Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA 77. JOLIET, ILLINOIS, 14 OKTOBRA 1913. LETNIK XXII. PARNIK ZGOREL NA ŠIROKEM MORJU. 135 oseb storilo smrt v plamenih in valovih, 521 rešenih na 10 pomožnih ladijah. NA VOŽNJI IZ ROTTERDAMA. Nemci, Poljaki, Rusi in Avstrijci med žrtvami grozne nesreče. London, 11. okt. — Spet se je pripetila strašna katastrofa na širokem morju: potniški parnik “Volturno”, ki se, je nahajal na poti iz Rotterdama v Ne^v York, je zgorel. Veliko potnikov je postalo žrtev plamenov ali pa utonilo. Izmed 656 potnikov in pomorščakov jih je storilo smrt baje 135. Le! malo Američanov se je nahajalo »a krovu. Potniki so bili večinoma Nemci, Poljaki, Rusi in Avstrijci, in potovali so v Kanado. Parnik “Vol-tuffno” bi imel na svoji poti v New York pristati v Halifaxu. Prva brezžična vest o strašni nesreči je dospela včeraj zjutraj ob 6. uri v Fishguard in je bila odposlana s parnika “Carmania”, ki je prvi prejel vest o katastrofi. Brezžična brzojavka se glasi na kratko: “ ‘Volturno’ je na sirskem morju v plamenih. Hitra pomoć je potrebna. Potniki zapuščajo v rešilnih čolnih gorečo ladjo.” Fishguard. II. okt. — Klicem na roiittoč s “Carmanije” je odgovorilo skoraj ob istem času deset ladij, in šdjri ure so se borile proti viharju in vafo.vom, da dospejo do kraja nesreče. Naznanila niso bila dovolj nature,,«a, da bi bilo mogoče spoznati iz ali so vsi potniki zapustili goreče# ladjo ali samo nekateri, in ali je »stalo moštvo na krovu. Potniki v 6 rešilnih čolnih so bili vrjtćni v morje, ko so bili lahki čolni j*d razburkanih valovih zagnani nazaj prtfil ladji in razbiti. Potniki so prej-kdltie utonili. Nadaljnje brzojavke poročajo, da je p$tuik “Volturno'* pričel goreti na pol p<šti do svojega določenega kraja. Plameni so se razširjali z veliko hitrostjo ii< besneči vihar jih je raztepel na vse idtami. ‘Volturno*’ je odplul dne 2. oktobra izCRotterdama in je hnef v ponedeljek, d«e 13. t. m., dopluti v New York. IJUfei je 24 kajutnih in 540 medkrovnih pesnikov. Moštvo šteje 93 glav. Kapitan Barres od “Carmanije” je pg&el vest a požaru, ko se je nahajal stopinje severne dolgosti, 78 milj . “Voltarna". Ladja "Carmania” se je.' fen j obrnila in je hitela na pomoč. % se je približata na nekaj milj “ty$turnu”, je bilo natančno spoznati plamene, ki so švigali visoko nad gorečo ladjo. Vkljub visokim valovom se je kapitanu "Carmanije” vendar posrečilo, da je spustil doli en rešilen čoln in ga poslal na pomoč. Prvi častnik Gardiner ga je vodil. Čez dve uri trdega dela, pri katerem so se razbila vsa vesla razun treh, se je častnik vrnil z malo veselim poročilom. Nekaj sto črevljev od goreče ladje je častnik spoznal, da je nemogoče dospeti do iste. Rešitev potnikov, ki so se nahajali še na “Volturnu”, je bila torej izključena. Potnikom in moštvu “Carmanije” se je nudil grozen prizor. Tako blizu, in vendar tako daleč je stalo na stotine po plamenih in viharju stiskanih potnikov, moških, žensk in otrok, kričečih in roke vijočih na krovu goreče ladje, in v njihove srce trgajoče klice na pomoč se je mešalo strahovito prasketanje plamenov. In pomagati je bilo nemogoče. Večini potnikov se je posrečilo, dospeti v najhitreje doli spuščene čolne, a za vse ni bilo prostora in zaostali so pričeli z moštvom vred brezupni boj s plameni. London, 11. okt. — Naslednje ladje so dospele “Volturnu” na pomoč: Carmania, Grosser Kurfuerst, Rappahannock, Kronland, La Touraine, Minneapolis, Czar, Marragansett, Devonian in Seydlitz. London, 13. okt. — Zadnja poročila o katastrofi na ladji “Volturno” potrjujejo poročilo, da je število žrtev 135. “Carmania”, ki je prva dosegla gorečo ladjo, je dospela davi z enim preživelim na krovu v višino Queens-towna, a ni mogla pristati radi razburkanih valov. London, 12. okt. — Od 136 oseb, ki so storile smrt pri požaru parnika “Volturno” na širokem morju, se je nahajalo kacih 40 v obeh čolnih, ki sta bila spuščena doli, a sta se v valovih pogreznila. Štirje drugi rešilni čolni so bili vrženi ob trup goreče ladje, da so se razbili, in potniki so izginili v valovih. Kot zadnji je zapustil kapitan Inch gorečo ladjo, ki je bila še v petek zve čer v plamenih. “Volturno” je pripadal parobrodar-stveni družbi Uranium. Prorokuje paniko. Boston, Mass., 9. okt. — 39. letna konvencija zveze “American Bankers Association” je bila danes popoludne zaključena. Nadaljnjo neugodno kritiko je moral prenesti vrednotni sistem, ki ga pri poroča vlada, od James J. Hilla, St. Paul, Mimi., ki je kot prijatelj poljedelskega razvoja označil predlogo Kot “mnogo presocialistično”, da bi mogla ugajati večini Američanov, ter prorokoval “motenja, finančne krize in splošno propadanje trgovine in obrti”, če bo sprejeta. ŠTRAJKARJI POD OBTOŽBO UMORA V Calumetu, Mich., zaprli več štrajku-jočih rudarjev, ki so nastopili preostro. LUKA PLEŠE IN GEO. BRISKI. “NIAGARA”, SLAVNA PRAPORNA LADJA POVELJNIKA PERRY-JA V BOJU Z BRITANCI PRED 100 LETI. •Poveljnika Perryja prapora« ladja “Niagara” je zadnje mesece spet plula po Erijske» jezeru, kjer se je bojevala z Britanci pred 9to leti. Ameriški ptjreljnik jo je takrat zapustil, ko se je začela pogrezati, in ležala je dolgo čajli pogrezajo*», dokler je niso 9pet dvignili pred nekaj leti in popravili. Si^re topove so spet razpostavili na njenih krovih in spet je bila videti pripravijo» a* fcoj kakor leta 1913. “Niagara” je obiskala letos razna mestiob velikih jezerih, kjer so se vršile slavnosti v spomin Perryjeve zmage mik Britanci, im stara ladja je vzbujala mnogo pozornosti. Spodnja slika dvignjen* ta popravljeno ladjo, k* je kila spuščena na jezero. Izpričala, da pom. šerif James M. Pollock prvi ustrelil na Manericha, Calumet, Mich., 9. okt. — Ukrep državnega najvišjega sodišča glede po-daljšave ustavnega povelja je napravil tukaj mir. Kajti danes poteka vse v najlepšem redu. Štrajkarji so umek-nili svoje straže in parade se niso vršile, dasi jih sodniško ustavno povelje ne prepoveduje. Nadaljnja aretacija je bila izvršena davi, tako da je število aretirancev naraslo na 4. Kateri izmed njih je ustrelil pomožnega šerifa Pollocka, ali če je sploh kateri izmed njih odgovoren za umor, se doslej ne da dognati. Zadnji j je bil aretiran brat Josipa Manericha. Zadnji je imel, kakor znano, dvoboj s Pollockom in je bil hudo obstreljen v trebuh, tako da prejkone ne bode okreval. Calumet, Mich., 9. okt. — Nocoj sta bila prijeta še dva štrajkarja, tako da je aretiranih skupaj šest, v zvezi z ustrelitvijo pomožnega šerifa James Pollocka ml., ki je bil usmrčen v Hu-rontownu v štrajkovnem okrožju včeraj zjutraj. Eden izmed teh aretirancev je izdal šerifu Crusc imena četverih drugih, ki so se jahati, da so igrali ulogo v Pollockovi usmrtitvi. Četvorica bo prijeta jutri. Calumet, Mich., 10. okt. — Luka Pleše in George Briski, štrajkujoča. rudarja, sta danes okrožnemu pravd-niku Lucasu baje priznala svojo sokrivdo v usmrčenju pomožnega šerifa James M. Pollocka ml. pri Isle Royale-rudniku v sredo zjutraj, in devet moških, vštevši Plešeta in Briskija, je bilo nocoj obtoženih umora. Calumet, Mich., 11. okt. — Kakor sta danes izpričala štrajkujoča rudarja Luka Pleše in George Briski, je pomožnega šerifa James M. Pollocka ml. ustrelil Josip Manerich, katerega je Pollock tako nevarno obstrelil, da je v četrtek zvečer umrl. V umorstvo zapleteni štrajkarji bodo zaslišani čez dva tedna. Briski je povedal, da so obtoženci šli čakat Pollocka z namenom, da ga napadejo. Pleše je izjavil, da ko so srečali Pollocka, je ta obstrelil Manericha in da je on potem držal Pollocka za roki, dočim je Manerich vzel Pollocku revolver in ustrelil ž njim Pollocka. Briski je potrdil to izjavo Zagonetno v izjavi je, da je bila krogla, vzeta iz Pollockove glave, različnega kalibra nego krogla iz Pollockove pištole. Štirje štrajkarji usmrčeni? Trinidad, Colo., 9. okt. — Današnja pozna poročila pravijo o drugi bitki med rudniškimi stražami in štrajkarji v Ludlowu. Bitka se je baje pričela, ko so štrajkarji ustrelili na avtomobil, ki je bil napolnjen z zaposlenci rudniške družbe Victor-American Fuel Co. Nepotrjena govorica pravi, da so bili štirje štrajkarji usmrčeni. Stotnija milice iz Trinidada je odhitela na lice mesta. Boj je prenehal malo pred 5. uro. Med bojem je bil usmrčen Mack Powell, “cowboy”, ki se ni udeležil boja. Železničarske plače. New York, 9. okt. — V današnjih razsodniških razpravah, ki imajo po določbah Newlandovega zakona poravnati prepire med vzhodnimi železniškimi upravami in njihovimi uslužbenci na vlakih, je bilo iz zaslišbe prič spoznati, da obstajajo resna sumničenja med vzhodnimi in zapadnimi želez ničarji. Ta sumničenja so baje v prvi vrsti odgovorna za obstoječo nezadovoljnost ter povzročajo stavke in mezdne zahteve. Zapadni uslužbenci na vlakih dobivajo višje plače nego njihovi vzhodni tovariši in se norču- Tozadevno sta izpričala A. B. Gar-retson in W. G. Lee, predsednika zveze “Brotherhood of Conductors”, oziroma “Order of Railway I rainmen . Lee je izjavil med drugim, da upa biti dne 28. oktobra v Chicagi, da prepreči izbruh novega mezdnega boja med zapadnimi železničarji. Zima se pričenja v Alaski. Nome, Alaska, 10. okt. — Snežilo je tudi danes in dolga podarktična zima se je pričela. Petsto belokožcev in 300 Eskimov je brez strehe in v stiski. Šeststo hiš je razdejal nedavni vihar. _____________________ Poneveril $200,000. Providence, R. I., 10. okt. — E. P. Metcalf, ki je odstopil kot predsednik Atlantic National-banke dvanajst dr.i prej nego je zaprla svoja vrata, je bil prijet danes pod obtožbo, da je poneveril $200,000 bančnega sklada. Adolphus Busch umrl. St. Louis, Mo., 10. okt. — Kabelo-gram je donesel nocoj semkaj vest, da je v I.ai .,enschwalbachu na Nemškem umrl Adolphus Busch, pivovarnar in mnogokratni milijonar. G. Bu >ch je boloval za vodenico že sedem let, a ko je njegov sin Avgust A. pred nekaj tedni odpotoval od tu-kaj, da ga obišče v njegovem gradu ob Renu, ni vedel, da je njegov oče nevarno bolan. Adolphus Busch je zapustil premoženja od $50,000,000 do $60,000,000. La-stoval je posestva v mnogih državah. Bil je največji delničar v združbi “Anheuser-Busch Brewing Association”. Poleg tega je bil g. Busch tudi ravnatelj v več tukajšnjih bankah in mnogih korporacijah za javno korist. Bil je tudi delničar pivovarnic v San Antoniu, Galvestonu in Fort Worthu, Tex. in lastnic ledarnic v raznih delih dežele. G. Buscheve človekoljubne ustanove so bile mnogoštevilne, in šele nedavno je daroval $150,000 Harvard-vseučili-scu za ustanovitev stolice za germanistiko. Vsako leto je dal $5,000 samostanu Dobrega Pastirja v St. Louisu. Adolphus Busch je dosegel starost 72 let in je bil zadnji izmed 21 otrok. Zapušča vdovo, pet omoženih hčera in dva sina. Rojen je bil v Mogunciji (Mainz) in se je izselil kot 181eten mladenič v Združene Države. Leta 1865. je vstopil kot deležnik v pivo-varnico E. Anheuser in ustanovil o-sem let pozneje tvrdko Anheuser-Busch. Samolastnik tvrdke je postal 1. 1880. Oktobrsko poročilo o letini. Washington, D. C., 9. okt. — Poljedelsko ministrstvo je objavilo danes poročilo o letini, iz katerega je razvidno, da so se razmere glede koruzne letine v mes. septembru v primeri z mesecem avgustom znatno zboljšale, in da je pričakovati prirastka za okroglo 22 milijonov bušljev v precenjenem skupnem pridelku. Skupni pridelek utegne znašati okoli 2,351,000,000 bušljev, za 774,000,000 bušljev manj nego rekordna koruzna letina zadnjega leta. Razmere glede tobačne letine so se zboljšale med zadnjim mesecem za 1.9 odstotka; glede lanene letine za 5 odstotkov. Poslabšale pa so se razmere glede leviiie'za riž (7.4), ajdo (6.7; in beli krompir (1.8 odstotka). Precenjeni pridelek jare pšenice in skupna pšenična letina se razlikuje le malo od številk, ki jih je vsebovalo zadnje vladno poročilo. Oves pa obeta znatno večjo letino. Skupni pridelek je precenjen za 56 milijonov bušljev višje nego v prejšnjem mesecu. Tihotapci z opijem. St. Paul, Minn., 9. okt. — Zavezni uradniki so tekom zadnje noči prodrli v neko opijsko beznico in prijeli štiri tihotapce, obenem zaplenili množino opija. Med aretiranci se je nahajal na častno besedo izpuščen kaznjenec imenoma William Gorman. Policija misli, da je bil zadnji kolovodja tihotapcev z opijem, ki so imeli cvetočo trgo vino z nevarnim omamilom v tem mestu. ___________________ Presegel rekord kot oče. Tulsa, Okla., 9. okt. — Charles Roberts, ki je baje vkljub svojemu angleškemu imenu polnokrven Grk, se je moral danes zagovarjati radi poneverbe denarja svojih varovancev. Iz njegove zaslišbe je razvidno, da je srečen oče 51 otrok, od katerih 33 še živi. Število njegovih vnukov in vnu-k,inj je tema, kajti 29 njegovih sinov in hčera je poročenih in so kakor oče blagoslovljeni z obilnim mladim naraščajem. Roberts se je leta 1864. prvikrat oženil in njegova soproga je umrla, ko mu je povila 19 otrok. Roberts je bil trikrat vdovec. Tornado v Nebraski. Broken Row, Neb., 9. okt. — Hud oktobrski tornado jé nocoj lomastil po okraju Custer in vihral prav mimo Broken Rowa, okrajnega sedeža. Tu napravljena škoda ni posebno velika. Tem večja je menda v okolnih krajih, ki jih je zadel vihar s polno silo. Po doslej dospelih poročilih ni obžalovati človeških žrtev. Mnogo oseb pa jc bilo bolj ali manj ranjenih. Živinske staje so bile v nekaterih krajih popolnoma razdejane. Lebanon, Kas., 9. okt. — Tornado, ki je vihral pol milje jugovzhodno od Lebanona proti Nebraski, je spotoma strašno pustošil. Popolnoma razdejana so bila na poti viharja ležeča farmska poslopja, a prebivavci so se večinoma o pravem času poskrili. Omaha, Neb., 9. okt. — Tornado je nastal blizu Oconta v okraju Custer in lomastil 20 milj daleč v severovzhodni smeri preko planjave. Šele blizu Sargeanta se je ustavil. Podrobnosti o divjanju neljubega gosta niso še znane, ker so potrgane vse telegrafske in telefonske zveze. Brinsk. Rusko, 6. okt. — Štirinajst potnikov je bilo usmrčenih in 28 drugih hudo poškodovanih, ko se je neki potniški vlak na poti iz Kijeva v Peterburg zaletel v lokomotivo, stoječo na tirih blizu tukajšnje postaje. 00 ATLANTIKA 00 PACIFIKA. Električna iskra premerila 4000 milj in odstranila zadnjo oviro v Panamskem prekopu. VESELJE V SAN FRANCISCU. Največjo delo moderne inženerske umetnosti skoro dovršeno. Washington, D. C., 10. okt. — Samo lahkega pritiska s prstom predsednika Wilsona je bilo treba danes, da se je razstrelila zadnja velika ovira v Panamskem prekopu, Gatunski jez, in tako udejstvilo največje delo moderne inženerske umetnosti, zveza obeh oceanov. Oddaljenost od zaveznega glavnega mesta do velikega jeza znaša 4000 milj, ali strokovnjaki so preračunih, da je čez komaj 4 sekunde po vložbi električnega toka ogromni naboj dinamita učinkoval in razdejal jez. San Francisco, Cah, 10. okt. — Za San Francisco je današnji dan praznik, saj gre za predor Gamboa-jeza v Panamskem prekopu. Na Union Squaru se je zbralo na tisoče ljudi, ki so zdaj pa zdaj veselo vzklikali, in po sporedu so se razlegale enoglasno vse parne piščali v mestu. Domoljubne pesmi so izvajali veliki pevski zbori, hči mestnega poglavarja, gdčna. Annette Rolph, je razvila med sviranjem godbe zvezdnati prapor in kakor ni manjkalo navdušenih govorov, tako tudi ne vojaških obhodov. Washington, D. C., 10. okt. — Atlantski ocean in Tiho morje sta bila danes dejansko zvezana, ko je bil Gamboa-jez predrt, da je moglo vodovje Gatunskega jezera odteči v prekop pri Culebri. Normalna vodna gladina je 85 čevljev nad morsko gladino. Z odpravo Gamboa-jeza je bila odstranjena zadnja ovira, ki je bila na poti brodarstvu. Vodovje Gatunskega jezera se vali pri Gamboi v Culebro iii odteka dalje do velikanskih zatvor nic pri Pedro Miguelu, odkoder upada vodotok v Pacifiško morje. Prve ladje, ki plujejo v kanal, so velike po glabljalne ladje, namenjene, da poglobijo vodotokovo strugo. Istočasna navzočnost manjših ladij še ne po meni otvoritve brodarstva od oceana do oceana. Ta se šele izvrši, ko bo struga poglobljena in bodo vse zatvor-nice zadovoljivo poslovale. Dotlej se pač utegne pričeti z vožnjo po vodotoku, a samo v toliko, v kolikor bo prekop popolnoma dogo tovljen, ozir. poglobitev dokončana. Vendar kaže današnji predor jeza, da je prekop že blizu svoje dovršitve. Gamboa-jez je bil napravljen leta 1908. in sicer v svrho, da se zadrži voda deroče reke Chagres in prepreči njen odtok v 9 milj dolgo “Culebro”, kjer so bili na delu ogromni poglab-Ijalni in trebtlni stroji. Dvajset milj severno se je nahajal Gatunski jez, ki je imel ovirati iztok Gatunskega jezera v morje. Oni dve veliki zagradi — ena največji jez, ki ga je kdaj zgradila človeška roka, in druga nizka proga zemlje in skalovja — sta na obeh straneh na najnevarnejšem mestu zadrževali valove in omogočali nadaljevanje prekopavanja. Skoro ves mesec september so bili na delu parni svedri ob Gatunskem jezu, kajti treba je bilo s pomočjo dinamita izvršiti 1200 razstreli). Hranilni zid je bil 90,000 kubičnih metrov močan. Samo enkrat ni bilo ogromno delo človeške roke kos elementom ali življem. V novembru 1907. leta je na-rastla reka Chagres tako močno, da so valovi pritiskali prav na rob jeza. Zato je bilo treba najhitreje odpreti za-tvornice. Ko je Gatunsko jezero jeseni 1. 1912. naraslo do višine 50 čevljev in je bila nevarnost, da se jez predre, so ga razširili z ilovico, katere je bilo v izobilju na razpolaganje. Messina, Sicilija, 9. okt. ,— Francisco Imbasi, ki je napadel in oropal Patrick Campbella v Portagu, Pa., leta 1904., se je izročil oblastvom tukaj včeraj. Obsojen je bil na trideset let zapora v kaznilnici zaradi zločina. (Zločin, radi katerega je bil Imbasi obsojen v Siciliji, je bil izvršen dne 30. julija 1904. Patrick Campbell, iz-plačevavec Puritan Coal-kompanije, in njegov voznik Charles Hays sta se peljala v koleslju in imela s seboj $3,000 za izplačanje rudarskih mezd, ko sta bila napadena po razbojnikih v hosti nedaleč od Portaga. Hays je bil ubit in Campbell hudo ranjen. Campbellov konj je bil potem ustreljen in Campbell je bil vržen iz voza. Razbojniki so spet streljali nanj in ga zapustili na videz mrtvega. Roparji so utekli s svojim plenom in nobenega sledu ni bilo za njimi. Campbell je okreval in odpotoval v Italijo zasledovat svoje napadalce. Njihovo zasleditev je pripisati v prvi vrsti njegovemu trudu.) Drobtinice, Na katoliškem shodu v Metzu na Nemškem je rekel letos državni poslanec Gerstgnberger te-le uvaževanja vredne besede: “Zastonj bi zidali cerkve, zastonj imeli misijone, zastonj bi ustanavljali šole; da, vse naše delovanje, ves trud bi bil zaman, ako bi se ne branili in obenem ne napadali z najboljšim orožjem katoliškega časnikarstva.” * “Proletarca” smo že opetovano pozivali, naj nam odgovori na naša očitanja v drobtinicah, a tega ne more in ne zna. Pač pa bi on rad, da bi mu mi odgovarjali na njegove laži o Calumetu. Prijatelj, na to so ti že odgovorili sodrugi v Milwaukee, to je gotovo najbolj merodajen odgovor, saj sam praviš, da sodrug mora sodru-gu vse verjeti, kristjanu pa nič. In sodrugi so rekli, da o Calumetskem štrajku preveč agitatorično pišeš, đa bi moral navesti samo dejstva in nič več, to se pravi po slovensko, da prav debelo lažeš. To so sodrugi sami konstatirali, kaj še hočeš več? Sodrugi so vendar nezmotljivi. * Brumni Šmid pravi: “Kar smo mi povedali, pri tem ostanemo, zato, ker vemo ali vsaj verujemo, da je resnica.” Brunšmid pa je pisal pred par tedni da imajo v Kotoru že od šestega stoletja pravoslavnega škofa, ko se je vendar pravoslavje še le v devetem stoletju začelo. Torej tristo let prej ko se je začela pravoslavna vera, je že imela v Kotoru škofa. In to je zato res, ker to trdi Brunšmid, on pa ve vso resnico in se ne more zmotiti. Vso zgodovino moramo zdaj popraviti, ker tako hoče Brunšmid, on je za-rental vso pamet in zgodovino. * Brunšmid pravi, da pride iz delavstva in ne iz lenuhov. Ta je pa lepa! Poglejte Vestnik, čegar urednik je Brunšmid. Eno stvar po petkrat ponavlja kakor pogreto kašo, cele strani in liste enostavno prepiše iz “Slovenske kuharice”, iz “Umnega kmetovalca”, iz “Umnega kletarja”, iz Tavčarjevega “Pravnika” itd. Ali ni to dokaz največje lenobe? Rusi odkrili novo zemljo. St. Michael, Alaska, 12. okt. — Poveljnik Viikickij ruske raziskovalnp ekspedicije v severnem pasu je odkril ogromno ozemlje severno od Sibirije in krstil isto “Zemlja Nikolaja II.”. Zemlja je neobljudena in gorata tet tvori menda novo celino (kontinent), jejo iz brezuspešnih naporov zadnjih v dosego enakih plač. Alfonso obvezal rano redarju, Madrid, Špansko, 9. okt. — Na povratku iz kraljevskega lovskega gradiča, kjer je kralj Alfonso zajtrkoval s svojim gostom, francoskim predsednikom Poincare, se je splašil konj nekega tajnega redarja pred kraljevim avtomobilom in otresel svojega jezdeca. Kralj, ki je sam krmaril, je nemudoma ustavil, skočil iz avtomobila k ranjencu in mu nadet z lastno rako pravilno obvezo. Potem ga je dal prepeljati v bližnjo bolnišnico. Vse to se je odigralo tako hitro, da je predsednik Poincare, ki se je vozil spredaj * drugem avtu, slišal šele pozneje • vmesnem dogodku. Prijet finančnik iz BeroHna. New York, 10. okt. — Paul R. Lindner, bivši ravnatelj berlinske “Land und Industrie”-banke, je bil prijet tukaj danes pod obtožbo goljufije v ze;n Ijiških transakcijah v Berlinu za vsoto 4,000,000 mark. Nemški konzul, na čegar povelje je bil Lindner prijet, je trdil danes pri zaslišbi, da iščejo v Berlinu Lindnerja tudi pod obtožbo, da je meseca februarja t. L poneveril 200,000 mark iz banke, katere ravnatelj je bil. Washington, D. S., 11. okt. — Državni department je prejel danes iz Mexico City vest, da je bilo na povelje začasnega predsednika Huerte aretiranih 110 članov poslanske zbornice pozno nocoj izpuščenih na svobodo. Mexico City, 11. okt. — Včeraj se je Huerta proglasil diktatorjem mehi-kanske ljudovlade s tem, da je dal aretirati 110 državnih poslancev pod obtožbo zarote. Kongres je bil tako nepričakovano razpuščen. Trije izmed aretiranih poslancev so neznanokam izginili. Glavni povod prijetju poslancev je dal senator Dominguez, ki je v kongresu ostro govoril zoper Huerto. Aretacije so bile izvršene opolnoči. Položaj je z nevarnostjo preteč. Washington, D. C., 6. okt. — “Kanadska vlada ni z izgonom Harry K. Thawa prekratila istemu nobene pravice kot ameriškemu državljanu,” tako se glasi odlok, ki ga je izdal danes “solicitor” W. Folk od državnega de-partmenta. Thaw je naprosil državni department, naj predloži pri britanskem poslaniku pritožbo proti njegovemu izgonu iz Kanade dne 10. sept. t. 1. Salomonovi Ptidniki AFRIKANSKA POVEST. Angleški spisal H. R. Haggard, ft Preložil I. M. (Dalje.) “Kaj je usoda od ženske rojenih ljudi?” In iz vsakega grla te ogromne množice se je začul gromeč odgovor: “Smrt!” Polagoma je prevzela petje kompanija za kompanijo, nazadnje pa je pela cela oborožena množica in nisem mogel več zasledovati besedi, razen v toliko, kolikor so se menjavale različne. stopnje človeških strasti, strahu in veselja. Sedaj se je zdelo, da poje ljubavno pesem, sedaj veličastno vzpodbujajočo bojno pesem in na koncu vsega žalostinko, ki se je naenkrat končala v srce pretresujoče vzdihovanje in ječanje, ki je odmevalo od vseh strani in se valilo dalje. Zopet je zavladala smrtna tišina in zopet jo je prekinil kralj, ki je dvignil svojo roko. V trenutku se je začul udar nog in od zunaj so prihajale čudne in strašne postave proti nam. Ko so prišle bližje, smo opazili, da so ženske, večinoma stare, in njihovi sivi lasje, okrašeni z majhnimi ribjimi mehurji, so se valili zadaj po hrbtu nizdoli. Na njihovih obrazih so bile naslikane bledoru-mene proge, na hrbtu so jim vesele kačje kože in okolu pasu so rožljali obročki iz človeških kosti; v roki pa je vsaka imela majhno viličasto čarovniško palico. Vsega skupaj jih je bilo deset. Ko so dospele pred nas, so se ustavile in ena izmed njih je pokazala proti sključeni postavi stare Gagal in zavpila: “Mati! Stara mati! Tukaj smo!” “Dobro! Dobro! Dobro! Ali so vaša ušesa odprta, čarovnice, ve, ki čujete besede, ki ne prihajajo z jezika?” “Mati, odprte so!” “Dobro! Dobro! Dobro! Ali so vaši čuti čuječi, čarodejke — ali morete vohati kri, ali morete očistiti deželo brez božnikov, ki delajo hudo proti kralju in proti svojim bližnjim? Ali ste pripravljene izvršiti pravico nebes, ve, ki sem vas učila, ve, ki ste jedle kruh moje modrosti in pile vodo moje u-metnosti?” “Mati, me moremo!” “Potem pojdite! Ne obotavljajte se, jastrebi, poglejte ubojnike,” in pokazala je na usodepolno gručo krvnikov; “nabrusite svoje sulice; beli možje iz daljnih krajev so željni gledati. Pojdite!” Z divjim krikom se družba čarovnic razprši na vse strani, ir, suhe kosti o-koli njihovih pasov klopotajo, da je groza. Nismo mogli opazovati vseh, radi tega smo uprli svoji oči v ono, ki nam je bila najbližja. Ko se je na nekoliko korakov približala vojakom, se je ustavila in začela plesati; divje se je vrtela okrog s skoro neverjetno hitrostjo, med tem pa je klicala: "Voham ga, zlodejca! Blizu se nahaja oni, ki je zastrupil svojo mater! Vidim misli onega, ki je mislil slabo o kralju!" Hitreje iij hitreje je plesala, dokler ni bila tako blazno razburjena, da so iz njenih škripajočih čeljusti letele pene na vse strani, njene oči so se izbu-lile in mišice so ji vidno utripale. Naenkrat se je ustavila in obstala kakor okamenela. kakor lovski pčs, kadar voha divjačino; nato pa se je začelo z iztegnjeno čarovniško palico plaziti proti vojakom pred seboj. Zdelo se nam je, da jih je njihov mir zapustil in jih je stresala groza, ko se jim je čarovnica približevala. Kar se tiče nas, smo sledili njenim gibanjem s silno ‘napetostjo. Kmalu se je priplazila do r.jih. Ustavila sc je in kazala, in nato zopet plazila za en korak dalje. Naenkrat je prišel konec. Z glasnim krikom je skočila med nje in se s svojo čarovniško palico dotaknila nekega v itkega vojaka. V trenutku sta dva ! izmed njegovih tovarišev, ki sta stala j tik poleg njega, zagrabila nesrečneža j vsak za eno roko in se bližala z njim : '.kralju. Ni se ustavljal, videli smo pa, da je komaj vlekel za seboj svoje ude, kakor bi ga bila kap zadela, njegovi pr- j sti, ki so izpustili kopje, so bili kakor | otrpli. ! Ko je piišla bližje, sta stopila izmed lopovskih krvnikov dva proti kralju, kakor da bi čakala njegovega povelja. "Ubijte ga!" je rekel kralj. “Ubijte ga!” je rekla stara Gagul. “Ubijte ga!” je rekel Skraga z votlim hihitanjem. Še predno so bile izrečene te besede, je bilo dejanje izvršeno. Eden izmed krvnikov je zasadil svojo sulico v nesrečnikovo srce, drugi pa mu je, da je bilo bolj gotovo, s svojim velikim batom razbil glavo. “Eden!” je štel kralj Tvala, in truplo so vlekli nekoliko korakov v stran ter ga vrgli po tleh. Komaj je bilo to dovršeno, že so pripeljali drugega nesrečnika kakor vola v mesnico. To pot smo po njegovem plašču iz leopardove kože spoznali, da je bil višji. Zopet so bile izgovorjene strašne besede in žrtva je padla mrtva na zemljo. “Dva!” je štel kralj. In tako se je nadaljevala smrtna igra, dokler ni ležalo kakih sto trupel v vrstah za nami. Slišal sem o gladi-jatorskih igrah Cezarjev in španskih bikoborbah, vendar dvomim, da so bile pol tako strašne kakor ta kukuanski lov na čarodejce. Gladijatorske igre in španske bikoborbe so se vršile v ljudsko zabavo, o tem pa tukaj gotovo, ni moglo biti govora. Enkrat smo se vzdignili in skušali ugovarjati, vendar nas je Tvala resno zavrnil. “Pustite postavi njen tek, beli možje. Ti psi so čarovniki in zlodejci; prav je, ako morajo umreti,” je bil edini odgovor, ki nam ga je dal. Okoli polnoči je bil premor. Iskalke čarodejcev so stopile skupaj, pči-vidno utrujene od svojega krvavega Eden izmed krvnikov je zasadil svojo sulico v nesrečnikovo srce, drugi pa mu je, da je bilo bolj gotovo, s svojim velikim batom razbil glavo. opravila, in mi smo mislili, da je krvava predstava končana. Toda zmotili smo se, kajti kmalu se je na naše veliko začudenje dvignila stara Gagul iz svojega sključenega položaja in se opirajoč na palico podala zopet v odprti prostor. Nenavaden prizor je bil, videti to strahovito staro bitje z jastrebjim obrazom, skoro dvakrat sključeno vsled previsoke starosti, kako je polagoma zbirala svoje moči, dokler ni navsezadnje skočila tako živahno kakor njene osodepolne tovarišice. Tekala je sem in tja in prepevala ter iznenada planila proti vitkemu možaku, ki je stal pred enim izmed polkov in se ga dotaknila. Ko je to storila, se je dvignilo po polku neko ječanje, ker je bil očividno njegov poveljnik. Toda vseeno, dva moža istega polka sta ga pograbila in peljala pred kralja, da ga usmrti. Pozneje smo izvedeli, da je bil zelo bogat in vpliven človek ter celo kraljev bratranec. Tudi on je padel in kralj je štel sto in trije. Nato je skakala Gagul zopet sem in tja in se polagoma vedno bolj in bolj približevala nam. "Obešen naj bom, ako se mi ne zdi, da namerava poskusiti svojo igro pri nas,” je vzkliknil kapitan v svoji grozi. “Nezmisel!” je rekel Sergij. 1 Ko sem videl to staro čarodejnico plesati vedno bližje in bližje, mi je popolnoma upadel pogum. Pogledal sem na dolge vrste mrtvih trupel za nami in se stresel. Vedno bližje in bližje je plesala Gagul, podobna nekaki živi krivi palici in v njenih’ groznih očeh se je žarel in svetil skrajno zloben ogenj. Vse oči te velikanske zbrane množice so z napeto pozornostjo sledile njenim kretnjam. Navsezadnje je obstala in kazala. “Kdo je sedaj na vrsti?” je rekel Sergij sam pri sebi. V trenutku je bilo vseh dvomov konec, kajti stara ženska je skočila naprej in se dotaknila Umbope ali Ig-nosija za ramo. “Zavohala sem ga!" je kričala. “U-bijte ga! Ubijte ga! On je poln zlobe; ubijte ga, tujca, predno teče kri za njega. Ubij ga, o kralj!” Nastal je premor, ki sem ga jaz nemudoma porabil. "O kralj!” sem zaklical in vstal s svojega sedeža. “Ta mož je služabnik tvojih gostov; kdorkoli prelije njegovo kri, prelije našo kri. Pri sveti postavi gostoljubja zahtevam zanj varstva!” "Gagul, mati čarovnic, ga je izvohala; umreti mora, beli možje,” se je glasil odgovor. “Ne, on ne bo umrl,” sem odvrnil; “oni, ki se ga dotakne, umrje sam!” “Zagrabite ga!” je rjovel Tvala proti krvnikom, ki so stali naokoli, rdeči notri do ušes od krvi svojih žrtev. Stopili so nekoliko korakov proti nam in se obotavljali. Kar se tiče Ig-nosija, je dvignil svojo sulico, kakor da bi bil odločen, drago prodati svoje življenje. “Stojte, vi psi!” sem zaklical, “ako hočete dočakati jutrajšnjega dne. Dotaknite se enega lasu njegove glave in vaš kralj umrje,” in nameril sem svoj revolver na Tvalo. Sergij in Tomič sta tudi potegnila svoje revolverje. Sergij je nameril svojega na glavnega krvnika, ki je stopal naprej, da bi izvršil obsodbo, kapitan Tomič pa je dobro nameril na čarovnico Gagul. Tvala se je vidno stresel, ko je videl mojo cev namerjeno na svoja široka prsa. “No,” sem rekel, “Tvala, kaj bode?” In tedaj je izpregovoril. “Denite na stran svoje čarovne cevi; prosili ste me v imenu gostoljubja in iz tega vzroka, in ne iz strahu pred tem, kar zamorete storiti, mu prizanesem. Pojdite v miru!” “Dobro!” sem dejal. “Siti smo klanja in pobijanja ter bi radi spali. Ali je ples končan?” “Končan je,” je odgovoril Tvala mrko. "Vrzite te pse,” in pokazal je na dolge vrste trupel, “hijenam in jastrebom,” in dvignil je svojo sulico. V hipu so začeli polki v polnem molku odhajati skozi vrata krala, in le majhno število jih je ostalo, da odstranijo trupla onih, ki so bili žrtvovani. Nato smo se dvignili tudi mi, napravili poklon Njegovemu Veličanstvu, ki ga je komaj izvolil odzdraviti, in odšli v našo kočo. “No,” je rekel Sergij, ko smo se vsedli in prižgali svetilke, kakor so jih rabili Kukuanci, “no, jaz se počutim nekam nenavadno slabo.” “Ako bi bil kdaj imel dvome glede tega, ali bi pomagal Umbopi, da se u-pre proti temu peklenskemu lopovu,” je posegel vmes kapitan, “sedaj so izginili. Le z največjim premagovanjem mi je bilo mogoče sedeti mirno, ko se je vršilo klanje. Skušal sem imeti svoje oči zaprte, toda odprle so se vedno v nepravem času. Čudim se, kje je Infadus. Prijatelj Umbopa, hvaležen nam moraš biti, tvoja koža' ie bila skoraj na tem, da dobi luknjo.” “Hvaležen sem vam,” se je oglasil Umbopov odgovor, ko sem mu prestavi! kapitanove besede, "in tega nikdar ne pozabim. Kar se tiče Infadusa. bode v kratkem tukaj. Počakati moramo.’' In prižgali smo svoje pipe in čakali. ENAJSTO POGLAVJE. Naše znamenje. Dolgo časa — dve uri mislim —• smo sedeli molče, kajti bili smo pre-,več prevzeti vsled' spomina na grozote, ki smo jih videli, da bi zamogli govoriti. Ko smo zaspavali — kajti že je bilo opaziti na vzhodnem nebu rahle svetlobne proge — začuli smo glasove korakov». Nato se je čul klic straže, ki je stala pri vratih, na katerega je gotovo dobila odgovor, akoravno mi nismo slišali, kajti stopinje so prihajale bližje in v hipu je stopil v kočo Infadus, kateremu je sledilo šest postavnih poglavarjev. “Gospodje,” je rekel, “prihajam, kakor sem obljubil. Gospodje in Ignosi, (Nadaljevanje na 7. strani.) WINE GARDEN SALOON (po domače: Vinski vrt) MARKO MATEKOVICH. Gilbert, Minn. Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke Rojaki dobro došli! Anton Košiče k Slovenski gostilničar Pri menije redno naj reč zabave in najboljše pijače. “Tonček Is 0. K.” N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m Dr.S.Gasparovich Slovenski Zobozdravnik, Joliet National Bank Bldg. 4th Floor, Room 405. JOLIET, ILLINOIS. Louis Wise “MEET ME FACE TO FACF’ gostilničar H» Jackson St., Joliet. I. Prijateljem in znancem naznanj*. la sem kupil Mauserjev salun kjer n 'ahko najdete vsak čas in se okrepča* V zalogi imam najboljša vina m dmr oiiače POZOR, ROJAKINJE I Ali veste kje ie dobiti najboljše m. so po najnižji ceni? Gotovo! V mesnu- J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše mest Vse po najnižji ceni. Pridite torej is poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba h naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street*. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 POZOR! Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet. Anton Bukovitz, 3400 Kosciusko St., St Louis, Mn. Slovenska Gostilna Vabim vse rojake, da me v obdat* številu posetite ko se mudite v moj okolici Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + ‘BELLADONNA’’ OBLIŽI AU obl* e vctčjH čsaiv« so kootm m. revmatizmi; HROMOSTI BOLESTI v KOLKU BOLESTIH v ČLENKIH NEVRALGIJL PROTINU OTRPLOSTI W3C SLABOTNEM KRIŽU slabostih t Členkih PLJUČNIH N PRSNIH BOLEZEN MRAZH9JU » ŽIVOTU VNETJU 0PR5NB MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH » LEDJU BOLESTIH t KRIŽU HUDEM KAŠLJU STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Chi. Phone 376. N. W. «27 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, III. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Cbicagi Street v novi hiši Toliet National Banke. Chicago Telephone 3462. Jos. Plisich, GROCERIST. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost. MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE. Emil Bachman 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime ceste se je premenilo. Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA i. t. d. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome badava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. Pozor, rojaki! Đobil sem Iz WuM* gto.na «Toje zdraviu serialno Številko, kUra da so zdravila prava ln koristna. Po dolbem ¿»g« M mi je posreCilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti izpadanju in za rast (aa kakorSneše dosedaj aa svf tu ni bilo, od katere raoikim in ženskim golt i iu dolgi lasje resničnih popolnoma zrastejo iu ne bodo veC Upadali, ter ne osiveli. Ravno tako zrastejo taoSkim v 6. tednik krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah in kvižicah v I. dmh popolnoma ozdra viiL. kurja očesa, bradavice, potne noge ia * >zebUne se popolnoma ‘dstr^nijo. Da je to -esnica jamčim s S50# 'PiSite po cenik, katerega pciijem zastoaj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohia Najboljša postrežba. Lunch vesdan. John Rudman GOSTILNA Prenočišča po primerni ceni za eno noč ali teden. Slov. bartender; JOHN GERŠIČ. Chicago telefon 2496. 916 N. Chicago St., Joliet, I1L Martin Nemanich 1900 W. 22 SL, Chicago, UL se priporoča tl. občinstvu z* obile* obisk njegovega saluna na vogala 22. in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Bre*-plačna gorka in mrzi* jedil* vedno M razpolago. Poleg drugih pijač vedao sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. NI. Nemanich, Chicago Najboljše klobase! Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi te nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: :: :: Peter Staudohar, Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm, Mina. (SsN PREBAVNIH ORGANOV Da si ohranite dobro zdravje, ne smete dovoliti neredom v prebavne organe, ker ti so navadno znaki bolezni, bodisi celega telesa ali pa posameznih organov. Brez prave jedi in prebave ni življenja. Zato je prav važno, da imate vedno pri roki tako zdravilo, ki bo, v slučaju neredov prebavnih organov, prineslo hitro pomo. Za vse podrobne slučaje smelo priporočamo vsakomur DOBROZNANO IN ZANESLJIVO IN HITRO DELUJOČE Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Ta izvrstni lek bo izčistil prebavni sestav popolnoma brez kakih najmanj-j šili slabih posledic; pospeši okus, daje moč odvodnim organom, odstrani za-basanost in vsa druga zla, ki so s to nadlogo v zvezi. Naj bi se rabilo v vsakem slučaju. Imejte to zdravilo vedno v hiši in ga rabite zlasti v slučajih: ZABASANOSTI, GLAVOBOLA, BOLI V ČREVESIH, SLABOČE, NERVOZNOSTI, NEPREBAVNOSTI, ZGUBE OKUSA, ŽOLTENICI, TRPLJENJU PO JEDI. I Ne čakajte, misleči, da se bolezen sama odstrani. Če se ne rabi dober lek oslabijo organi. Najboljše zdravilo v vseh takih slučajih je: Trinerjevo Amer. Zdravilno Grenko Vino. V vseh lekarnah. Ne jemljite ponaredkov. 1333-1339 JOSEPH TRINER, SODIH ASEA1 AVE. \\\\\VvVV///a\\N KRANJSKO. —Kranjski deželni zbor. Dne 24. sept. je imel kranjski deželni zbor svojo prvo jesensko sejo. Otvoril jo je deželni glavar dr. Šušteršič, ki se je najprvo spominjal umrlega poslanca dr. Vilfana. Nato so sledila naznanila predsedstva, med katerimi je bilo več interpelacij in nujnih predlogov. Po prečkanju tega materijala je storilo S novoizvoljenih poslancev: dr. Gregorič, Reisner, Ribnikar, knez Hugo Windischgraetz in Karol Mulley svojo obljubo. Za deželnega odbornika mest in trgov je bil izvoljen dr. Triller, ki je svoječasno ta mandat odložil. Po poročilih deželnega odbora je bila seja prekinjena in se je nadaljevala popoldne. V pričetku popoldanske seje sta deželni glavar in c. kr. deželni predsednik odgovarjala na interpelacije glede Ljudske posojilnice, o kateri so liberalci razširili najpod-lejše laži. Oba sta povdarjala, da je Ljudska posojilnica siguren zavod, ker ima garancijo kranjske dežele. Dr. Lampe je obširno odgovarjal na interpelacije zaradi deželnih električnih naprav. V daljšem govoru je ostro obračunal z liberalci in je prišlo do burnih nastopov, vsled katerih je moral predsednik sejo prekiniti. Najhujši razgrajač Ribnikar je bil od seje izključen. Prihodnja plenarna seja dne 30. septembra. — Dr. Tavčar obsodil zlobno gonjo proti denarnim zavodom Slovenske Ljudske Stranke. "Slovenski Narod’’ z dne 24. sept. je objavil uvodoma sledečo notico: Upravni odbor “Narodne Tiskarne’’ ima jutri sejo, pri kateri bo predsednik gosp. dr. I. Tavčar nasvetoval: Upravni odbor izjavlja, da prepušča odgovornost za članke gdč. Kamile Theimerjeve nji sami. Posebno za one, v katerih se je ostro napadalo denarne zavode S. L. S. Pripominja se, da smatra te napade za neosnovane, ker jih podpira zgolj le enostranska trditev gdč. Theimerjeve. Upravni odbor ni bil nikdar za to, da bi se v slovenskih listih napadali slovenski denarni zavodi, zatorej sklene, da listi, trskani v “Narodni tiskarni”, ne smejo več prinašati takih napadov. — Dr. Tavčar. (Stvar se tiče “Ljudske posojilnice”, ki je bila obrekovana.) — Ljubljanski mesarji so pred kratkim občinstvu sporočili, da bodo ceno vnesu znižali. — Št. Jernej. Razstava, ki je bila 36. sept.'t. 1. v Št. Jerneju za prašiče n perutnino, je prav dobro izpala. Veliko jih je.dobilo denarno premijo, pa se veliko bi jih bilo rado prejelo, bo ->a drugikrat dobilo. — Vinica, 20. sept. V nedeljo 14. t. m. je bilo na Žezlu pri Vinici veliko cerkveno romanje k Materi Božji. Naj več je prišlo Hrvatov iz bližnje okolice, pa celo od Ogulina, Generalskega stola, Vrbovškega in Karlovca jih je bilo videti. Žalibog, da se ob takih prilikah le preveč pleše, je in pijanču-je, tako, da zgubi celo romanje ves cerkveni značaj. — Po noči 14. t. m. je napadel nek potepuh enega črevljarja pri Učakovcih ob Kolpi ter mu pobral nekaj denarja, usnja in žepno uro. črevljar je pa le s par zaušnicami odšel na svoj dom. Po storilcu ni sledu: najbrže jo je popihal na Hrvaško. — Vinska letina kaže biti veliko boljša cd lanskega leta. Potrebujemo predvsem le lepega vremena. — Nova ce-Ma iz Vinice proti Črnomlju dobro napreduje, do Dragatuša je že gotova. Kmalu bo drčal po njej avtomobil in nas tako hitro zvezal z železniško postajo črnomaljsko. Podjetnik se poteguje tudi za ravnokar razpisano poštno vožnjo Vinica-Črnomelj. Želeti bi bilo, da bi prišla tudi pošta do modernega prometnega sredstva, da ne bi prav po staroveško cincala še zana-prej s korfji. — Svarilo. Ljubljanski “Slovenec” t dne 25. sept. piše: Zadnji čas so se razkrile sleparije, s katerimi je neka Ivanka Jerovšek v Vodicah in drugod delala “čudeže ". Ker se čuje, da zadnje dni celo izvablja denar, naj ji nihče ne verjame. Torej pozor pred to žensko! — Najstarejša lipa v novomeškem okraju. Na Trški gori sta dve lipi v premeru 170 cm in 190 cm. Te veliko iet stare lipe so največje in najstarejše v novomeškem okraju. Eno teh lip je 18. sept. veter vrgel. Milo se stori človeku, posebno vinogradnikom oko-lu tam, da je dobila smrtni sunek tako stara lipa, pod katere hladno senco si je pač marsikateri romar spočil svoje utrujene noge. — Šuklje ne snuje nove stranke. Ljubljanski “Slovenec” z dne 24. sept. ]>oroča: G. dvorni svetnik Franc pl. Šuklje je danes zjutraj v našem uredništvu odločno izjavil, da je vest, da on baje hoče kandidirati na svoje pest, popolnoma neosnovana. Trden njegov sklep je, sploh ne sprejemati več nobenega mandata niti za deželni zbor niti za državni zbor. Iz tega se razvidi, da se tudi nikakor ne more baviti z mislijo ustanovitve kake nove stranke. Njegova akcija glede sladkornih tovarn nima s strankarsko politiko sploh nič opraviti in je strogo narod-' no-gospodarska. tako da bi bil ta projekt v tistem hipu ogrožen, kakor hitro se mu od katerekoli strani prida politične primesi. G. dvorni svetnik je izjavil pod svojo častno besedo, da nima njegova akcija nobene politične tendence in ima le namen, pomagati našemu kmetskemu ljudstvu. — Dr. Krek toži. Proti Kamili Theimer je dne 25. sept. dr. Pegan vložil kot zastopnik dr. Kreka tožbo zaradi pregreška zoper varnost časti pri deželnem sodišču, in sicer zaradi obrekljivih, skrajno sramotilnih napadov v "Slov. Narodu”. — Devetdesetletnico je obhajal dne 25. sept. telesno in duševno zdravi g. častni kanonik Mihael Tavčar, dekan v Žužemberku, Jubilant je bil rojen na Bledu dne 25. septembra leta 1823. Dasi najstarejši duhovnik ljubljanske škofije, je še neutrudno delaven v aktivni službi. — S pošte. Poštni ekspedient Ivan Kambič je imenovan za poštarja v Vinici. — Svojo odvetniško pisarno je preselil iz Ribnice v Kočevje slovenski odvetnik dr. Rajh. Pred kratkim je namreč v Kočevju umrl tamošnji nemški advokat dr. Golf in na njegovo mesto je prišel dr. Rajh. — Smrtna kosa. Umrli so v Ljubljani: Kazimir Štravs, bivši krojač, 46 let. -— Marija Zakrajšek, mešetarjeva žena, 69 let. — Jernej Brodnik, dela-vec-hiralec, 77 let. — Josip Starman, užitkar-hiralec, 75 let. — Josipina Svetlič, zasebnica, 73 let. — Josip Tscherne, dninar-hiralec, 74 let. -— Martin Gregorin, tovarniški delavec, 64 let. — Frančiška Dovžan, delavka, 63 let. —- Poškodba. Franc Grad, 531etni delavec v vevški papirnici, je imel o-pravka s papirnimi valjci. Pri tem mu je padel na nogo en valjec in mu jo čisto zmečkal. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — Granata. 201etni Janez Penko iz Parja pri Zagorju na Krasu, kjer so bili pred kratkim vojaški manevri, je dobil košček granate na polju in jo hotel zamotati. Pri tem je granata eksplodirala in ga hudo poškodovala na rokah in očeh. — Obesil se je v Vel. Laščah dne 18. sept. najbrže v stanju duševne zme denosti posestnik in živinski trgovec F'r. Hočevar, p. d. Stopar. —Brata z nožem ranil. Dne 18. sept. je prišel vinjen domov Lovrenc Sem-rajc, posestnikov sin iz Jarš štev. 4 in se začel prepirati s svojim bratom Francetom. Med prepirom je sunil brata dvakrat z nožem v levo stran in ga tako teško telesno poškodoval, da so ga potem morali peljati v deželno bolnišnico. Lovro Semrajc je po storjenem dejanju odšel v Ljubljano in tudi tam začel v neki gostilni kazati svojo moč. V tem pa je prišla policijska patrulja, ki je bila o zločinu že obveščena, in Lovro je moral rad ali nerad z njo. — Novomeški zagovornik svetnik Smole na zatožni klopi. Toži ga radi žaljenja časti orožniški stražmojster iz Čermošnic, da je kot zagovornik nasproti drž. pravdnika trdil, da je stražmojster tatu Pachingerja prisilil, da je zločin priznal, ker ga je orožnik suval. Priča drž. pravdnik Kremžar popiše cel dogodek, raztolmači pogovor in poudarja, da je bil zagovornik zelo vsiljiv, da je vedno silil v njega in slednjič razžalil orožnika. Pri dne 13. sept. vršeči se obravnavi je zagovornik deloma dokazal resnico, deloma pa poudarjal, da je imel kot zagovornik po določilih zagovorniških navodil uporabiti vsa sredstva v prid pooblaščenca, da torej ni ravnal v svojem lastnem interesu ali v namenu koga žaliti. Sodišče ga je oprostilo. — Tatvina na gradu v Bršljinu. 16. sept. v mraku se je prikradel neznanec v grad in zašel v sobo služinčadi. Tu je vse prebrskal. Odprl je kovčeke in pobral vse vrednote z denarjem vred. Kuharici Ilnikar je pobral prihranjen zaslužek v znesku 32 K. Ta nepridiprav bil je bolj majhne postave. Isto noč bilo je tudi postiljonoma Karol Kovačiču in F'ranc Zupančiču pobrano v Fichtenavovem hlevu v Novem mestu ves denar in ure z verižico. Tat je v jutru popival pri peku in si privoščil v obilici žganja. Te druge tatvine o-sumljenega pohajača Miha Debevca iz Rateža je oblast v Prelogah prijela in zaprla. in okolici, cel dan in celo noč se je bliskalo, treskalo in lilo. Istotako je bilo na Bizeljskem, Brežicah, Slov. Gradcu in drugod. — Strela je udarila v Doužah v hišo Franca Mrzdovnika, po domače Grobelnikovo. Mož in žena sta bila ravno pri večerji. Strela je oplazila gospodarja, ki je bil takoj mrtev, žena pa omamljena. Hiša je poškodovana, a zgorela ni. — Smrtna kosa. V Ljutomeru je umrla ga. Marija Kornpichl, rojena i Postružnik, stara 65 let. — Umrl je v Galiciji pri Žalcu vrl mladenič 261etni Franc Suberger. Rajni je bil vzor katoliškega narodnega mladeniča. V slovo mu je govoril domači župan gosp. Davorin Kranjc. — V Št. Lenartu nad Laškim je prominil veteran cesarjev \ in krščanske stranke Jožef Flis, p. d. Lukež. — Pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah je umrla gostilničarka Ludmila Solak; v Spodnji Voličini iste župnije pa bivši župan Martin Kramberger. — V Framu pri Mariboru je umrla nenadoma Marija Hojnik, največja kmetica na Planici, stara komaj 39 let, ki zapušča 6 otrok. — V Dolu pri Hrastniku je umrl 19. sept. dolgoletni občinski odbornik in cerkveni ključar Janez Pust. — Ponesrečen učitelj. V Radgoni se je ponesrečil dne 24. sept. g. Milan Vršič, meščanski učitelj v Krškem. Vstopivši na vlak, se mu je najbrže spodrsnilo ter je pri tem tako nesrečno padel, da sta vozila čez njega dva vagona. Bil je pri priči mrtev. Truplo so prepeljali v Ljutomer. — Samomor. Iz Bizeljskega: Dne 24. sept., ko so domači odšli k službi božji, se je ustrelil v hipni zmedenosti 561etni kmet Franc Dernikovič iz Gornje vasi št. 17. Za njim žaluje žena in enajst otrok. — Strela ga je ubila. Bizeljsko: Dne 19. sept. je nastala huda nevihta in je strela ubila 431etnega gospodarja Jožefa Krivec iz Bračne vasi št. 4, ki se je nahajal v hramu pri svojem vinogradu. Zapušča mlado vdovo in šest otrok. — Maribor. (Iz porotne dvorane.) Dne 22. sept. je pričelo letošnje jesensko porotno zasedanje. Prvi dan se je zagovarjal 201etni Jožef Preložnik, sin viničarja iz Grajene pri Ptuju, zaradi težke telesne poškodbe, ker je v nekem prepiru s koso odsekal desno roko Janezu Vilčniku. Za to junaštvo si je zaslužil Preložnik dve leti težke ječe. — 23. sept. je stala pred porotniki 211etna Marija Pelko iz Motaj zaradi detomora, ker je umorila dne 31. julija t. 1. takoj po porodu svojega nezakonskega otroka ter ga skrila v grmovje. Ker se je zadeva zazvedla, je tudi Pelko priznala hudodelstvo. Porota ji je priznala tri leta težke ječe. vensko gimnazijo so imenovani profesorji: Dolinšek, Ipavec, Mastnak, Pavlin, Tabaj (katehet), Cvetko za učitelja telovadbe, Pirjevec za provizoričnega učitelja. Na slovenskem učiteljišču so imenovani: Laurenčič, Pavšič in Prijatelj. — Svojega brata ustrelil. Brata Iv. in Juro Pecan iz vodnjanske okolice sta se že dolgo časa zelo sovražila. Bila sta si gorka in vsak je čakal prilike, da se znese nad drugim. In ta pri-j lika je prišla. Oba sta namreč bila ! povabljena na neko sedmino. Tam sta se radi malenkosti sprla in sta se tako razgrela, da je Ivan potegnil revolver in ustrelil brata. Potem pa, ko je to storil, se je hladno poslovil in se javil pri žandarmeriji. — Slovenci in štajerski deželni zbor. Maribor, 25. sept.: — Slovenski klub pod predsedstvom dr. Korošca je danes po večurni razpravi sklenil pod gotovimi gospodarskimi in kulturnimi pogoji, ki jih stavi, se stvarno udeleževati kratkega zasedanja štajerskega deželnega zbora. — Neurja. Dne 19. sept. je veliko neurje s točo napravilo na mnogih krajih Štajerske veliko škodo. Ob šta-jersko-hrvaški meji tožijo vinogradni-