj ji reče, da bi se to dalo kako urediti, ali naj jo potolaži z besedami: Manja, resnična ljubezen premaga vse. Toda, kaj pa če se kdaj kasneje ločita? Ali res ne bo tedaj obema še huje? Sele tedaj je začutil, kako jo ljubi. Toda kaj pa, če ga ona nima dovolj rada in so njene besede le izgovor? Se vedno sta molčala. V plavi so se mu porajale takšne in drugačne misli. Ušesa si je tiščal Ni mogel prenesti ne njenega joka, še manj pa Tonetove kitare in pesmi »Tri noći već su prošle ...« Zmotil ju je pisk dežurnega in hripav glas: »Na spavanje!« Ona je skočila po koncu. Z dlanjo se je še dotaknila njegovega lica. Kaj je hotela, ni vedel. Odšla je — brez pozdrava. Od tistega večera dnljp sta se izogibala drug drugega. Sicer pa ni bilo več daleč do odhoda. Bil je poslednji zbor. Vsi brigadirji so stali tiho in zamišljeno kot še nikoli. Le od bližnje kamnite stene so se odbijali rezki glasovi. To so bila imena udarnikov. Kmalu nato pa je tudi on pograbil prtljago in se postavil v vrsto. Odthod. Toda za hip je stekel nazaj. Tista srednješolska brigada je še vedno ostala v zboru. Sel je mimo njih. Vedel je, kje navadno stoji. Tudi tokrat je bila tam. Vsi so stali svečano mimo, le ona mu je pomahala z roko. Enkrat in nič več. On pa je le jx)kimal z glavo. Ozrl se je še enkrat, ne na njihovo brigado, ampak na jedilnico in tja proti šotoru štev. 23. Kmalu nato je že korakal v gosjem redu brigade proti postaji. »Hej brigade, hitite...« so peli. Tudi on je pel, čeprav ga je v grlu nekaj stiskalo in je bil tudi kovček tako težak ... prha Od železniške postaje do mesta je prišel peš. S plaščem pod roko. April je, nikoli ne veš, kdaj se bo ulil dež, si je govoril, ko je stopal po pločniku. V zraku je visela sopara. Srajca se mu je lepila na hrbet. Hodil je hitro. Lahko bi šel z avtobusom, od postaje do mesta je skoraj pol ure, ker pa se mu je po ustih valjal okus po premogu, kot vedno, kadar se vozi z vlakom je šel raje peš. Na polovici poti ga je prehitel avtobus, skoraj povsem prazen. Pljunil je, da bi se iznebil neprijetnega okusa v ustih. Se enkrat. Nad cesto, ki jo je vse dopoldne segrevalo sonce, je ležal vroč, težak zrak. April je, si je rekel. Začutil je, da se mu srajca lepi tudi po rokah. Pričakoval je svež zrak, približno tak kot pred šestimi meseci, ko je teden dni ostal v mestu. Pomislil je, da bi lahko ušel tej sopari, ki ga je vsega oklepala, če bi za trenutek posedel v parku pred mestom. Toda vroči krog je segal do tam in še naprej. Nebo je dobilo ščit oblakov. Hribi za mestom so postajali sivozeleni. To ga je začudilo. Vedno jih je imel za svetlo modre. Za svetlo modre. Od vsega, kar ga je spominjalo na to mesto, ga je najbolj presenečala modrina hribov tistega tedna pred šestimi meseci. Modrina, ki ni samo barva nečesa. Lahko jo čutiš in se ji čudiš. Mesto je bilo skoraj prazno. Ustavil se je na trgu tako, da je lahko videl vrata menze na nasprotni strani ulice. Stopil je na rob pločnika, da se je s konico čevljev dotikal ceste. Tako se najmanj utrudi. Kmalu je zrak okoli njega vzvalovil. Šofer taksija, edinega v mestu, je stopil iz avtomobila in je pogledal navzgor. Prve kaplje so udarjale na streho avtomobila Prižgal je cigareto in zlezel nazaj v avto Morala bi pri*i, pomisli. Lahko prideš. če imaš čas in če to res hočeš, se je spomnil njenega pisma. Ce to res hočeš. Računal je: Dela do dveh. Pol ure ima do menze. Pride. Prve kaplje napravijo asfalt lisast. Potem se črni krogi približujejo drug drugemu, dokler ves ne potemni. Nov val kapelj spremeni zrak. Trikotniki svežine vse bolj stiskajo krog sopare in toplega zraka. Sedaj je že malo ostrejši. Zajame ga s polnimi pljuči. Okus po vlaku izginja. Po hrbtu ga prijetno hladi. Potem se mora umakniti k zidu. Po cesti se pripodijo otroci. Skačejo po dežju. Potem izginjajo v vežah hiš. Pri oknu menze na nasprotni strani ulice postoji mlajša ženska. Ko ga opazi, mu z roko pokaže, naj prifle čez. Odkimal je. 2enska je zmignila z rameni in izginila nekam v notranjost. Šofer taksija, ki je najbrž opazil njeno kretnjo, je stopil iz avtomobila in zaloputnil z vrati. Suknjič si je potegnil čez glavo in stekel na drugo stran. Ona je še dvakrat prišla k oknu. PrvJ-krat začudena, da še vedno stoji tam ob hiši na dežju, ko bi vendar lahko stopil v kakšno vežo ali pa prišel čez. Drugič se mu je nasmehnila. Tudi on seje nasmehnil. Najbrže natakarica, je rekel pri sebi in gledal na drugo stran v okno. »Jo poznaš?- je vprašala in se stisnila k zidu. »Ne,« je odgovoril presenečen in ji stisnil roko. »Mislil sem, da boš prišla iz menze.* »Nisem šla na kosilo.*1 »Čakal sem te. Pisal sem ti, da pridem. Prav?* »Seveda. Samo nisem pričakovala, da boš prišel tako kmalu. Nič se nisi spremenil od takrat.* »Prideš pa tiho ko mačka« se je zasmejal. »Presenetila sem te, ne? Mačka s toplim kožuščkom.* »Zakaj toplim?« »Rekel si mi, da sem topla. Pred šestimi meseci. Večkrat si rekel. Jaz pa sem ti govorila, da imaš ^edno mrzle prste.« »Pozabil sem.« »Ni se ti treba spomniti, če nočeš,* je rekla hitro in z roko pokazala na drugo stran ulice: »Jo poznaš? Ne? Mislila sem, da jo poznaš. Stala je pri oknu in te gledala,- »Prvič jo vidim. Majhna je. Prijazna. Pokazala je, naj pridem čez. Nisem hotel iti, ker bi se potem lahko zgrešila.« »Lahko greva čez, če hočeš,« je rekla »Gotovo je vroče.* »Vseeno bi šla,« je stopila od zida. »Mokra boš.« »Mislila sem, da hočeš čez. Lahko bi govoril z njo. Jaz bi poslušala. In čisto tiho bi bila. Hočeš?« Govorila je hitro. Skušala se je nasmehniti. Sklonila se je. »Vesel sem, da sva zopet skupaj,« je naposled rekel. »Ona je zopet pri oknu,* se je z rokami naslonila na zid. »Jezna je name,« je dodala. »Lahko bi šla k tebi,« je rekel in jo prijel za roke. »Neumna sem bila, ker nisem vzela dežnika* je rekla. »Sicer pa bo prenehalo.« »Kdaj greš nazaj,« ga je vprašala. »Ob devetih.* »Mislila sem, da boš šel ob štirih.* Najbolje bo, da grem ob devetih.* Pomolčala je. »Sedaj se spomnim, da sem ti rekel, da si topla,« jo je pogledal. »Saj se ti ni treba spomniti.« ►•Mislil sem, da ti bo všeč.« Nebo je postajalo bledo sivo. Dež je po-nehaval. Ulica je znova zaživela. Otroci so poskakali lz vež in se podili po lužah, ki so ostale na asfaltu. Šofer taksija je prišel iz menze in spet sedel v avto. Prižgal si je cigareto. »Dobro. Pozabil boš zopet, da si mi rekel, da sem topla,« je rekla. "Najbolje je, da greva proti postaji. Vlak odpelje ob štirih.* »Lahko greva,« je rekel in avtomatično ponovil: -Vlnk odpelje ob štirih.* Molčnla sta. Ona je večkrat pogledala na uro, kol bi se bala, da ne zamudita vlaka. Stopalo sta hitro. »Veš, tisto pred šestimi meseci...« je rekla in se sklonila. »Pozabiva tudi tisto, ne?« je rekel hitro, ne da bi jo pogledal. »Veš, takrat jc bilo nekaj takega kot ta dež...« »Mogoče. Zvcdrilo se je.« »Potem 6em se bala. Lahko bi dobila otroka. Si pomislil na to? Ampak za otroka je potrebno nekaj več, se ti ne zdi?« »Prav imaš. Bilo je kot ta dež. Nenadoma.« Ko sta prišla do postaje, se ga je prijela pod roko. »Koliko je še do vlaka?* je vprašal. »Petnajst minut. Počakala bom.* »Ni treba.« "Vseeno bom počakala.« Vedel jc, da mora reči nekaj. Karkoli »Ko bo vlak odšel, mi moraš mahati,« je rekla, ko je pripeljal nn peron. »Dolgo mi moraš mahati...« »Bom,« jc rekel. »Tako bom vedela, da ...« "Mahal bom.* »Potem bo vse v redu, ali ne?« se j je naša vojska izgnala iz Žužemberka italijansko fašistično posadko in vzpostavila v 2užcmberku prvo komando mesta. Ta dan so se lotili tudi izgradnje prve ljudske oblasti za to področje. Volitve v narodnoosvobodilne odbore so potekle še v tem mesecu istega leta. Zmaga partizanske vojske je bila takrat posebno pomembna tudi zategadelj, ker je NOV dobila važen prehod čez Krko v Kočevski Rog, kjer se je nahajalo vodstvo naše revolucije in ljudske vojske. Zaradi tega so si prebivalci občine Žužemberk izbrali 13. julij za svoj praznik in ga proglasili za praznik občine. Letošnje praznovanje 13. julija bo poteklo v znamenju velikih gospodarskih uspehov letošnjega leta, ko zaključujemo zadnje leto sedanje petletke — mednje pa moramo Prišteti tudi napredek Žužemberka. Kraj je namreč letos dobil svoj prvi industrijski obrat. V gradnji je napeljav* lokalnega vodovoda v Žužemberku, urejeni so prostori za krojaško-šiviljski obrat in za kovinsko delavnico. Pravkar Urejuje lokalna mladinska delovna brigada JOŽE SLAK-SlLVO camping prostor (za taborjenje) ln kopališče; to so osnovni pogoji za turizem, ki obeta v tem predelu čudovite doline Krke še lep razvoj. Precej je bilo narejenega zadnje leto v elektrifikaciji okoliških naselij in za različne komunalne naprave. Kmetijska proizvodnja, od katere živi še vedno približno 80 odstotkov prebivalcev, je letos močno napredovala; vanjo so bila vložena znatna družbena sredstva. Napredek si (— čeprav počasi, to moramo poudariti in to Suhokrajincem še vedno ni ne v čast ne v veselje! —) le utira pot; razvoj bi lahko bil hitrejši, ljudje bi lahko bolj naglo gradili, kar jim manjka, a jim včasih še kar zmanjka pravega poguma In NJIH DVAINŠTIRIDESET... Odločili in se, da pojdejo v brigado - domov. To so Študentje, učIteljKčnikL, vajenci, dijaki, ki hočejo, da bi njihov rojstni kraj, njihova komuna, dobila drugačno podobo. Poleg njih so le drugI, iz Kostanjevice, Krškega, Brežic, Črnomlja. Radi bi spoznali del naSe domovine, spoznali težave in težnje IJudL »Ne dajo mi dopusta, tako ne morem Iti v brigado •.. Rajši bi ila v brigado kot na morje,- so bile besede mlade Zužemberčanke, ko sem jo spraševal, kje bi lahko našel brigadirje. Brigadirji MDB J02E SLAK-SILVO delajo v Žužemberku. Urejajo kopališče, igrišče za odbojko in kopljejo vodovod. Stanujejo v Soli. Delajo od petih do enajstih dopoldan. Ura Je štiri popoldan. »Mogoče jih najdeš v SolL Ob petih je napovedano predavanje novinarja tov. Šetinca. Predaval bo o delavskem samoupravljanju. Ce pa hočeš videti prav vse, bol moral do vodovoda v hriba — tam delajo prostovoljci Se popoldan-. Tako delajo. Do občinskega praznika občine Žužemberk bodo uredili kopališče s kabinami. Izkopati hočejo čimveč Jarkov za vodovod. In. . . pričakujejo, da bo brigada ie v soboto proglašena ca udarno. V načrtu imajo tudi več predavanj. Predsednik OLO Novo mesto tov. Belopavlovič jim bo predaval o mladinskem gibanju pred vojno ln med njo. Student prava Janez Roskar bo Imel predavanje z naslovom »Cerkev ln religija-. Za dan borca so šli na partizanski pohod na Stari log, nazaj grede pa so si ogledali vasi v Suhi krajini. »Čimveč videti, čim bolj se poglobiti v življenje ljudi ob Krki,« J« njihovo geslo. »In vztrajati, boriti se za odstotke, za kubike!« Za občinski praznik bodo v sodelovanju z žužemberško mladino pripravili slavnostno akademijo. Ob nedeljah bodo povabili mladinske aktive, da z njimi preživijo dan v delu ln zabavi in da se tako spoznavajo. »Najpreje smo mislili, da so prišli na počitnice-, govorijo ljudje. »Seda) vidimo, da so prišli delat. Dobri delavci so. Veseli smo Jih!- Delati, vztrajati, boriti se ln ne popustiti! P. Breščak. V Brežicah smo nabrali 6 4 posvetovalnice za noseče žene prično delovati v brežiški občini ta mesec. Vsak prvi četrtek v mesecu bo odprta posvetovalnica na Globokem, vsak drugi četrtek na Dobovi, vsak tretji četrtek v Cerkljah in vsak četrti v Veliki dolini. Noseče žene bodo pri zdravniku lahko dobile Številne koristne napotke in potrebno pomoč.. fjj> V Cerkljah je samo ena trgovina, ki je vedno tako polna potrošnikov, da moraš pogosto Čakati debelo uro preden prideš na vrsto. V bližnji vs»sr jo prazen trgovski lokal, ki je neizkoriščen. Prebivalci se upravičeno vprašujejo, zakaj nobeno trgovsko podjetje ne odpre tam poslovalnice, saj je potrošnikov dovolj. Ali je vmes nagajivost ali celo trma? 0 Z uvedbo agrominimuma v travništvu se je v občini vsled pravilne uporabe umetnih gnojil močno povečala proizvodnja sena. Letos so ga pridelali kmetje za 50 milijonov dinarjev. Trditve, da bo umetno gnojenje travnikov predrago, ne držijo, saj so stroški gnojenja znašali le 23 milijonov dinarjev. 0 Z obnovo vinogradov bodo morali v vinorodnih predelih občine močno pohiteti. Trditve, da je »naša kapljica najboljša-, so že zastarele. Proizvodnja enega litra mošta nas stane 100 din, v Makedoniji pa prodajajo enakovrednega po 27 din liter! Njihove stroške so pocenili plantažni vinogradniški nasadi. Vinogradniki, premislite, ali boste vzdržali takšno konkurenco? Novomeška kronika ■ V nedeljo, 3. Jullin, Je bila na imihelskem pokopališču odkrita spominska plošča partb.nnom-bor-cem in aktivistom ter taleem, ki ■o pokopani na tem pokopališču. Spominsko svečanost z odkritjem spomenika so priredili združeni terenski odbori ZB Kandija. Žabja vas, Gotna vas. Smlhel, Blrčnn vas in Irca vas. Spominska svečanost Je bila prirejena v okviru proslav dneva borca. Tov. Lojze Nečlmer je po govoru, v katerem Je izrazil hvaležnost vsem. katerih Imena so vklesana nn .ploščo, odkril spomenik. Govoru so sledile recitacije učenk šmlhelske osemletke. Predstavniki terenskih od- borov ZB ln občinskega odbora ZB Novo mesto so položili vence. V imenu občinskega odbora ZB Novo mesto Je prevzel spomenik tOV. Hlede. Na spominski svečanosti je sodeloval tudi pevski zbor Duian Jereb ln godba na pihala JLA. m V torek, S. Julija, Je bil živilski trg zelo slabo založen. Naprodaj je bilo le nekaj solate po 50 din kg. češenj po 50-60 din kg ter jagode po 200 din liter. Jajc ln ostale zelenjave nI bilo. ■ Gibanje prebivalstva: Poročita sta »c Alojz Kaplan, strojni tehnik lz Leakovca. ln Vida Kren. zobna inštrumentarka iz Jerebove 20. Leto ali dve morda še, toda kaj bo potem? £ Zobni ambulanti v Cerkljah in na Dobovi sta začeli delati ta teden, v Pišecah pa bo zobna ambulanta odprta konec tega ali v začetku prihodnjega meseca. # Zdravilišče Cateške Toplice se skrbno pripravlja na investicijsko izgradnjo. Promet v zdravilišču nenehno raste, posebno nedeljski je Izreden, saj so Cateške Toplice v neposredni bližini Zagreba. Zdravilišče že zdaj dosega ob nedeljah polmilijonski promet, ki je bil predviden šele po modernizaciji zdravilišča in dograditvi novih stavb in naprav. # Zadružni dom na Gloko- kem stoji že lep čas neizkoriščen, le enkrat na teden je v njem kinopredstava. Odplačilo posojila za gradnjo je doslej povzročilo že mnogo sivih las. Trgovina pa že vrsto let plačuje 10.000 din najemnine mesečno za zasebni lokal. Zakaj se nihče izmed Globoča-nov nI spomnil, da bi bilo bolje premestiti trgovino v sicer neizkoriščeni dom. Vsak mesec bi pridobili 10.000 din najemnine, skrbi za odplačilo anuitet pa bi bilo mnogo manj. Pomagajmo si sami in ne iščimo pomoči le od drugod! veselja. Večni izgovori na podedovano zaostalost Suhe krajine ne bi smeli biti več spričevalo splošnega zaostajanja za drugimi, prej prav tako revnimi predeli našega okraja, ki pa so zadnja leta pokazali silno voljo za napredek — in ga tudi uspešno dosegajo! Res je, da so mnogi spoznali, da bo treba kmetijstvo hitreje dvigati, prav tako obrt; turizem ponuja Suhi krajini lepe dohodke. Seveda bo treba vanj vložiti primerna sredstva, spet pa je treba za te pokazati delavnost in pridnost! Prvemu industrijskemu obratu bo sledil s časom še kakšen, a volivci morajo za vse to svoj ljudski odbor krepkeje podpirati in mu bolj pomagati! Prav to lahko trdimo tudi za napredek kmetijskih zadrug, ki bi jih zadružni sveti morali bolj krepiti. Za 13. julij — naše čestitke prebivalcem Suhe krajine, hkrati pa želje, da bi šli poslej hitreje naprej v svojem razvoju' SENOVO: trije prazniki hkrati V nedeljo, S. Julija, je Senovo praznovalo trojni praznik: dan rudarjev, 10-letnlco delavskega samoupravljanja ln dan borca. Na zaključni slovesnosti v nedeljo so senovškl rudarji tn ostali prebivalci z lepo manifestacijo nad vse slovesno zaključili teden praznovanj. Zjutraj ob 9. url Je po novo asfaltirani cesti krenila povorka z godbo. Pri spomeniku padlih Je predsednik občinskega odbora ZB Boris Večko v kratkem govoru povezal spomin na vse tri zgodovinske datume, z enomlnutnlm molkom so počastili padle ter položili vence, nato pa v povorki nadaljevali pot na zborovalnl prostor pred osemletko. Na lepo okrašeni tribuni amo opazili razen domačih predstavnikov tudi predsednika OLO Novo mesto Nika Belopavloviča, predsednika Okrajnega odbora SZDL Viktorja Zupančiča, predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Ludvika Kebeta, predsednika ObLO Videm-Krško Staneta Nunčlča ln sekretarja Obč. komiteja ZKS Videm-Krško MUana Ravbarja. Predsednik ObLO Senovo Karel Ster-ban je pozdravil zborovalce in v govoru poudaril pomen dneva rudarjev ln dneva borcev, večji del govora pa poevetu lo-letnid delavskega samoupravljanja. Za njim Je zborovalcem čestital predsednik OLO Niko Belopavlovič, ki Je med drugim dejal: »Tri velike datume ln tri velike proslave ste združili v en dan, čvrsto povezan v našim proleta-riatom ln njegovim najčvrstejšlm jedrom - rudarji. Vsem Senovča-mmi ln prebivalcem občine čestitam ln želim obilo uspehov letos ln kar največ prihodnje letov ko bomo slavili 20-letnico vstaje. Naj živi delavski razred Jugoslavije! Naj živi vodja naše partije tovariš Ttto!« Sledil je lep kulturni program, v katerem so sodelovali mladinski pevski zbor, recitatorji in moški pevski zbor s Senovega. Na koncu zborovanja Je predsednik ObLO Karel Sterban podelil odlikovanja 16 be.iov-.kWn rudarjem ln hkrati razdelil diplome zmagovalcem športnh tekmovanj. -c-s $ Občinski ljudski odbor Brežice posveča mnogo skrbi vzgoji novih kadrov. Občina porabi vsako leto 3 milijone dinarjev za štipendije in štipendira 42 študentov in dijakov na fakultetah in srednjih šolah. Za prosvetovno službo štipendira 20 ljudi (3 na fakultetah), za zdravstveno službo 3, za kmetijsko 7 (dva na fakultetah), za gospodarsko in upravno pa 9 ljudi(5 na fakultetah). Pojasnilo »PEKARNE« o prodaji mleka Na člannk v Dolenjskem listu. Štev. 84, od 1«. VI. 1960 podjetja sVneknrna. Novo mesto, pod naslovom: »Od včeraj mleko samo na tržnici«, daje Upravni odbor obrtnega podjetja Pekarlja, Novo mesto, sledeče pojasnilo: Iles le. da le podjetje Pekarlja 1. VI. 1960 poslalo dopis Mlekarni, da zahteva od 1 litra prodanega mleka I din za stroške prodaje, ni pa zahtevalo naj se prodaja mleka v naših poslovalnicah ukine, Pač pa 1e to storila Mlekarna sama. Dejstvo Je. da smo do sedaj prodajali v naših poslovalnicah mleko ta Mlekarne N. m. že od 29. X. 1959, za kar pa nismo prejeli za ile n'tl dinarja, vkljub tomu, dn nam Je bilo tedaj ob-bomo za stroške prodaje prejeli določeno maržo. Podil pravi, da Ima že sed.il toliko in toliko Izgube pri litru BIIM, da mora izgubo pokriti lz ostalih svojih dejavnosti, nt Pekarile. da zastonj prodaja blngo nekemu drugemu Jotje Pekarlja je zahtevalo minimalno pokritje stroškov: ekarno manj kot eno trci lino režije na poslovalnico ozl-Iml besedami: prodaja mleka bi bila cenejša kot v M* ljut Jetje Ml( mleka, s Ni pn d« podjniu to bi sta eonia /. Poslovali Pekarlja mora v svollh poslovalnicah p elektriko, kurjavo, Mščcmje lokala, nabavo h ker ima tudi nnše podjetje obvezno*« t t novo peknrno. Posebej poudarjamo, da srn dopisu tudi Jnvlli. da naj nas o-priznanju V TEM TEDNU VAS ZANIMA X Četrtek 7. jul. j a — Dan vstaje Srbije Petek 8. Julija — Mliojka Sobota 9 Juir.a — Veronika \eOUa 10. Julija — Ljubica Ponedeljek U. Julija — Olga Torek 12. julija — Mohor Sreda 13. julija — Dan vstaje Crne gore Črnomelj: «. m 10 VTI. ameriški barvni film »Zbogom orožje«, ti in 13. VIL češki film »Peto kolo«. Dol. Toplice: 9. m 10. vn. sovjetski barvni film »Don Klhot«. 13. ta 14. vn angleški fidm »Jaz sem kamera«. Kostanjevica: 10. VTI. ameriški barvni film »V pomladi življenja«. 13 VII. nemški film »Hudičev krog«. Novo mesto »Krka«: od 8. do 12. VH. ameriški barvni film »Na-svidenje Rim«. Od lz. do 14. VII. norveški film »Devet živ-IJen;«. Semič: io VTI ameriški film »Ko pride zima«. Senovo: 9. ln 10. VTI. ameriški barvni film »R:hard LevJesrč-ni«. 13. In 14. VII. ameriški film -DžubUi«. Sevnica: e. tn 10. VH. ameriški film »Ne zanikam svoje preteklosti«. Trebnje: 9. ta 10. VTI. ameriški bavni film »Hiša tajnosti«. Pred. stava v nedeljo ob 14., 18. ln lfl.30 uri. Žužemberk: io. VII. švedski film »Tat ljubezni«. RAZPIS Komisija za delovna razmerj« pri podjetju »Gorjanci« Novo mesto razpisuje delovno mesto stenodakUIografa. Nastop službe možen takoj. Plača po dogovoru. Razpis za vpis v Visoko šolo za telesno kulturo v LJubljani Vabimo vse, ki se nameravajo vpisati v I. letnik Visoke šole za telesno kulturo v LJubljani, da se Se pred uradno objavo rednega vpisa prijavijo pismeno upravd Višje šole za telesno vzgojo ter v prijavi navedejo priimek ln ima» rojstno letnico ter šolsko predizo-brazbo. Vpisni pogoji se bodo ravnali po določilih, veljavnih za vpis na fakultete in visoke šole (Ur. 1. FLRJ št. 12/59). Na šolski objavni deski so objavljeni okvirni programi za sprejemne izpite. Uprava Višje šple za telesno vzgojo ŠIVALNI STROJ R. & R. z okroglim čolnlčkom, ugodno prodam. 2bogar, Novo mesto, Karlovška 2. FIAT 600, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Vet, J, Sekoranja, Bi-zeljsko 4. NEMŠKO DETELJO in otavo prodam ali oddam košnjo po dogovoru. HadI, Novo mesto. DELAVCA NEKVALIFICIRANEGA za fizična dela, in trgovske pomočnike in pomočnice (kvalificirane delavce v trgovini), sprejmemo v službo. Pismene ponudbe osebno dostavite na naslov: Trgovsko podjetje IZBIRA, Novo mesto. GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Plača 6000 do 8000 din mesečno, hrana ln lepo stanovanje. Vse ostalo po zakonu (dopust, zavarovanje). Naslov dobite v ogl. odd. časopisa (836-60). IZGUBILA SEM kontakt ključ od motorja Puch 175 cem, na hodniku pred kinom Krka v Novem mestu. 4. julija ob 18.30. Poštenega najditelja prosim, da mi ključ proti visoki nagradi vrne. Kovačlč Fant, Skocjan 7 pri Novem mestu. Oddelek za notranje zadeve OLO Novo mesto obvešča vse kandidate, ki nameravajo opravljati vozniške izpite za voznike motornih vozil, da Izpitna komisija ne bo delala od 15. 7. do 1. 9. 1960 ln v tem času ne sprejema vlog. IZ PISARNE ONZ NOVO MESTO METLIKA Junija je bil rojen 1 deček. Poročila sta se: Stanko Lublnlč, delavec iz Kanade, in Cvetka Skof, poljedelka iz Boldraža. Umrli so: Janez Petric, železničar iz Rosalnic, star 59 let. Gabre Dragelj, posestnik lz Brezovice, star 59 let. Ludvik Geržina, oskrbovanec iz Metlike, star 79 let. Helena Prosenlk, oskrbovanka iz Metlike, stara 91 let. Marko Gu-?tln, posestnik lz Drašičev, star 76 let. Franc Kralj, oskrbovanec iz Metlike, star 85 let. Marija Golobic, oskrbovanka lz Metlike, stara 78 let. Katarina Slane, užltkarica iz Rosalnic, stara 70 let. Martin Težak, posestnik iz Dragomlje vasi, star 80 let. Šentjanž Junija sta bila rojena 1 deček ln t deklica. Poročili so se: Karel Novak, kmet s Kala, in Ljudmila Bunder-šek, poljedelka s Svinjskega. Zvonimir Repovi, poljedelec, ln Ana Pelko, poljedelka, oba iz Kolu-derjev. Zdravko Papež, delavec, in Marija Steklasa, delavka, oba iz Krmelja. Jože Kralj, poljedelec iz Jelendola, in Ana Lužar, poljedelka z Govejega dola. Umrli so: Marija Martlnčlč s Hlnjc, stara 74 let. Alojz Završnik, rudar lz Vodij, star 50 let, Jožefa Razpet, gospodinja iz Glina, stara 75 let. SEVNICA Junija sta bila rojena 2 dečka ln 3 deklice. Poročili so se: Vid 2veg!ič, posestnik iz Pečja, ln Pavla Santej, trgovska pomočnica iz Sevnice. Kari Santej, delavec, in Amalija Imperl, gospodinjska pomočnica, oba iz Podgorice. Jožef Sinkovlč, železničar in Dol. Brezovega, in Ana Klanšek, poljedelka z Vrho-vega. Alojz Planine, železničar, ln Terezija Starec, gospodinja, oba lz Sevnice. Ivan Mesinger, delavec, in Ivana Klakočar, delavka, oba lz Šmarja. Jožef Znidaršlč, delavec lz Lukovca, ln Rozallja Kuhar, poljedelka lz Drušč. Anton Knez, delavec, in Jožefa Gorenje, delavka, oba lz Kranja. Leopold Bobek, delavec iz Račlce, in Mihaela Jošt, poljedelka lz Kum-polja. Ivan Paskvale, kovač lz Trbovelj, in Ana Salamon, šivilja iz Brezovice. Leopold Papež, strojni ključavničar iz Krškega, ln Alojzija Simeonov, delavka lz Zg. Vodal. Jože ZeJič, Žagar, in Martina Kocijan, gospodinjska pomočnica, oba iz Loke pri Zidanem mostu. Alojz Mlkollč, kmetovalec iz Velike Hubajnlce, in Jožefa Dobrina, poljedelka lz Male Hubajnlce. Umrli so: Marija Požun, gospodinja iz Sevnice, stara 84 let. MIha Jalovec, posestnik iz Sevnice, star 67 let. Stanislav Tomažin, otrok iz Bregansklh sel, star 10 let. Strojinc Janez, kmet iz Spod. Mladetič, star 67 let. Franc Gošek, kmet lz Jablane«, star 85 let. Ignac Božič, poljedelec z Vrha, star 32 let. Andrej Klenovsek. upokojenec z Loke pri Zidanem mostu, star 74 let. NOVO MESTO V času od 27. Junija do 5. julija ie bilo rojenih 14 dečkov ln 10 deklic. Poročili so se: Jože Poreber, vodovodni instalater iz Vel. Podljuh-na, ln Rozallja Kastelic, kuhinjska pomočnica z Otočca. Franc Miklič, železniški sprevodnik, ln Jožefa Berus, delavka, oba lz Ca» gelnice. Karel Pavlin, upokojeneoj in Marija Sajovic, kmetovalka* oba iz Cešče vasi. Umrli so: Uršula Muhar, gospo-dinja lz Sarineka. stara 62 let, Franc Jerman, tesar lz Irce vadi star 75 let. Marjeta Grahek, p©» sestnica iz Otovca, stara 76 let, Janez Starič, mlinar Iz Hrastovice* star 62 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Nada Bučar i Vrha - dečka, Marija Gašpertč s Hrasta - deklico, Štefka Kovač s Sinjega vrha - deklico, Ivanka Rozman iz Trebče vasi — deklico* Frančiška Somrak iz Vel. Kala -dečka, Leopoidina Kovaljev Is Sentruperta - dečka, Julka Strmec iz Vel. Loke - dečka, Tončka Gabrlč iz Šentjerneja - dečka, Vera Božič iz Gaberja - dečka, Julka Urbančič s Krisne rebri — dečka, Marija Svetina lz Marindola — dečka, Frančiška Barborič iz Jur-ne vasi - dečka, praga Oberstar iz Dobrnlča - deklico, Dana Re-telj iz Vel. Bučne vasi - deklico* Marija Mirtič iz Trebče vasi - deklico, Marija Seiko 8 Planine -dečka, Rozallja Bahč lz Pleterja — deklico, Marija Jakfe iz Gaberja - deklico, Štefanija Slmlč s Pod-gore - deklico, Frančiška Kaplef lz Savineka - deklico, Mihaela Kolarič iz Mokronoga - dečka, Anica Turk iz Bršljina - deklico, Fanl Klenovsek lz Kompolja — deklico, Nada Beniger iz Vldma-Kr-škega - dečka, Marija Cemas z Loke — deklico, Ankica Došen lz MeUike - deklico. KRON I KAJUJN ESRfl Pretekli teden so se ponesrečili' ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Stanku Zorcu, sinu delavca z Belega griča, je padel omet na levo nogo. Danijela Bezeg, upokojenka iz Struge, je padla ln si poškodovala levo nogo. Ana Pajk, posest niča lz Hudej, Je padla s kozolca ln si poškodovala levo ključnico. Marjan Hutar, sin uslužbenca lz Črnomlja, Je padel s hruške ln si poškodoval levo roko. Viktor Gole, kleparski pomočnik lz Kamenice, Je padel ■ strehe in si poškodoval roko. Belo sočlča, delavca lz Rajhenaua, je povozila traktorska prikolica in mu poškodovala glavo, rebra ln ramena. Anton Kren, sin uslužbenca iz Gor. Straže, se Je opekel z vročim mlekom po prstih. Urška in povodni mož v Dobravi V nedeljo je mladinski aktiv v Dobravi priredil »Nedeljo na Krki«. Plakati so pripovedovali, da bodo tekmovanja s čolni, tekme v plavanju, izvolitev Urške in beneška noč. Nekaj točk programa je moralo odpasti zaradi narasle ln mrzle Krke. Vendar se je kljub temu zbralo veliko ljudi lz okolice. Ker ni bilo tekem v plavanju, so nestrpno čakali izvolitev lepe Urške. Potem so čakali še povodnega moža, nato beneško noč... Skratka, ljudje so se zabavali in hvalili zdaj tega, zdaj onega, ki je bil med prireditelji »Nedelje na Krki*'. Mladinski aktiv v Dobravi Šteje dvajset članov. Ustanovljen je bil v jeseni 1959. Mladinci in mladinke, ki so že končali šolo in sedaj delajo doma, so v jeseni začeli študirati Linhartovo Zupanovo Micko. Uprizorili so jo že za Novo leto. Potem so se spomnili na lasten orkester. Za- čeli so kupovati Inštrumente. Danes že igrajo. V kratkem bodo ustanovili še čitalnico z dnevnim časopisjem Ln s knjigami. In potem... Načrtov imajo dovolj. Potrebna Je le dobra volja in pridnost, te pa jim ne manjka. »Res nas je bolj malo,* je povedal predsednik LMS Dobrava Jože Bregar. »Toda z vsakim dnem jih bo več. Sedaj so prišli domov dijaki in študentje, ki sd se že-vključili v našo organizacijo. Pomagajo nam z nasveti in pri delu.« Mladinski aktiv v Dobravi je pokazal, da lahko tudi malo ljudi, če so pridni, naredi marsikaj. Pri njihovem delu jim želimo še mnogo uspehov! -ak lno, Itd.. •ti, KOMBINAT ZA PREDELAVO MESA so začeli graditi v Koprlv- - nlcl. Kot predvideva gradbeni na- CrnomaJJskl ribiči so razpeli mrežo, živ« ribe pa'dajejo v črt. bo^tđ** *fat^ -fgffijfl nalašč zato pripravljeni akvarij, Iz katerega jih ilve prodajajo ^ delavcev, ki bodo proizvedli kupcem (Foto: Jože Skof) letno 10.000 ton raznih Izdelkov. P« prod.-iio ml< Zaradi tena Prodalaii m ne more tri dajo mleka! a-ovalnlrah. »znanih vzr :a v naših poslovalnicah, česat ;o nam 7(11 postopek Mlekarne ko v riv";l rozljli kar pa seveda nt! tudi dal le. nam Je Mlekarn« priprnvllena plačati stroške za pro-im 10 i;a pripravljeni tudi v bodoče prodajati v naših po- ml nismo zahtevali, korekten, ker smo JI 10 po sebi razumljivo UO In uprava podjetja Pekarlja Novo mesto ŠE 0 PRODAJANJU MLEKA Po želji Pckarlje objavljamo gornje pojasnilo, vendar se *«am zdi. da s tem vprašanje zadovoljive prodaje mleka v me-*tu nlk;>kor nI rešeno. V Imenu vseh gospodinj moramo Javno '-Javiti, da ko bile družine v mestu In najbližji okolici z dosc-r*nJ° prodalo mleka v pekarnah In prodajalnlcah kruha mnogo "O'J zadovnltnp kot z novosljo po 16. Juniju, ko Je Mlekirna Jranesla Izključno prodajo mleka na živilski trg. Stališči Mlekarne In Pekarlle smo zdaj objavili, vendar potrošniki s icm n'So zadovoljni Prav te dni bo v Novem mutn posvetovanje • novi prodajni ceni mleka, saj srdanja že dolgo nI bila več ▼■Pohodna za prnlzvalalee. Kakor smo zvedeli, naj h| stal lller "t*** PO novem 4S dlntrjev (ločno ceno bomo objavili prihodki teden, ker je v torek še nismo -vedeli!). Smatramo, da bi •°ral| mleko prodajali v mesto kakor pred Ifl. Junijem: vsaj T V»eh prodajalnah, kjer kupujejo ljudle krnh, morda pa tudi ■^V kakšni špecerijski trgovini. V imena potrošnikov naj a« *-*fc»rna !n Pekarna o tem pametno tporaznmetal VSEM DELAVCEM, KMETOM, USLU2BENCEM IN OSTALEMU PREBIVALSTVU V OBČINI ČESTITAJO ZA PRAZNIK 13. JULIJ IN JIM 2ELIJO SE MNOGO USPEHOV: Občinski ljudski odbor Žužemberk občinski odbor SZDL # Občinski komite ZKS # Občinski odbor ZB • Občinsk* komite LMS # Občinski sindikalni svet # Občinski odbor ZVVI # Občinski odbor ZR0P # Občinski svet Svobod in prosvetnih društev # Občinsko gasilsko zveza # Občinski odbor Društvo prijateljev mladine . J « • I J A N A Stran 8 DOLENJSKI LIST Stev. 27 (537) Ko še ni bilo dolenjske železnice Dandanes, ko nas najmodernejši avtobus po gladki avtomobilski cesti popelje v dobri uri iz Novega mesta v Ljubljano, si kar težko predstavljamo, da so še pred slabimi 70 leti naši predniki za isto pot potrebovali deset ur in več. In vendar je bilo tako. Železnice namreč ni bilo, tako imenovana pošta — kočija, v katero sta bila vpre-žena dva močna konja — pa je »odbrzela« navsezgodaj zjutraj iz dolenjskega središča in Se pricincala popoldan v Ljubljano, potem ko je kočijaž-po-stiljon med potjo nekajkrat izmenjal upehane konje. Kakor piše zgodovinar Vrbovec1, je prvo pošto ustanovil nemški cesar Maksimilijan I. v prvi polovici XVI. stol. Ta je dal plemiški rodovini TORRIANI DE TASSIS (Thurn -Taxis) pravico, prevažati pisma po vseh nemških deželah. Na Kranjskem je prvo pošto ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel in J. 1573 je pošta prvič stekla iz Gradca v Ljubljano. Toda prva pošta je šla — peš. Jezdno pošto so uvedli pri nas šele petnajst let pozneje. Prva poštna cesta je pri nas vodila z Dunaja in Gradca preko Ljubljane v Gorico, druga pa iz Ljubljane skozi Višnjo goro, Trebnje, Novo mesto in Metliko v Karlovac Ob petkih je odhajala iz Ljubljane in se vračala iz Karlovca v torek. Kasneje so pošto prevzeli Habsburžani, kajti Prototip sovjetske vesoljske postaje, na kakršnih bodo v bodočnosti pristajale medpla-netarne rakete ln vesoljske ladje. Med trojico najbolj znanih sex-bomb ameriškega filma sodi prav gotovo razen Marylin Monroe in Jane Mansfield še Mamie Van Do-ren, v Ameriki naturalizirana Flamka (na sliki). Za razliko od svojih dveh rivalinj, ki sta vzorni zakonski ženi, pa so opravljivi jeziki spletli okoli Mamiejine glave venec pogosto zaljubljene 27-letne žene, ki so ji posebno všeč kandidati za filmske igralce, katerim rada pomaga po svojih močeh do uspeha. rana farmi Cnipperfield v Angliji je povrgla majhno ovčko, ki so jo nato prepustili v skrb mali opici Janeti. Da se ta spozna na take reči, je lepo videti na gornji sliki, ko po dvajsetkrat na dan hrani malo kodrodlako stvarco po dudki. Čeprav tudi sama močno čisla mleko, se ga vzorno dojilja sploh ne pritakne, dokler le hoče piti njena nenavadna varovanka. V slikovitem kraju Tobago, severno od Trlnldada v Antilj- skem morju, kjer Je bilo nekoč slovito zatočišče morskih piratov, bodo sredi 150 različnih divjih živali posneli film »Swiss Family Robinson«, veselo parodijo na znano zgodbo o Robinzonu. Glavno vlogo Je prevzela Janet Munro, ki jo vidimo na sliki v ustreznem kostumu in na zebri, ki so Jo v ta namen pripeljali lz Holly-vvooda. S svojo pojavo je žival prestrašila vse domačine, ki takšne ►►zverine« še nikoli niso videli. Študentke v Bostonu v ZDA so začele z neumnostjo, ki se Je kmalu razširila po vsej Ameriki. Na kolena so si bolj ali . manj umetniško začele upodabljati v oljni tehniki portrete svojih junakov ln prinčev lz sanj ali resničnosti. Pri hoji ali drugačnem premikanju kolen delajo tudi narisani obrazi različne grimase, ki povzročajo seveda salve smeha. KroniCarjl pa ne povedo, kako gre tem študentkam sicer v šoli ln pri študiju. Otroški voziček na gornji sliki ne pozna nobenih zaprek. BU .je razstavljen na sejmu novih izumov v Versalllesu v Franciji. Njegova 3 kolesa delujejo neodvisno in z lahkoto vozijo prek vseh lukenj ln razpok. Hkrati je tudi zelo praktično vozilo, ker ga lahko v pol minute razstavijo in prenesejo v srednjevelikem kovčku na poljubno mesto. tudi njim so dišali lepi dohodki, ki jih je donašala. Ko so vpeljali poštne vozove, sta bila običajno vprežena dva konja, le malokdaj en sam. Čim več konj je bilo namreč vpreženih, tem večjo potnino je potnik moral odriniti. Država je pošto močno ščitila. Zasebni vozniki na primer vse do 1782 niso smeli prevažati potnikov po poštnih cestah oziroma so to smeli samo pri določenih pogojih. Tudi roga niso smeli uporabljati; to je bilo dovoljeno samo poštnim voznikom-posti-Ijonom. Pa tudi poštni uslužbenci in hlapci so bili zaščiteni: oproščeni so bili vojaške službe in tudi drugih obveznosti, ki so sicer veljale za vse druge državljane. Dejali smo, da sta bila v poštni voz navadno vprežena po dva konja. Toda gospoda si jih je rada privoščila tudi več. Vrhovec piše, da se je baron Tauffrer vozil vedno s štirimi konji in kar dvema postiljonoma, grof Turjaški s šestimi, deželni glavar pa celo z osmimi konji. Francoska generala MERLIN in D' ES-PAGNE pa sta se 1805 dala peljati iz Novega mesta na Otočec z osemnajstima konji. Za to sta morala plačati celih 27 goldinarjev. Na Kranjskem je bila samo ena velika pošta, in sicer v Ljubljani. Novomeška pošta je bila mala pošta. Ustanovljena je bila 1769, leta 1789 pa io je kupil Jožef pl. Fichte-nau. V tej rodovini je potem ostala skoraj sto let, dokler niso zgradili dolenjske želez- nice. Fichtenau je imel poštni urad v pritličju svoje hiše na Glavnem trgu, zadaj pa je imel hleve in rope za vozove. Prvega avgusta 1893 se je poštni urad preselil v nekdanji kapucinski samostan, kjer je še danes, tri mesece zatem pa je bila pošta podržavljena3 Novomeški muzej hrani v svojem arhivu tri stare poštne vozovnice oziroma prijavnice za potovanje. Iz prve je razvidno, da se je neki Rohr-mann 10. aprila 1860 ob devetih zvečer odpeljal iz Novega mesta proti Ljubljani, iz druge pa, da se je dva dni kasneje ob treh popoldan vračal proti Novemu mestu Na s/ V O R M F, R K S C H B I N nau in Arko," verjetni* tedanji novomeški prost, 22. septembra 1863 ob devetih zvečer odpeljala proti Ljubljani in plača kakor poprej Rohrmann za voznino vsak 5 goldinarjev in 60 krajcarjev. Iz istih dokumentov je vidno tudi, da je smel potnik jemati s sabo ie manjšo prtljago, da pa psov v voz ni bilo dovoljeno jemati. Kaditi je bi-lp med vožnjo dovoljeno le dobro zaprto pipo, in še to samo tedaj. Če ni ugovarjal nihče od sopotnikov. Starejši ljudje seveda novomeško pošto še pomnijo, saj so 6e z njo vozili, čeprav je bila precej draga. Proti koncu prejšnjega stoletja je veljala potnina iz Novega mesta do Ljubljane 3 goldinarje, 80 krajcarjev. Za ta denar bi dobil 1888 deset do enajst kil govedine.3 Danes bi si najbrž marsikdo nremislil. preden b: Hrvaška poštna kočija v začetku 19. stoletja rnhrt mil drr M A L L K - P O Drr We.qcn gcfil ab mit SeMnj ^ Vhr e»)4i fci» n e,»i*i f" - 1 G ■' 4 Zuiammfo H. H. 35 ur (I d r » r I t » t. O.r oar fBr de« Ta« to* *eleht« V l»i*t eni rV fajMaf« PllMA, i Rohrmannova vozovnica iz leta 1860 vozovnici je imel natančno določeno tudi številko sedeža (4). Tretji Vormerkschein zur Fah rt mit der Malle-Post pa kaže, da sta se, neki Fichte- RIBIŠKA »Pankracij je ujel ribo, jo potegnil na suho, tedaj pa mu je riba rekla ...« »Neverjetno!« »Kaj neverjetno? Da je riba spregovorila?« »Ne, ampak da je ujel ribo...« V ČOLNU Oh, dragi, ko bi se mogli tile najini trenutki osamljene sreče raztegniti v neskončnost . ..« »Nikar ne imej takih želja, Kunigunda! Ne veš, da plačava čoln od ure!« V PRAGOZDU Sredi afriSkega pragozda zasliši raziskovalec bobnanje, pa prestrašeno vpraša vodnika-domačina: »Kaj pa to pomeni? Ali sovražniki sklicujejo svoje bojevnike?« »Nič se ne bojte, mister! To je samo prenos nogometne tekme,« VAZ EN POGOJ »Očka, zakaj mi pa ne pustiš, da bi opravila šoferski izpit? Saj sem že dovolj stara.« »Ti si že dovolj stara, ampak avto še ni.« MED DEDKI »Takoj mi vrni moj vlakec-Če ne te bom svojemu vnuku zatožil.« »KREMA« ZA ROKE »Ljuba soseda, če ni vaša skrivnost: kaj pa uporabljate, da imate tako mehke in bele roke?« »Moža!« »Moža?« »Seveda, vn ribati.. SKRBI V ATOMSKI DOBI »Ljubi mož, pa si prepričan, da si se vkrcal na ladjo za Split, ne pa v kako vesoljsko?« — Ne verjamem, da bo dovolj 20.000 na mesec, tovariš direktor! Ker ne znam stenografirati tn ne obvladam strojepisja, boste razumeli, da me bo stalo veliko več truda, če bom hotela dohajati delo ... Brivska on mora. pomivati MODERNA KLETVINA NA VASI »Bog daj, da ti pocrkajo vse lampe v radijskem aparatu!« si privoščil vožnjo v Ljubljano, če bi bile cene še tako velike. Za potovanje si se moral nekaj dni poprej prijaviti. V poštnem vozu je bilo prostora za štiri do pet ljudi, v skrajni sili za šest. Le v primeru smrti ali česa podobnega si lahko še naknadno dobil sedež, in sicer poleg postiljona na »-poku-«. Kočija je bila pokrita, imela je vratca in na strehi železne »gartre* za prtljago. Bila je zadaj malo širša in na zadnji steni je imela pritrjeno skrinjico za pošto. Postiljon je imel nepremočljivo uniformo in usnjene rokavice, kajti streha je samo delno pokri- vala njegov sedež. Pred prihodom v Trebnje — tu je bila prva postaja — je postiljon zatrobil v rog in s tem opozoril, da se pošta bliža postaji. Tu je voz nekaj minut postal, da so lahko izmenjali konje, dobrodušni voznik pa tudi na potnike ni pozabil. Sklonil se je v voz in kar po domače za-povedal: »Alo, vsi sc ... F* da ne bilo potem med vožnjo kakih nevščenosti. Nadaljnje postaje so bile še v Hudem pri Višnji gori in v Šmarju. »Olbogen«, kakor se je reklo poštnemu vozu po domače, je tedaj odhajal iz Novega mesta ob pol petih zjutraj in pripeljal v Ljubljano popoldan. V Novo mesto je prihajal ob pol treh popoldne. Torej sta se nekje na sredi poti voza iz obeh smeri srečavala. Potovanje ni bilo nič prijetno, zlasti ne pozimi, ko je bilo v vozu mraz. Primerilo se je tudi, da so pošto napadali. Posebno nevarna je bila v tem pogledu stehanjska hb-sta onkraj Trebnjega. Zato je bil postiljon tudi oborožen. Kdor je zamudil novomeški »olbogen« (Eilwagen), . se je lahko peljal tudi z litijsko pošto. Ta je vozila do Litije, naprej pa si se peljal z železnico. Litijski voz, pravi drastično M. Kukman, je bil bolj ciganske sorte: bil je siromašnejši in je imel platneno streho, ki je frfotala v vetru. Prostora je bilo v njem za štiri ljudi. Revnejši ljudje so se vozili, kadar so imeli opravke, kar v kmečkem vozu, na Brezje pa celo na lojtrnem, kamor se je spravilo tudi po štirinajst ljudi. Če je bilo pa treba, so jo mahnili kajpada tudi peš v Ljubljano. Ko je bila 27. septembra 1893 odprta železniška proga Ljubljana—Kočevje, je novomeška pošta vozila samo še do Grosupelj.4 Dobrega pol leta zatem je stekla železnica tudi do Novega mesta. Zdaj je kajpada odbila zadnja ura tudi tej pošti, pač pa je vozila še naprej proti Beli krajini. To je trajalo tik do prve svetovne vojne, ko je 25. aprila 1914 Bela krajina dobila železniško zvezo z Novim mestom in Ljubljano. Eler ■Zgodovina pošte na Kranjskem. Ljubljanski Zvon, 1S88. ■O. Skale: Novo mesto pred desetletji. Dol. Ust, 30. marca 1951, št. 13. »Isti, Dol. Ust, 1951, št. 27. •Dolenjske novice, 15. oktobra 1893, str. 163. V naših tovarnah se zaposlujejo »roboti« Industrija traktorjev in strojev je letos dobila nenavadnega -uslužbenca* — elektronskega »knjigovodjo*, ki ima na skrbi knjigovodstvo in evidenco, obračunava plače, opravlja razne računske operacije itd. V eni uri opravi 72.000 množitev, v pol dneva obračuna plače za 38.000 zaposlenih in vknjiži 35.000 postavk materialnega knjigovodstva. Z avtomatskimi aparati (elektronskimi »roboti«) proizvaja rafinerija v Sisku svoj znani »superplavi« bencin. Avtomatika pomaga predelovati nafto na Reki in v Slavonskem Brodu. Železarne na Jesenicah, v Sisku in Zenici imajo avtomatske naprave za kontrolo kvalitete. Taka naprava samo v Zenici prihrani (ker je znižala napake pri proizvodnji) 150 milijonov dinarjev na leto. Konec varšavskega geta 8 — In pazi, da se ne boš spet urezal v prst, ko si takšna ne-roda! (Nadaljevanje in konec) 6. maja: »Danes smo zlasti prečistili stanovanjske bloke, ki smo jih 4. maja pokončali s požigom. Čeprav že kar ni bilo pričakovati, da bi tu še naleteli na žive ljudi, so našli ce'o vrsto bunkerjev, v katerih je bila peklenska vročina Iz teh in drugih bunkerjev smo vsega zajeli 1553 Judov.* Spričo odpora in v bitki, ki se je razvila, smo postrelili 356 Judov. V tej bitki so streljali Judje s pištolami in metali poljske jajčne granate..* 8. maja: »Če je bid boj z Judi in banditi prvih šest dni težaven, moramo ugotoviti, da zdaj zajemamo Jude in Judinje, ki so te dni vodili borbo. Ni ga več bunkerja, kolikor jih odpremo, ne da bi se v njem bivajoči Judje postavili po robu z razpoložljivim orožjem, z lahkimi strojnicami, pištolami in ročnimi granatami. Danes smo spet zajeli precej Judinj, ki so nosile v svojih jopicah odpete pištole.* Podpisani j« odločen, da veleakcije ne bo prej končal, preden ne bo prav poslednji Jud pokončan. 10. maja: »Judovski odpor ni bil danes nič oslabljen. Varstveni policiji je uspelo zajeti delavnico, ki je izdelovala 10 do 11.000 eksplozivov in drugega streliva.« 13. maja: »Danes se je pokazalo, da pripadajo zdaj zajeti Judje in banditi tako imenovanim borbenim odredom. So sami mladi fantje in dekleta, od 18. do 25. leta. Ko smo zajeli neki bunker, se je razvila prava bitka, v kateri so streljali Judje ne samo s pištolami 08 in s poljskimi pištolami tipa Vis, marveč so tudi metali poljske jajčaste granate proti možem oborožene SS. Ko smo zajeli del posadke iz bunkerja in jo hoteli preiskati. je neko dekle — kakor že tolikokrat — bliskovito seglo za svoje krilo in prineslo iz svoje jopice na dan jajčasto granato, jo odpelo in jo vrglo med može, ki so jo preiskovali, in že bliskovito skočilo v zavetje*. 15. maja; »Nasproti minulim nočem je bilo danes mogoče postreliti/samo 6 ali 7 Judov. Poseben or'delek je uničil še poslednji nepoškodovani kompleks poslopij v getu.. Zvečer smo na judovskem pokopališču razstrelili, oziroma požgali kapelo, mrtvašnico in vsa stranska poslopja.* Naslednji dan je poveril Stroop »zaključek ukrepov, ki jih je treba še izvesti«, policijskemu bataljonu 111/23, po daljnopisu pa je oddal poslec njt poročilo esesovskemu in policijskemu generalu Friedrcihu Kriigerju v K rakovu: »Nekdanje judovske stanovanjske četrti v Varšavi ni več. Skupno število prijetih in, kakor je dokazano, pokončanih Judov je 56 tisoč petinšestdeset.* Esesovski general m gradbeni direktor Heinz Kammlei je poskrbel, da so razvaline razstrelili in vso mestno četrt spremenili v izravnano kamnito puščavo. Le redki Zid je ki so prebegnili v drugo Varšavo in se lahko ondi poskrili, so preživeli grozo tistih dni, le nekateri so po deportaciji ušli stroju smrti v Treblinki in so lahko poročali o boju pogubljenih. Kaj bi besede? V Nurnbergu je tožilec Walsh taKole zaključil: »Tožilstvo bi lahko predložilo visokemu sodišču neznansko mnogo dokaznega gradiva o Židih, ki so umrli pod nacistično roko, vendar sem takih misli, da dodatno dokazno gradivo v ničemer ne bi spremenilo krivde tehle tu na zatožni klopi.« Vi 25. Ko je vse pretehtal, je sklenil, da bo Nemca zalezoval. »Tako ali tako se m »-ara vrniti k taboru, da nam česa ne izmakne,« je pomislil. Namesto po stari poti je stekel do zaliva. Se preden sta ga mogla prijatelja opaziti, se je sklonil za kamnito ogrado in se začel plazili proti šotoru. To, kar je zagledal, ga je osupnilo. Neme" .z za skalo grabil z rokami po zemlji. Krna u za tem je privlekel železno škatlo, vso »prijeto od zemlje in porjavelo. Nato je jamo naglo zasul. Pogledal je proti zalivu in tja na nasprotni breg, kjer je bil malo prej Mišo. Ko se je prepričal, da ga nihče ne vidi, je naglo dvignil ška'lo. Morala je v t. »lokaj težka, ker jo je ^omaj nesel proti svojemu šotoru. 26. Mišo je bil razburjen, a tudi zadovoljen, ker je bil priča temu prizoru. Umaknil se je In ko je bil Nemec pod svojim šotorom, se je vzravnal in vračal k taboru. Nalašč je bil glasen. Na drugi strani ograde se je zaslišalo piljenje in zamolkli udarec. Takoj zatem se je Nemec snet prikazal. Veselo nasmejan ga jc poklical. Mišo je dbogal. »Tule sem napravil jamo za školjke,« je začel. »Ali mi lahko pomagate zbirati školjke. Plačal vam bom.* Ne smem te izdati, da vem, je pomislil Mišo. »Seveda, rade volje,* je rskel. »Z veseljem vam bomo pomagali. V šolo hodimo ln bi se radi kaj naučili.* 21. Nemec je bil zadovoljen. Potrepljal je Miša po rami in mu naročil, naj pazi na njegove stvari. Odnesel je prtljago v šotor in se pola 't v kopi'kah. Odpravi' se Je v zaliv, kjer sta e kopala Bojan in Jure. Zunaj na morju s* je pravkar P«" kazal motorni čoln. Mišo je sleda! za Nemcem. Kaj Jo bilo v škatli? Gotovo t i si o, kar je skril v času vojne, ko je bil vojak in je strelja* iz rovov in >*nkarj< v na meni bregu. Mikalo ga je, da bi s" .plazil v tujčev šotor. Toda Nemec je spodaj na or režju staln« pogledoval s«m. Sele zdaj jc opazil, da je postat 11 ?7oJ s>,tor tako, da se mu ne more nihče P"" bližati, ne da ara rj vide! z obale.