^LL
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
CLEVELAND, OHIO, V TOREK 21. NOVEMBRA 1911.
VOL.
novice.
Mestni svet se bavi z draginj-v |skim vprašanjem. Mogoče dobi mesto svojo lastno tržnico.
.
PREISKAVE.
—V Clevelandu se jc začelo živahno gibanje, kako naj se odpravili draginja, ki tukaj prevladuje in drugod. Posebno se je za stvar zavzel mestni svet, ki je sklenil, da mesto mora nekaj narediti. Councilman Townes preiskuje razne vzroke draginje. Če bo šlo vse po sreči, se bo ustanovil poseben mestni urad, katerega naloga bo kupovati živila po najnižjih cenah in jih brez dobička prodajati prebivalcem. Najprvo bodejo preiskali, kako ta naprava dela v drugih mestih. V Brooklyn n. p. majo posebne klube. Več družin je skupaj, in vsak teden gospodinje napišejo na listke, kar potrebujejo. Potem pa gre ena izmed njih na tržnico in kupi blago po nizki ceni. Kaj enacega narede najbrž tudi v Clevelandu, seveda pod mestnim nadzorstvom
—Pripravljalni odbor, ki je imel sestanek 17. nov. za ustanovitev novega društva, ki bi se priklopilo k S. D. Zvezi v Clevelend. O. je sklenil, da bo 24. novembra ustanovna seja ob 8. zvečer v prostorih K a lana in Kogoja na 6006 St Clair ave. Kateri rojak še ni pri nobenem društvu, mu j< sedaj dana lepa prilika, da pri stopi. Iv. Dejak zapisnikar.
-r-Dr. 2al. M. Božje je priredilo v nedeljo igro 'Naselnik'. Igra je bolj majhne in skromne vsebine, ker je društvo še le prvič nastopilo, pa igralci so dobro izpolnili svojo dolžnost in je vsak dobro igral. Nekaj večjega in boljšega smo seveda pričakovali kakor tudi občinstvo, katerega se je nabrala polna dvorana. Po igri pa se je vršila lepa plesna zabava, in ker so fantje od dr Žal. M. Božje vedno veseli in« korajžni, je bila tudi veselica prav vesela.
—Društvo "Slovan' št. 3. S. D. Z., ima sejo dne 26. nov. v prostorih Kogoj in Kalan na 6006 St. Clair ave. ob 2. pop.
—Peter Witt, bivši mestni clerk postane z novim letom komisar za pocestno železnico v Clevelandu. Dosedajni komi-inisar dobiva na leto $12.000 plače, a Witt bo dobival santo $7.500, kar je popolnoma dovolj.	1
—Aug. Homberg in Mary Steeger sta prišla v Cleveland iz Bostona, in sta tukaj i^epo-stavno skupaj živela. Ko se je to zvedelo, ju je sodnik obsodil vsakega na $100 kazni in 60 dnij ječe. V soboto so pa prišli otroci Homberga v Cleveland, in ko je sodnik Levine o tem zvedel, je poklical Homberga pred se in mu dal na razpolago, da sedi 60 dnij v ječi se pa vrpe k svojim otro-1. Homberg je bil ginjen od ce ljubezni in je sklenil niti se v Boston, kamor je vzel otroke. Sodnik mu en odpustil, dočim mora Steeger za golim zidov-iladiti svojo ljubezen.
5osestniki hiš na E. 62. I. in v okolici bodejo pro-sstni zbor, da spelje ce-podaljšane Carry ave. 61. in 62. ceste do Madi-starih načrtih se vidi, 1 ta cesta svoje dnij pozneje olaj-
Mpp^i
—Kdor hoče poslati božično izdajo našega lista v staro domovino znancem in prijateljem, naj nam prinese naslov in plača deset centov, in vse drugo preskrbimo mi. Ponudbe se sprejemajo do 10. decembra.
' —Poročno dovoljenje sta dobila Anton Kastelic, 4305 St. Clair ave. in Angela Cimper-man, 1756 E. 43. Str.
—Policija je v soboto zaprla 12. lastnikov zastavljalnic, namreč takih prostorov, kamor ljudje pošiljajo blago, da dobe na to blago posojilo. Ti lastniki so računali jako velike obresti, in konečno so blago, če ni bilo takoj ob pravem času rešeno, kar enostavno prodali. Ljudje so veliko trpeli od teh pijavk.
—V Colonial Arkadi se je pripetil v četrtek zvečer grozen umor, ravno ob času. ko hitijo ljudje od dela domov. V svoji zlatarski trgovini v Arkadi je sedel lastnik Fr. Gear, ki je objednem tudi tajnik tini-jje žleezniških kurjačev. V trgovino je vstopil John Philips, ki je potegnil revolver in ustre-j lil Geara. Potem pa je nameril 1 revolver še sebi v glavo in se smrtno zadel. Vzrok streljanju je bil ta. ker je Frank Gear izključil Pillipsa iz unije radi neplapnih doneskov. Pillips je raditega zgubil podporo kakor tudi zavarovalnino za $1500. katero je namenil svojim trem sestram.
—Kdor hoče postati član Mohorjeve družbe in dobiti lepe knjige drugo leto, je čas, da že sedaj plača. Prinesite $1.00 v naš urad ali pa plačajte raznašalcu lista.
—Slovenski Sokol zopet uvede telovadbo za naraščaj, in sicer se bo poučevala telovadba za otroke vsak petek v Knausovi dvorani. Vstopnina je 25 centov, a mesečnine ni treba plačevati.
—Pri John Grdina imajo sedaj veliko razprodajo moških, •ženskih in otročjih "Sweaters" kakor tudi štrikane kapice, rokavice in drugo pleteno robo.
—Veliko siromakov, udov, otrok je v naši naselbini. Vsak dan čujemo prošnje za podpore. Večinoma so to družine, kjer leži oče bolan, in 5 ali 6 otrok kriči po kruhu. Druge so zopet udove, katerim je mož umrl in se morajo sedaj z otroci same ubijati. Tem siromakom ne moremo bolje pomagati. kakor »če vsak, ki še ni član "Narodne Dobrodelne Družbe" pristopiti k tej družbi, plača' za eno leto 50 centov in daruje kadar hoče mali dar. Ker je sirdmaščine toliko, naj bo tudi usmiljenja dovolj, saj če si sami ne pomagamo, nam ne bo nihče. Družba bi že lahko dajala lepe podpore, le če bi se rojaki nekoliko bolj zanimali.
—Kdor izmed cenjenih slovenskih clevelandskih trgovcev bi rad imel oglas v božični izdaji našega lista, naj se kmalu oglasi. Letos bo številka izvanredno velika ter bo lep primeren dar tudi znancem v stari domovini. Kakor vsako leto tako tudi letos pošljemo en i^vod božične številke za ioc v staro domovino na vsak naslov, ki ga nam izročite.
—V zalogi imamo velike in najstarejše Rlaznikove pratike, ki spremljajo narod slovenski nad 100 let. Te pratike so najbolj zanesljive. Izdatne so za leto 1912, to je za prihodnje leto. Cena 10 cetnov, po pošti 12 »centov.
Kitajska revolucija
Cesarski vojaki na Kitajskem ne dobivajo plače, zato prestopajo k upornikom.
BITKA PRI NANKINGU.
Peking. 20. nov. Guverner provincije Ho-Nan je danes poslal poročilo v glavno mesto, da potrebuje takoj tri milijone dolarjev, da plača cesarske vojake. ki že en mesec niso dobili plače, če ne dobijo denarja. grozijo vojaki, da prestopijo na stran upornikov Guverner tudi pravi, da imajo uporniki mnogo denarja.
Amoy. 20. nov. Konzuli tujih držav v tem mestu so se polastili colninskega in poštnega urada, ter so sneli cesarsko kitajsko zastavo. Konzuli nečejo priznati začasne uporniške vldde. Uporniki so si sami med seboj nekoliko v laseh radi poveljništva.
Od sobote naprej se bije velika bitka pri mestu Nankingu, kjer je 15.000 cesarskih vojakov in 50.000 upornikov. Če tukaj zmagajo uporniki, jc cesarska vlada uničena. Trinajst topničark, ki se je usidralo v Nankingu, je razobesilo uporniško zastavo.
Iz Washingtona se je sedaj potrdilo poročilo, da nameravajo Zjedinjene države poslati en polk vojaštva na Kitajsko. Evropske države imajo tudi precej svojih vojakov na Kitajskem, da v slučaju večjih nemirov proti inozemceni, takoj nastopijo.
Minister Juan Shi Kay se je izjavil, da Kitajska še ni zrela za revolucijo, in da je ljudstvo po notranjih krajih cesarstva le prisiljeno, da drži z uporniki, ker sicer jim slednji grozijo, da jim požgejo njih vasi. Minister pravi, da bodejo uporniki kmalu premagani, nakar bo vlada skrbela, da dobijo Kitajci čimprej parlament oziroma ljudsko zbornico.
Iz delavskih krogov.
Socijalisti prosijo delavsko organizacijo za pomoč, da izvolijo socialističnega župana.
Pretnogarska nesreča.
Vivian, W. Va., 20. nov. V soboto je nastala v premogovniku od Bottom Creek Coal in Coke Co. strašna razstrel-ba, pri kateri je bilo najbrž skoro 15 premogarjev ubitih. Med ubitimi so štirje inženirji. Takoj po nesreči jc prišel državni nadzornik premogovnikov, ki se je izjavil, da je bil premogovnik v katerem se je zvršila razstrelba, eden najbolj varnih v državi in je imel naj? jbolj moderne rešilne naprave.
Riž v Ameriki.
V,;«-/'
Prijeti general.
VSan Antonio, Tex. je maršal Zjedinjenih držav prijel meksikanskega generala Reye-sa, ker je kršil nevtraliteto. Baje se je v Texasu zbiralo več upornikov ki so se posvetovali, kako bi zopet naredili revolucijo v Meksiki.
Zamorski napadalci.
Washington, Pa., 20. nov. Trije zakrinkani zamorci so danes tukaj napadli belo deklico Burr, ki se je vozila v avtomobilu. Grozili so ji z revolverji, nakar je ustavila avtomobil. Padli so po njej, jo zlorabili in odvzeli vse, kar je imela pri sebi. Pustili so jo samo ležati na licu napada. Ko so zvedeli o tem, so se zbra-zločince.
GOMPERS GOVORI.
Atlanta, Ga., 20. nov. Tukaj še vedno zboruje konvencija American Federation of Labor. Danes je prišla na konvencija prošnja socijalistov, v kateri prošnji se obračajo socijalisti do organizacije American Federation of Labor, naj jim pomaga izvoliti njih kandidata John Harrimana /.a župana v Los Angeles. Cal. Socialisti pravijo, da so se njih nasprotniki združili v ta namen, da zatro vsako delavsko gibanje in organizacijo. Nadalje pravijo, da če bi prodrl socijalistični župan v Los Angeles, da bi to jako uplji-valo na sodnijsko obravnavo proti McNamara bratom, ki sta v istem mestu sojena umora
Predsednik Gompers od Amerikan Federation of Labor Je potem obljubil socijalistom, da bo ta organizacija pomagala izvoliti socialističnega kandidata John Harrimana za župana.
Ogdeburg, N. Y. 18. nov. J. D. Rockefeller je obljubil delavski organizaciji v mestu Brantford, da ji podeli $15.000 za zidavo delavskega doma, če se organizacija izreče, da bo nabrala ravno toliko. Delavski voditelji so začudeni, ker Rockefeller je prvič v svojem življenju obdaril organizirano delavstvo.
V	Chicagi je v mesnici Swift in Co. nastala razstrelba kotla, pri kateri so bili trije delavci ubiti.
V	kapitalističnih krogih se govori, da bodejo veliki lastniki jeklenih tovaren opustili mesto Pittsburgh kot središče jeklene obrti in bodejo premestili velik del tovaren v Cleveland. ki postane najbrž sre dišče jeklene obrti. Cleveland ima izvrstne zveze po jezerih in dobro lego za napravo novih dokov. Tudi leži Cleveland bolj v sredini med Minnesoto in New Yorkom kot Pittsburg. Torej bo v Clevelandu še mnogo dela, če se bo to uresničilo.
Poročila iz Pennsylvanije. iz osrednjih držav ter iz zapada niso posebno ugodna. Le v .Coloradi delajo po nekaterih mestih nekoliko bolje, toda novinci teško dobijo delo.
Iz Rusije se poroča o jako slabi letini, ki so jo imeli. Pridelka je bilo več kot polovica manj kot druga leta. Minister-ski predsednik je v državnem zboru povedal, da bo v kratkem najmanj 8 milijonov ljudi navezanih na javno podporo ali pa umrjejo lakote. Med prebivalstvom po večina pokrajinah vlada velika beda. Vlada je pripravljena potrošiti 60 milijonov dolarjev, da odpomore lakoti prebivalstva.
Bojna trobente.

Avstrija hiti na vso moč utrjevati svojo vojsko. Vsi pehotni polki so povečani.
Veliko naseljencev

I
NA BALKANU.
Cb sedajnem letnem času prihaja v Zjedinjene države nenavadno veliko Število naseljencev.
NI OBSTANKA.
Trust za denar

Nekateri kapitalisti se žujejo čez druge, da mo v Ameriki trust za za denar.
prito-
PREDSEDNIK POMAGA.
Potres v Evropi.
Berolin, 20. nov. Skoro po vsej Evropi so čutili v soboto velik potres, ki je po mnogih krajih naredil jako veliko škode. Najhuje je deloval potres na Nemškem, posebno na Bavarskem. Pa tudi po Avstrijskem so bili po več krajih potresni sunki jako hudi.
— Kadar iičete svojega sorodnika, brata, sestro, očeta, mater aH svojega prijatelja, pišite na nai list, da de nemo o-
Slas v list.
Ust
ali
Dunaj, jo. nov. Čimdalje bolj • New Wk' 2a nov- nase,ni" I Boston' Mass- 20	Ve-
se spoznava, da se bo na Bal- *kl v,adi sc iako ČU(,no ke! dno novi trusti Pn^i® » kanu začel vojni ples. Vse ev- 80 /ačeli »aseljenc. v tem let- (dan, m sedaj so najmanj« la-ropske vlade, ki imajo korist nem čas" hoditi v Ameriko vjPital.sti sami oodkrili, da se pri tem se zanimajo za polo- /a velikem številu kot sc mk morajo boriti pri takozvanenra žaj na Balkanu.. Kriza'je na- dar Prei V,ada si kar ne mo-/'denarnem« trustu", ki obstoji stala še hujša radi turško-itali- re razložiti, zakaj ravno sedaj .na borzi v NTew Yorku. Pre* janske vojne. Po Avstriji se prihajajo naseljenci in sicer(sedmk Taft sedaj premiilj^e s govori o neki vojni nevarnosti, ravno tako iz iužnC kakor tu" svoiimi tajniki, če bi se moglo in te govorice so se tako trdno di iz severne Evrope. Dočim tudi te mogotce prijeti, da ne prijele ljudij, da jih vlada niti 'e v »a<Mih mesecih prišlo na,bi kršili postave. Že nekaj ča-
zanikati neče. Vse je pa osup- tcdcn od 8000 do (>000 oseb' Je	sa scm ie Taft 'ako skrbn<> ganilo. ker je vlada poslala nekaj "aznanjenih za ta teden že se-	dal 11a šest ali sedem mož v novih pehotnih polkov v po- daJ l9 prekoatlantskih parni-	New Yorku, od katerih vd|e sno in Hercegovino, in nada- kov> ki bcKlcj° pripeljali nad	je popolnoma odvisno, če vb-Ije se tudi sliši, da bodejo vsi 20000 °8cb- do^ druga leta	dajo v Ameriki dobri ah' sfcbi polki pomnoženi z moštvom, niti trenitno toliko ljudij ni	časi, če se trgovina razvija ali ravno svoetaoishrdlcmfwypbg P™1g v tem letnem času. Mo-	nazaduje. Kadar vidijo, da jim toliko časa, da bodejo šteli Koče v,ada v stari domovini	bo kaka nova trgovina prinesla ravno toliko voja/tva kot ob mnenjt, da so tukaj dobri ca-	denar, tedaj ga sipljejo na vse pravem vojnem času. Vse čaka si» a,i l>a )e Pol°žaj v Avstriji,	kraje in vlečejo velike dobičli* izida v Tripolisu. Če bi bili Ttalii" in Rllsiji tako slab« da	Kadar pa vidijo, da ne bo za-Lahi zmagoviti, bodejo obrnili 'iudie tam sP,oh ne niorci°	nje dovolj dobička, tedaj pa oči tudi 11a Balkan, kjer je pa shajati. Večina vseh potnikov	hranijo denar in ne pustijo, da že Avstrija pripravljena, da jim ie namreč iz Avstrije in Italije,	pride v promet, prepreči vse načrte. Za Avstri- Nasproti .temu pa ni promet Nekateri kapitalisti v Bosto-» jo stoji Nemčija kot njena zve- 7 onin11 potniki, ki potujejo	nu bi radi ustanovili posefea*f sta pomočnica. Rusi pa tudi Protl domi1 nič kaJ živahen. Ob	parobordno družbo ki bi prt-ne bodejo stali mirnih rok. Ve- tem ie *l° ti8oče »nn tiso-	skrbovala promet med New V liko zanimanje je vzbudilo tu- ce Mu domov na božične	Yorkom preko panamskega/;' di dejstvo? ker je prišel na Paznike, letos pravijo paro-	kanala do San Krancisca poten Dunaj lord Rosebery, bivši pr- Orodne družbe, da ni mnogo	pa naprej do Kitajskega in Ja-I vi minister Anglije. prometa. Iz tega bi se dalo	ponskega. V ta namen so bo-Kar se tiče avstrijskega dr-, »klepati, da je bil zadnje čase	teli ustanoviti posebno dtuž-žavnega zbora, je položaj sedaj,v Zjedinjenih državah položaj	bo, katere kapital bi bil 15 nada, tako zmešan, da je teško js,ab ter si večina ni toliko	lijonov dolarjev. To bi zado-pričakovati kakega dela od te- j prislužila, da bi šla lahko 11a	stovalo v začetku. Zgraditi so ga državnega zbora. Ministri , potovanje proti domu kakor	hoteli petnajst velikih parnikov. pridejo iu odhajajo, poslanci j dl*°ffa	in vlada Zjedinjenih držav bi pa niso nikdar zmožni za kako I Skupaj vseh naseljencev je	jim tudi dala kontrakte, da vo-ko delo. Če se stranke v dr- dosedaj skoro 800.000, namreč	zijo pošto med omenjenM
žavnem zboru ne poravnajo do novega leta bo državni zbor kar je navadno razpuščen, in vlada,bo trosila denar po paragrafu štirinajst, to je kar rečejo ministri, tako se bo naredilo. Poslanci so pa dobri za pretepanje.
Petrograd. Rusija. 20. nov. Ruska vlada nekaj namerava v Perziji. Prvič zahteva, da perzijska vlada takoj odpusti Amerikanca Morgana Shuster. ki je nekak finančni minister perzijski. Nadalje zahteva Rusija od Perzije $1.500.000 odškodnine za svoje podanike, ki so bili poškodovani na perzijskih tleh. Ruski vladni list pristavlja, da samo besede in prazne obljube perzijske vlade ne bodejo ustavile ruskih vojakov, da ne bi napadli Perzije.
šest Ubitih.
Butte, Mont... jo nov. Pra-v.en potniški vlak. ki se je vračal na sovje mesto, je včeraj zadel v delavski vlak uslužbencev železnice, pri čemuf je bilo šest delavcev takoj ubitih.
— Trgovcem se priporočamo v izdelavo vseh tiskovin, kakor malih plakatov, okrožnic ali cirkularjev, računov, trgovskih papirjev, kuvert itd 300 trgovskih pisalnih papirjev in 300 kuvert z vašim imenom in naslovom vam naredimo za $9.50.
— Kadar ne morete sami nam pisati ali vam je predaleč do pošte, obrnite se na naSega zastopnika v vašem mestu, ki vam bode prijazno in dobro postregel.
Kadar pošiljate denar po
ljem. tedaj se obrnite na nas.
kar je letos prišlo kraji. Kapitalisti pa sedaj _ v Zjedinjene države. .Dasi to morejo dobiti dovolj denarja, I ni največje število, vendar je da ustanovijo tako družbo, ker vseeno dovolj visoko in je ču- newyoršlci bankirji ne dajo m- % dno, da pride sploh toliko lju ti centa za njo. Obrnili so s* di k nam, ker kakor vsakemu torej na predsednika Tafta, da znano, prav posebno dobrih on prične zasledovati delovanje časov nimamo danes v Ame- tega denarnega trusta in dm "ki- f vlada konečno posadi denr-_ __ne mogotce na zatožno klop.
Pomagalo ne bo dosti, kakor Mesarski baroni.	nc pomaga dosti pri drag* t
trustih. Pet role j ni trust je rac* Chicago, 111., 20. nov. Sod- puščen, pa plačujemo še vedno > nik Kohlsaat je dovolil mesar enako visoke cene, tobačni ski m baronom, ki so obtoženi trust je razpuscen, tobak je goljufije v prodaji mesa, zopet še vedno tako drag pa šeslab-odlog, da se pripravijo na to- ji, in mogoče bodejo razp»-žbo. Mesarski baroni pravijo, stili še vse truste Zjedinje-da so proti-trustne postave ne- nih držav, pa bo draginja le veljavne.	ostala tam, kjer je vedno bila.
___Treba je pač iti stvari na da»
: 1'	in začeti pri korenini
Admiral Taylor.
V Washingtonu se je ustrelil 82 letni upokojeni admiral Taylor. Kaj ga j egnalo v
smrt. ne more nihče vedeti. kota	G"orcnca iz Herinje
0	pri Novem mestu in so odnesK
j dve vedri vina in eno bučo, iz Goljufivi šofer. Ivan Mezgec, kakršne pijejo vino. Tatovi so
-(K-
Žejni tatovi. Di^e 21. oktobfa
zvečer ali ponoči so vlomili seznani tatovi vrata zidanice Jan-
doma iz Maribora, je bil usluž-ben kot šofer pri znani gledališki, igralki Heleni Odila, ki biva sedaj v neki vasici pri Reki. Pred kratkim je dobil igralkin zastopnik odvetnik dr. Frischauf pismo, naj pošlje na njen račun 700 K poštno ležeče glavna pošta Reka. Odvetnik je denar odposlal, toda pozneje se mu je začel zdeti ta nalog igrajke sumljiv. In formiral ge je brzojavno pri svoji klijentinji, nakar je prišla goljufija na dan. Šoferja so prijeli na glavni pošti, ravno ko je dvignil denar.
bili pa tago previdni, da napravili potem, ko so bili j šli v zidanico, še eno luknjo v steno, da bi bili lakfco skozi tO luknjo ušli, če bi bi stopil kak nepoklicanec vrata.
—V zalogi imamo zopet več. je število "Angleške slovnice" dalje angleške slovarje »n an-Ameriki društvom ali prijate- gleške tolmače. Cena trdo ve-
zani
ki ima nad 200
M'
$1.00.
—Imamo še vedno za prvi papir is drugi našem uradu. Kdor kaj aaj se pri nas aglast.
— če vam je kdo kaj na hrani, stanovanju ali na \ sojilu, oglasite v našem Ce ne veste, kje se dotična ba nahaja, nai Iifet bo hitro 1 skrbet da se dolžnik
— Kdor

CVELANDCKA
MBKIKA.
v tortk in ^ttA. •
Naročntaa AMERIKO: .. EVROPO: Cleveland po polti .. itevilke po 3
• • • * •
$3.00 $»•5°
m B Dopiti brc« podpiia in osob-nosti ae ne •prejemajo.
p
Via pisma. dopisi in deaar naj ae poWjajo na:
"Clevelandska Amerika" i 6119 St. Clair are. N. & Cleveland, Ohio.
IM
"CleveUndska Amerika" laaued Tuaadayi and Fridaya 6119 St. Clair ave. N. E

Cleveland, Ohio.
Read by 15.000 Slovenian (Kramers) in the City of O* veland and elsewhere. Advertising rates on request. Tel. Cuy. Princeton iSf'l
"Entered as second - class matter January 5 1909, at the post office at Cleveland, OMo under the Act of Mar. 3. 1879 '
No 93 Tue Nov ai'n Vol IV
88
it.
Najslabši človek
Najslabši človek na svetu je delavec, kadar sc upre svojemu gospodarju, tako se je izjavil nedavno predsednik ameriške zveze izdelovalcev, ki je posebno hud nasprotnik onih delavcev, ki so organizirani v liniji.	1
Take pojme ima torej naš ameriški kapitalist o delavcu. Mi se ne čudimo, ker ameriški kapitalist šc vedno misli, da je delavec suženj, kakor so bili zamorci pred toliko in to-
m t:s— |eti>
ker danes ameriški de-dobiva za svoje delo najmanjšo plačo, zato, ker se pusti v rudnikih ubijati radi malomarnosti kapitalistov, zato, ker se pusti v kotlih peči v velikih mesnicah v Chicagi, zato, ? ker sme stradati doma s svojo družino, zato jc ta delavec najti Človek. Statistika kaže, da so se vsa živila tekom deset let podražila za najmanj 75 odstodkov. In ljudje božje, povejte nam, ali ste dobili tekom zadnjih let toliko več plače, če ste imeli pred 10. leti $15 na teden plače, ali jih imate danes $30? Mi mislimo da ne, toda plačati pa morate vse dražje,
i pa lakote umrite. I In zato je ameriški delavec najslabši človek. če je organiziran v uniji. Ta zveza delavcev kapitaliste najbolj peče. Da, konečno tudi mi rečemo, da je delavec res najslabši človek, toda zato, ker se skupno ne organizira, ker ne nastopi skupno proti onemu, ki mu krade njegove pravice, ki mu krade njegovo čast, dostojanstvo. kruh, otroke. Človek ka-• kor je predsednik ameriške zveze izdelovalcev, ta človek ne ve, kaj je siromaščina, nc ve, kaj se pravi deset ur na dan premikati ožuljene in hrapave roke, ne ve. kaj se pravi vleči vsak teden $10 do $15. On ima svoje pse. ki jedo iz srebrnih skled, in ima ljudi, ki strežejo tem psom, on se valja v pernicah in zametu. In zato ker je tako. "ker si je i7-žulil iz delavskega naroda milijone, ker so mu delavci i>o-magali, da ima vsak dan štiriindvajset tir sit želodec, zato so delavci sedaj najslabši ljudje, če ne delajo tako k«»t poje kapitalistični bič. Tn takega človeka še postava ščiti, tja varuje, da se lahko javno norčuje iz onega stanu, ki je edino svet, ki je edino upravičen, da bi se niti dobro godilo na
delavci bodejo šli lista
k napredku, k odrešenju. Njih delavske vrste se bodejo še
bolj zgostile, njih društveno orožje bo še bolj rtabrušeno, kadar bodejo spoznali vsi, kaj
se pravi unija, kadar bodejo
stopili vsi v bojne vrste, tedaj ne bo sile, ki bi jih zadržala od tega, kar nameravajo,
Ni je večje sile na svetu kot delavska, le žal, da ta sila da nes spi spanj* zatiranega. Delavski rod se nam zdi kot Samson. s katerim se igrajo pritlikavci ter počenjajo z njim kar hočejo. Če bi pa ta Samson se prebudil, se zavedel koliko moč ima, tedaj bi dvignil nogo ter pohodil z enim samim udarcem Vse one, ki sedaj hodijo po njem.
Zato je pa treba organizacije, treba delavske zavednosfct. In kadar se bodejo delavske organizacije utrdile, kadar bo flri njih vsak delavec, tedaj ta zaničevani delavec ne bo več najslabši, tedaj bo on povedal drugim, da je dober človek, da jc najboljši človek, ker njemu se ima^ahvaliti svet za obstanek. Da bi tak čas le kmalu prišel.
Otrok in strah,
Vi lahko otroka vedno posvarite. toda strašiti ga ne smete nikdar. Strah je eden največjih sovražnikov človeka in blagor onemu, ki ne pozna strahu.
Strah je potreben živalim in divjakom, ki se niso naučili dostojnosti. toda govoriti modernemu človeku o strahu, bi bilo neumestno, naravnost brezpanietno. Dovolj imanio prilike za civilizacijo, dovolj šol, da se noučimo dostojnosti, in ne potrebujemo nobenih sredstev,' da bi se seznanjali še s strahom. Streli tako ubija človeške živce, da od velikega strahu lahko postane človek neumen, znori ali pa sc ga prime božjast. ki ga muči za življenje.
Onemu, ki je od mladih nog naučen na strah, postane slednji nekaka neodpustna navada, kakor pijancu pijača, ka-lilcu tobak in navada drugih strastij, katerih se lahko navadi, toda jih je nemogoče opustiti.
Človek ali pa skupni narod. Ki je vzgojen v strahu, ne more nikdar napredovati, pač pa propadati. To se najboljše vidi pri nas Slovencih, ko se tre-semo pred vsakim, da se drugi narodi smejejo. Le poglejte kmetiča v stari domovini, ko pride na "gerihto". Ponižno sname klobuk z glave, boječe odgovarja pisarjem v uradu in konečno celo misli, da Če plača davek, da se mora uradnikom odkriti za to. To e še preostanek iz starih časov. ko so gospodarili nad nami prevzetni grajščaki. ko kmetič ni smel imeti svojih misli j, pač pa so ga držali v strahu, da ni mogel nikakor ganiti.
Nedavno smo imeli priliko, da smo gledali naše ljudi pred sodnikom, ki so bili tam kot priče. Pravi junaki so bili ti ljudje, velike, lepe in močne rostave. toda vi bi jih morali videti pred sodnijo. Na licu si ahko vsakemu bral strah, kakor hi ga sodnik hotel pozo->ati. Pred sodnikom so se tresli. beseda jim je zaostajala v grlu. niso vedeli. 4cani hi se obrnili, in zdelo se je kot bi se najraje pogreznili v zemljo. In kako naj t:t narod napreduje, ki se vsega boji, ki pred vsakim trese, kakor bi ga duhovi plašili, kakor bi imel pred seboj prikazen iz groba.
In ravno pri otrokih najbolj zanemarimo vzgojo glede strahu. V starem kraju strašijo stariši otroke z žandarji, župniki s strahovi, peklom in bog-sigavedi s kom še. Stariši mislijo. dsAbo otrok potem, če ga zastrašij^ s takimi stvarmi, priden in ubogljiv. Gotovo, to-
pa se prične preklinjanje in v to upletejo tudi božje bitje. O Bogu je treba govoriti kot o dobrem bitju, ne pa kakor o strašnem maščevalcu, posebno proti otrokom. Boga se ne sme otrokom predstavljati kot rablja pač pa kot usmiljenega Boga, ki rad vidi dobra dejanja. S strahom se bo malo opravilo.
Naredimo otroke plemenite
v mišljenju, odločne misli in pameti ter volje. Otrok pride kasneje sam do spoznanja, in bo sprevidel, da smo ga goljufali, da smo mu ubili polo-lovico življenja in ga sploh naredili nesposobnega, da posta ne dostojen človek.
Torej pri odgoji odgoji otroka mislimo vedno na bodočnost in pri tem na to bodočnost tudi računajmo. Z detetom po-stopajmo vedno blago, svarimo ga, toda pametno. Učimo ga duševno živeti, ker duša je 0110. kar človeka rešuje in nga naredi človekom. Ne poživini-mo narod, ko ga opozarjamo na človeške strasti, ker s tem lastno dete ubijamo.
Vzgojujmo otroke pripravne za človeško družbo, naredimo jih odločnega mišljenja, bistre pameti, da bodejo potem v življenju sami sebi kazali pot, brez strahu pač pa odločno: Odločni, neustrašni in značajni otroci godejo postali pravi dobrotniki človeške družbe.
Iz stare domovine.
KRANJSKO.
Brata napadel. Lovrenc Za-pret, tesarski pomočnik in brat Stefan, sta šla v družbi delavca Janeza korinkša v vas Sotesko. Med potjo sta se brata zaradi neke malenkostne stvari sprla, nakar je nekoliko pijani Lovrenc svojega brata z nožem sunil trikrat v hrbet ter mu zadal težke poškodbe. Obdolženec, ki ne taji dejanja, je bil obsojen na pet mesecev težke ječe.
Očeta pretepel. 20 let stari France Lap iz Tolopa pisano gleda svojega očeta, ker je izročil svoji hčeri, namesto e-iiemu svojih sinov posestvo. Dne 4. Jdmovca je zahteval v hlevu svojega očeta eno krono, katere 11111 pa ta, ker je videl, da je sin že nekolikp pijan. ni hotel dati. Razjarjen vsled tega. je pograbil gnojne vile in 7. njimi sedemkrat udaril svojega očeta, tako. da se je ta s krvjo oblit zgrudil na tla. Obtoženec pravi, da je v jezi tako ravnal, ker ni dobil zaželjene kronce. Za kazen so niti priznali 6 mesecev ječe.
Rabuka zaradi zapitka. V
Cepudrovi gostilni v Zlatem polju se je dne 28. kimovca nahajalo več gostov. Pri odhodu je prišlo zaradi zapitka med krčmarjem in odhajajočimi prepir, nakar je krčmar nekaj sitnežev postavil pod kap. Med temi se nahajal tudi domači fant Jože Pogačar. Le-ta je pustil v gostilni klobuk ter je zaradi njega pred hišo razsajal. Prišla sta po cesti fanta Jože in Luka Slapar iz Trnove ter se pridružila razgrajaču. Razbijali so po veznih durih, zlomili kljuko ter metali kamenje skozi šipe v gostilniško sobo, tako, da so bili o-stali gostje v skrajni nevarnosti. Luka Slapar je hotel skozi okno zlesti v gostilno, pa ga je krčmar pahnil nazaj. Ta pa je snel okno in je vrgel v. sobo. Sele. ko je krčmar v svojo obrambo parkrat ustrelil skozi okno. so razgrajači pobegnili. Obdolženci v obče tajijo. da bi bili metali kamenje v sobo, kar pa zaslišane priče pod prisego potrdijo. Sodišče je obsodilo vsakega obtoženca na 5 mesecev težke ječe. "
Nezvestni hlapec. Vrhniška pivovarna je svojo zalogo v Ljubljani poverila hlapcu A. Hojniku, ki je doma iz Braton-čice pri Ptuju in mu izročila da tak otrok je zgubil svojo j ključe od skladišča. Hojnik je odločnost, značaj in ponos. (imel nalog, denar sprejemati, Tresel se bo vedno pred vsa-
■___
katero
prodal, nekaj pa s svojimi to-varišimi popil, tako da trpi pivovarna 165 K 50 vin. skupne škode. Sodišče je spoznalo ob dolženca v polni meri krivega hudodelstva nezvestobe ter ga obsodilo na 4 mesece težke ječe.
Izvoiček in natakarica. V
torek, 7. nov. popoldne sta dva izvoičlca izvabila neko novo natakarico, da se je peljala z njima v šiško. Tam so šli v gostilno in ker je imela le za pol ure dovoljenje ostati zunaj, ju je pregovorila, da so se zopet odpeljali, a mesto domov, proti Kosezam. K natakarici se je usedel v voz iz-vošček, drugi je pa vozil. Ker je pa natakarici mesto in okolica že znana in ker se ji je vožnja dozdevala le predolga, je, med tem ko jo je pri nje sedeči izvošček nagovarjal k neiiravnemu dejanju, skočila z voza. na kar jo je začel zmerjati z raznimi grdimi psovkami, naposled jo je pa hotel pre-tepsti z bičem, a mu je to njegov tovariš zabranil.
Medveda se je bal. Anton Pavlovec, posestnik v Korit-nicah, je bil svojeeasno lovec pri graščini Schneberg na Notranjskem. Umevno je, da so mu bile lovsk^razmere v graščinskem lovišču dobro znane. Ni čuda. če se mu je zopet enkrat zljubilo, poizkusiti svojo lovsko srečo. Lovski čuvaj Makso Setina je čul ne-<0 jutro na meji. ko je opravljal svojo službo, meketati srnjaka in kmalu strel iz puške. Čuvaj je videl Pavlovca prihajati brez puške od smeri kjer je počilo. Kmalu na to pa je našel puško v nekem grmu skrito. Obdolženec se je izgovarjal pred sodiščem, da je na sovo streljal Šetina je takrat pobral puško izpod grma. a mu jo je Pavlovec strgal iz roke. potem pa zopet položil na tla. Obdolženec je priznal, da nima orožnega lista in se zagovarjal, da je puško vzel s seboj, ker se je medveda bal. Za kazen je dobil štiri mesece težke ječe.
Na kriva pota je zašel Anton Drofenik, rojen v Mariboru, pristojen pa v Postojno, konto-rist v Ljubljani. Je šele 26 let »star, a ima že dve predkazni zaradi tatvine. Potoval je za tukajšno tvrdko Dragotin Hribar in lahko bi dostojno živel s svojim zaslužkom, da ga ni lahkomišljenost zapeljala k nepoštenim dejanjem. Obdolženec je v Reki nastopal kot Hribarjev sin, ki ima pravico sprejemati plačila. Na ta način je opeharil trgovca Henrika Deš-koviča za 101 K in Ano Skra-bajno za 3 K. V Ljubljani je izmaknil nekemu Antonu Gra-diščeku 280 K vredno kolo in tudi tvrdko Jax je opeharil za kolo za katero je dal 80 K pre-dujema, drugo pa dolžan ostal in kolo prodal, vsled česar ima tvrdka 170 K škode. Nadalje je opeharil krojaškega mojjftra Friderika Polheimerja. Temu je pravil, da ima v hranilnici denar in da ima še precejšnji zaslužek dobiti od Hribarja. Polheimer se je pustil premotiti iir- je naredil Drofeniku za 257 K obleke ne da bi mu obdolženec kaj plačal. Vso obleko je namreč za slepo ceno prodal in denar zapravil. Drofenik v obče ne taji storjenih dejanj. Ko se mu je sodba razglasila, da bo moral sedeti devet mesecev v težki ječi, jo je mirno poslušal in izjavil, da takoj nastopi svojo kazen.
Opekel se je. Brezposelni hlapec Lovrenc Skril, iz Pristave pri Ptuju doma, je prišel v Orehkovo prenočišče v Kolodvorski ulici v Ljubljani z neko žensko. V zglasnici se 1 je vpisal za posestnika iz Ptu-I ja. njegova spremljevalka se je pa izdala na posebni zglasnici za njegoyo ženo. Ker je to se gospodarju sumljivo zdelo. je opozoril na to policijskega agenta, ki je pozval parček na policijsko stražnico. Oba sta mu sprwa sledila mol-
Z revolverjem je streljal Ivan
Hribar, 19 let stari delaveč iz i""Voza"jn" Soteske, in je bil že večkrat za-|in kam je denar ^j, bo revoljervem kratkem dognala preiskava
stopil Kako
kini, in nikdar ne bo imel svoje lostne volje in odločnosti. Toda to še ni dovolj. Ne-
skupilo pa vsaki dan izročiti (če, hipoma se je pa obdolženec tukajšnji Kreditni banki, ki je obrnil nazaj in ga psovaje uda-obenem tudi lastnica pivovar- ril z vso silo v obraz, nakar je ne. A. Hojnik je to v njega; stekel. Posrečilo se sral
radi strefjanija z kaznovan. Dne 19. julija pa je v gostilni Antona Burice sitnaril, a ker se ni pustil pomirit, ga je krčmar postavil pod kap. A tudi pred hišo ni miroval in je naprej rogovilil., Ko ga je hotel krčmar odpraviti od hiše, je Hribar ustrelil z nabitim revolverjem. V bližino je prišel Peter Grad, nakar je Hribar vdrugič sprožil. Prihitela sta zra-ven krčmar-jev sin in Anton Cad, da bi po-divjanca razorožili. Hribar je zbežal, potem se pa obrnil in ustrelil trikrat. Zadel je Petra Grada v levo stran trebuha in rja k sreči lahko ranil Obtoženec se je zagovarjal pred sodiščem, da je bil popolnoma pijan, priče pa so trdile, da je bil le nekoliko vinjen.Priča Alojzij Burica je izpovedal, da je Hribarju prigovarjal, naj bo miren, a ta mu je rekel: "Lojze, pojdi proč, drugače boš nesrečen." Sodišče je Hribarju priznalo osem mesecev težke ječe.	• • C, ■*:
K uboju v Šiški. V sredo, 8. nov. okoli ip. zvečer so se vračali neki korporal in dva vojaka domobranskega pešpolka št. 27 po okrajni cesti iz Zg. Šiške v Sp. Šiško domov. V bližini šišenske cerkve sta se pa pričela vojaka prepirati, nakar je vojafk Mfikec potegnil bajonet ter ga vpričo korjo-rala zabodel svojemu tovarišu v prsi do ročaja globoko, da se je takoj mrtev zgrudil na tla. Umorjenec, vojaški novinec. po imenu Brolili se je že popoldne v neki gostilni pošteno napil. V pijanosti je pridrvel v drugo gostilno in tam razsajal in grozil s svojim bajonetom drugim gostom, tako, da so mu morali konečno bajonet odvzeti in ga spodili od iz gostilne. Ko se je Brolih podal proti domu. se mu je na cesti pridružil morilec in šel z njim do usodepolnega mesta. Morilca so orožniki takoj aretirali.
Poskusen samomor. Ko je v Ljubljani peljal paznih Ivan Leben po Marijinem trgu oddelek prisiljencev na delo, skoči 52 letni Jožef Kriegel iz vrste ter se vrže pred prihajajoči električni voz, z namenom, da bi l>il povožen. Paznik je to še pravočasno zapazil in ga potegnil s proge. Kriegel je to storil vsled delomržnje.
Iz Novega mesta. Iz poštnega voza, ki vozi ob pol štirih zjutraj iz Novega mesta v Met liko, je zmanjkalo 8. nov. 10 tisoč kron denarja, namenjenega hranilnici v Metliki. S preiskovalnim postopanjem se je takoj pričelo. Postiljon, ki je imel službo in ki je bil v Metliki aretiran, pravi, da je v Novem mestu prejel denar v nedotaknjenemu zaboju od nižjega poduradnika. Zaboj je prišel tudi z nedotaknjenimi in nepokvarjenimi pečati in plom-
Ne všeč na pomoč. Pri Peter-linu na Brezovici pri šmarjeti je pilo 3. nom. več fantov, ki so se pri pijači tako razgreli, da sta se začela kovač Janko Trošt in hlapec Miško Kranjc Nazadnje je napravil Trošt besedičenju na ta način konec, da je sunil Kranjca s pestjo v zobe, vendar ga pa ni nič poškodoval. jRavno sta sc oba razhajala in popolnoma mirovala. ko sta menila znana razgrajača Jožef Ilijaš in Janko Gregelj, da morata iti mirit. Pritekla sta k Troštu in ga je eden tako udaril z debelim polenom po desni roki, da mu jo je spahnil ali pa zlomil nad zapestjem. Nato sta zbežala oba v grmovje in se poskrila.
Nasilnež. Ko je prišel v Dur-novo gostilno na Sv. Petra cesti v Ljubljani prostak tukajš-nega 27. pešpolka ud. Knop-per, je postal tako nadležen, da je moral gostilno zapustiti. Pre odhbdom je potegnil bodalo in z njim gostilničarko tako zabodel v desno pleče, da jo je težko telesno poškodoval, potem pa 'zbežal. Takoj o tem obveščena policija je Kopperja ujela in izročila vojaški patrulji, napram kateri je bil kakor napram policiji silno surov in je naposled ušel. A tudi sedaj je imel z nova smolo. Policija ga je zopet ujela in izročila patrulji, katera ga je nato odvedla v zapor v vojašnico.
Letošnji mošt ljudem glave meša. Dolgo vrsto let že ni obrodila trta tako žlahtne in močne kapljice kakor letos. To se pa čuti v življenju. Tuintam razgreje te kapljica, še predno jo je krstil sv. Martin, kako glavo, da počenja neumnosti, katerih bi sicer ne počenjala. Dne 8. oktobra je bilo cerkveno proščenje v Vinji vasi na Gorjancih. Umevno je, da so pili ljudje nekoliko čez mero. Janez Gazvoda je pil tega dne v zidanici Martina Gosenice, kjer se ga je bil nekoliko na-
je bila Gazvc polna, ni hotel iti pit. '
pa po običajih vjnorodnih j lev smrtno razžaljenje: je povabljen v zidanico piti. če tudi vsled tega 1 Tudi Kulovec je bil tako zen? da je s puško ustrelil | ti njemu, vendar brez ^^^^ Gazvoda je šel nato pit. Ker je bilo tam' še več gostov tir je mošt udaril pivcem v glavo, so se začeli metati in skušati, kdo je močnejši. Šala je postala resnica in nazadnje so enega dobro premlatili in strgali hlače ž njega.
Z obrestmi mu je vrnil. V
sredo dne 25. okt. sta pila vsak v drugi gostilni na Uršnih selili Tine Klobučar in Jože Vidmar. Ko se srečata na cesti, jima kar ni dala žilica, da bi šla drug mimo drzega. Začela sta se zbadati in sta se nazadnje spopadla. Klobučar je parkrat odtisnil svojo pest na Vid-marjevem obrazu in mu razre-zal tudi klobuk. To je bilo pa Vidmarju preveč. Zagrabil je svoj odprti nož in sunil Klobučarja v pleče tako, da je moral iti Klobučar takoj v bolnico.
mizarju Janezu Serneniču na Katmenščaku, kateri je imel bojda prepovedano razmerje s Cvekovo.
jedin^ Tli" Ewy far
Napadi influence, kaši j a ali bolečin v žlezah vsled velikega dela izginejo, če bodete imeli vedno
Dr. Bbitarin
PAIN EXPEUER
v svoji hiši in to ga bodete rabili po predpisih. 25c. in 50c. steklenice v lekarnah. Čuvajte m ponaredb.
O. MONTER A Nh >11M tL Rm Virih *?.
Dr. RUhtarj«*« Congo Pllulo olajtaj«.
(25«. ali Me.)

Anclt&ina brtz učitelja!
i
Po navodilu alovensko angleike slovnice, tolmača in angleško slov, slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1. — in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. M5 St, New Y#rk, N. f,
-t- ■ ....... Največja zaloga slovenskih knjig. Pilite po cenik, mmmmm
^ooaaooc	oa»r>a»ooo<occoooooc ao+o+oo+o^oE
■ H	ii	. -	«I.i i ■■ 11 n i n m .......
Največja slovenska trgovina iti pogrebni zavod.
Razdeljena t dva dela In f polni meri « nnjflnejAlml priprava«! preskrbljena. Trgovina ta nakup pobi* t vs. orodja, premog, barve, stekla ln drugo. Pogrebni savod J« a najfinejšimi »rti preskrbljen. Ml preskrbujemo najlepše sprevode v sado1 „ ljudij, zakar imamo bres števila sahVal. Za vsaki sluftsj imamo ambulance In fine koOje. Trgovina odprta no« In dsn. So osni vsem Slovencem in stsveosklm društvom.
m ET2E; "m. A. Grditi«, KNbor
bo v Metliko. Zaslišani so bili

The m
»V	#////*■ - - - •"'/,/.'.'_ i
''M///--
'rM
Vali navadni čevlji, ki jih kupujete, ae kmalu obrabijo, ker je uanje zanič. To je TRUSTOVO usnje, ki je ponarejeno in pokvaijeno, samo da ima trust za uanje več dobička. Če pa hočete imeti čevlje iz pravega usnja, kupite "EndweD" čevlje. Tvrdka Endicott, Johnson A Co. so edini izdelovalci Čevljev, ki strojno svoje usnje. Oni so neodvisni od trusta za usiye. In če kupujete te čevlje, si prihranite 50c ali $1.00. Endicott, Johnson ft Co. prodajajo naravnost če vUaijem, in ni nobenega srednjega dobička. Cev$ so po $3.00, $3.50 in $4.00. Zapomnite si ime na vsakem	f\W/ C | f Te ^
cevgu
f.

Glavni sfcde*: Cleveland, O.
ODBORNIKI:
lik: JOHN GORNIK, 6105 St. Clair ave. N.E. eds.: JOHN ŠKRLf, 438 E. 157th St. Čollinwood, O. isediMk: ANTON 20RC1C, 1390 E. 45th St. N. E. tajnik JOHN ŠPEHEK. 6028 St. Clair ave. N. E. blagajnik, MATEVŽ UDOVIC, 1368 E. 53rd St *' »nikar: FRANK HUDQ VERNIK, 1243 E. 60th St.
NADZORNIKI:
ČtJCNIK, 6204 St. Clair ave. N. E. FK ZORtCH, 1365 H. 55th St. N. E. JALOVEC, 1284 E. 55th St. N. E.
POHOTNI KI:
'ANTON GRDINA, 6127 St Clair ave. N. E.
lNK KNAUS. 1364 E. 40 St.	\ j
- juriN MAJZELJ, 1152 E.'63rd St." ANDREJ FERJUC 2898 33rd St.Broadway. ANTON BENCIN. 4414 Hamilton ave. N. E.
ZVEZIN ZDRAVNIK:
M SEMSKAR, 6127 St. Clair ave. Cleveland, Ohio.
Zverine seje se vrse vsako prvo nedeljo v mesecu ob h uri popoldne v John Grdinc^vi dvorani na 6025 St. Clair ave.
Zvezino glasilo: "CLEVELANDSKA AMERIKA'*.
••h"-
t
I
m


PRIMORSKO, v ,,
Revizija ljudskega štetja v
Gorici je izkazala Slovencev v Carici 9800. Magistrat je naštel prvotno 6653 Slovencev, torej nad 3100 manj kot revizija. Gotovo pa je, da je še najmanj 2000 Slovencev v Gorici, ki so vpisani kot italijani ali Nemci, ker so se vpisali kot taki ali sami, ali pa ni revizija, ki je bila v gotovih slučajih precej površna, prišla na napačno vpisovanje. Lahov so našteli pri prvotnem štetju 17856. Ce odbijemo od tega številka prirastek Slovencev, ki ga je pokazala revizija, dobimo okoli 14.700 Lahov v mestu. Če pa odštejemo še one Slovence, ki so še vedno kot Lahi vpisani, bo ostalo Lahov komaj okoli 13.000. Seveda se v tem slučaju zviša zopet število Slovencev, tako da Go.rica ni laška, marveč pol laška in pol slovenska.
Občinske volitve v Prvačini. Pred kratkim so se vršile v Prvačini občinske volitve. Zmagali so na Celi črti naprednjaki. Klerikalci so vložili proti volitvam rekurz, ki je' bil kot ne-xitemeljen zavrnjen.
Vlom v župnišČe. V nedeljo ponoči $0 vlomili neznani tatovi v zupnišče v Riltfnberku. Oprli so predal kuhinjske or-mare in odnesli 18 K denarja in za 12o K namizne oprave. Župnik je bil doma in je stal pri oknu ter gledal na tolpo fantov, ki so razgrajali okoli farovža, med tem pa so si tatovi brez skrbi napolnili žepe.
Nezgoda ali samomor dija-
1ta. 9, novembra so našli v Trstu v svojem stanovanju ustreljenega ^letnega dijaka v 7. gimnazijskem razredu Rudolfa Scoropa! Scoropa je imel prestreljeno glavo, poleg njega je ležal samokres. Ker ni imel Scoropa za samomor nikake-ga povoda, dvomijo, da bi se bil sam ustrelil, marveč se mu je samokres izprožil bržkone le vsled neprevidnosti.
Ponarejeni bankovci. V Pu
lju so zaplenili precej ponarejenih dvajsetkronskih bankovcev. Bankovci so izvrstno ponarejeni in prav malenkostne so razlike, ki jih' ločijo od pravih bankovcev. Nekoliko se loči tudi papir, ki je malo bolj lomljiv in preveč mastno gla-. Bankovci imajo vsi letni-1907. Policija sumi, da je :ovce prinesel v Pulj kak
Nezgode. Pri Sv. Andreju v je padel raz 12m visok ini zid učenec B. Agata, o si je zlomil desno nogo enu< — v bližini Poreča je relil neki neznani lovec ta Ivana Blažiča. Krogla je .zdrobila levo ramo. — vka 39letna Marija Gbr-padla pri Sežani po 50 strmem rebru.
v jar-
r^zpečevalec ponarejalcev denarja iz Amerike.
-i*
K poštni tatvini med Novim mestom in Metliko smo dobili vest, da je postiljon Iv. Der-ganc, o katerem smo poročali, da je bil aretiran, ušel in ga baje še kljub intenzivnemu zasledovanju niso dobili.
STAJERSKO.
Drobne novice. Zaprli so v Gradcu zaradi tatvine čevljarskega pomočnika Janeza Sau-perla, doma od Sv; Jakoba v Slovenskih goricah. — Iz Konjic poročajo: 29. okt. sta skupaj pila v Bodlejevi krčmi v Keblju na Pohorju krčmar Bo-dlej in drvar Anton Ramšak. Ko je krČmar opazil pri Ram-šaku precej denarja, se je spustil ž njim rtalašč' v prepir in pretep, tekom katerega mu je zniaknil denafnico z 99 kronami vsebine. Ta je Tatvino naznanil orožnikom, kateri so Bo: dleja prijeli in ga zaprli. Denar so našli v cerkvi, kamor ga je dal Bodlej položiti, češ, da ga je našel. — Samostojno Zadružno Zvezo na Štajerskem nameravajo ustanoviti klerikalci. V naprednih krogih sodijo, da bi služila taka ustanovitev v prvi vrsti'za vabo ne-klerikalnini zadrugam, da bi pristopile. — Notranji boji y "Suedmarki".1 Z Dunaja poročajo nemški listi: Schoenereri-janci so začeli živahno agitirati za izstop vsenemških protestantov iz "Suedmarke". Kot vzrok navajajo dogodke pri zadnjem državnozborskem volilnem boju v okraju Ptuj-Lip-nica. Te dni Se - je vršila seja glavnega odbora nemško-evan-gelske zveze za Avstrijo, v kateri je bila predložena resolucija za izstop vsenemških protestantov iz Avstrije. O tej resoluciji se je vnela v seji "živahna debata', v kateri so resolucijo ostro pobijali zastopniki pastorjev. Resolucija je bila sprejeta, a jo hočejo vse-nemški protestanti znova staviti na občnem zboru nemško-evangeljske zveze, ki se vrši prihodnje dnij na Dunaju. -«-Imenovan je orožniški straž-mojster Juri Vrhovnik v Slatini za kancelista pri okrajnem sodišču v Postojni. — V kon-kurz je prišel krojač Janez Gbršek v Celju. Začasni upravitelj konkurzne mase je odvetnik A. Gregorin. — Ponesrečil se je znani mozirski pesnik Ziga Leykauf. Mariborska "Straža" poroča, da si je Leykauf zlomil nogo. — Utonil je v Št. Jederti nad Slovenjgrad-' cem 4 letni fantek Alojzij Ver-hovnik. Fant je ščl po brvi
— Društvene tajnike po A-merilri prosimo, da nam pišejo glede cen za pravila, zdravniške liste, društveni papir, kuverte, prestopne liste, potne Uste, obiskovalne liste in plačilne knjižice. Imamo nešteta
sluge v Ljutomeru s> poročajo sledeče podrobnosti: Kakor smo že poročali, so našli bivšega šolskega slugo Fran.c Jcnžefa šole Matija Pregarja (Bergarja?) nedaleč od njegovega stanovanja v pohdeljek dne 23. oktobra umorjenega. Sodnijska preiskava je dognala, da je morilec Pregarja trikrat ranil in, sicer dvakrat z nekim topim orodjem, pri čemur je lobanjo čisto razbil, in enkrat z neko ostrino. Pregar je stanoval pri zakonskih Janezu in Frančiški Cvek v Ljutomeru. Po neki pogodbi je imel pri njima zgovorjeno hrano in stanovanje do smrti. V sredi septembra pa se je Pregar skregal s Frančiško Cvek in od tega časa se nista več mogla videti. Pregar je'tožil večim ljudem, da ravna .Cvek grdo z njim. Došlo je do različnih tožb. Dne 22. oktobra, v ne-deljq zvečer, j« jlošel .'Pregar precej okajen domu in. je Pve* kovo pošteno ozmerjal Kam je Pregar pozneje šel inn kaj je počenjal, se še dpslej ni moglo' dognati! Tudi se ne ve. ali je bil Pregar takoj ubit ali šele proti jutru. Dne 25 okto bra je napravila sodnija hišno preiskavo pri Cvekovih in pri
Naši zastopniki.
Sledeči rojaki so pooblaščeni pobirati naročnino, prodajati knjige, naročati tiskovine m pbbirati oglase v svojih na selbinah
Za Chicag-o, 111. Fr. Mravlja, 2059 VY. 23rd St.
Chicago. 111. Za Springfield, 111.: Anton Knz žnik, 1201 So. 19th. St Za Alleghany, Pa.: Nic. Klepet 836 Liberty St. Za Forest City, Pa. John Oso lin, Box 492 Za Moon Run, Pa.: Frank Str mljan, Box 238 Za Irwin, Pa. Frank Demšar.
Box 60.
Za Creb Tree, Pa., John Tome.
Box 94
Za Ironwood. Mich. Jos. P Mavrin. 132 Luxmore St Za Ely, Minn. Jos. J. Peshcl.
Box 165
Z» Kansas City, Kans. Ant,on Žagar, 330 N. Ferry St. Za E. Mineral, Kans. Ig. Scblu-ge. Box 47 Za Rodk Springs, Wvo. Ant.
Justin, Box 563. Za Enum Claw, Wash. Joseph Malnaritch. Za Great Falls, Mont. John An-zac, Rainbow, Dam. Za Montevideo Uruguay, Južna Amerika, Frank Jstič,. 245 Libertad. Za Joliet, 111. John Jevitz
1306 Cora St. Za B&rberton, O. in okolico Al. Balant, 112 Sterling ave. Za Meadow Lands in Cannons-burg Pa. I^enard Lenasi.
Box si Meadow Lands Pa t
Za So. Sharon, Sharon in Bessemer, Pa. Jakob Peršin Box 666 So. Sharon. Pa. Za Broughton, Pa. in okolico.
Ant. Demšar. Pox 135. Za P.racfock, * Pa. in okolico.
Iv. Grm, B 57, Braddock. Pa Za Newark, Q. John ..Ga^rov-
šek, 114 Jefferson St. Za Indianapolis. Ind. Lovrenc Bizjak. 750 No. Holmes ave. Za Clinton, Ind. John Jarc,
Box 181. Za države Pennsylvania. Ohio.
We s Virginia, John Batich. Za De Pite. 111. Frank March,
Box 295 Za LaSalle. Tli. in okolico A.
štrukelj, 1202 Main St. Z* Conemaugh. Pa. Frank
Prestavec. Box 174. Za Steelton Pa. Anton Hren,
2:9 So. Front St. Za Luzerne. Pa. AntonvVozelj.
S30 Bennet St. Za Pittsburgh, Pa. Ignac Podvasnik 4734 Hatfield St. Za So. Chicago III. John Golob
3545 — 95 St. Za Waukegan, 111. F. Grom,
1212 — 10th St. Za No. Chicago Fr. Osredkar,
Box 546 Za Milwaukee in West Allis. Wis. Anton Hren. 422 — 51st ave. West Allis, Wis Za Linkoln, Til Kami Spent. Sh«rman St.
B
lawk, Mich, in okolico, John Kocjan Box 25. Za Calumet, Mich. John Ster-
benc, 706 Oak St. Za Aurora, Minn. Jac Šerjak,
Box 275. Za Gilbert, Minn. John Fran-eel, Box 26.
Za Chisholm, Minn. John Arko Box 826,
Mali oglasi,
PLES!	PLES!
Profesor Gibolya poučuje v sledečih dvoranah najboljše vrste plese: 2109 Abbey ave.', ob sredah in nedeljah, — 9114 Buckeye Rd. ob torkih, četrt-kit in sobotah, — na 6021 St. Clair ave v Grdinovi dvorani ob pondeljkih in petklli. Kdor še ne zna plesati, se lahko vedno oglasi. Posebni plesi ob petkih: vstopnina za gospoda 15 centov, dame proste. --(98)
fr
Iz urada Sokola se naznanja, da je društvo zopet dobilo po-polnom nove vaje za naraščaj. Vaje se prično v petek. 24. nov. ob 7. zvečer v Knausovi dvorani. Plača se 25 centov vstopnine. a mesečnina je prosta. Sprejemajo se tudi novi člani. Nazdar!

Pomnite
da potrebujemo le praktično izvezbanega lekarnarja, da vodi dobro lekarno. Zaupljiva oseba, ki ima mnogo let skušnje v lekarski stroki za seboj, vodi Slovensko lekarno. On osebno vse dožene in preskusi. Posebno se trudimo, da zdravnikove predpise natančno in pravilno spolnemo in vemo, da so naša zdravila čista in sveža. Zdravnikov uspeh je zavi-sen od čistih in svežih zdravil. Prinesite zdravniške predpise sem in uspeh bo gotov. Naša zaloga gorkih steklenic za vodo, raznih mil, siring, praškov in drugih toaletnih potrebščin je popolna.
Slovenska Lekarna, vog. St. Clair ave. in 61. ceste.
(92-104)
FRANK RUSS javni notar. Izdelujem vsa notarska. opraJJ vila v slovenskem in angleškem jeziku. — Zvečer v pisarni 6104 St. Clair ave.
Dela išče udova z otroci. Bi rada opravljala vsa hišna dela in tudi pranje. Vpraša naj se pri Mary Mačerol, 6525 Juniata ave.	(96)
Dobro delo dobi pomočnik v mesariji, ki zna dobro sekati Mora znati nekoliko angleško. Naj se zglasi takoj. John To-mažič, 3222 Globe Avenue So. Lorain. Ohio,	(96)
KJE JE moj brat Josip Jugo-vic? Pred tremi leti je bil v Westmoreland Co., potem je pa šel nekam v Michigan. Doma je iz Vinice, Belokranjsko. Kdor kaj ve zanj, naj javi John Jugovicu, Box 158. Penn Sta. Pa.	'	(95)
NAZNANILO.
Iz urada dr. Srca Marije, (staro) se naznanja vsem članicam istega društva, da je društvo pri svoji zadnji redni mesečni seji sklenilo, da se vrši v četrtek 23. novembra iz-vanredna seja glede volitev uradnic za drugo leto. Ker je dr, sklenilo, da se dopisnice ne pjšejcf, ste prošene, da pridete v velike mštevilu. Tudi se bo govorilo o pravilih, kar je pomanjkljivega. Društvo Srca Marijinega je najmočnejše žensko društvo v Clevelandu, in naša dolžnost je delovati zanj in je obdržati na tem stališču. Prosim torej, da pridete v najbolj obilnem številu na sejo. S sestrskim pozdravom
Ivanka Pelan, tajnica.
Priporočilo.
Spodaj podpisana se priporočata vsem rojakom v obilen pose t njih trgovine za popravljanje čevljev. Objednem pa tudi naznanjava, da izdelujeva nove čevlje po meri in bocleva v kratkem imela novo zalogo vseh vrst čevljev. Se priporočava vsem rojakom v obilen poset. Najboljša postrežba in vedno nizke cene.	(93)
Jos. Dolenc, čevljar, Jos. Trček prodajalec.
6120 Glass ave.
Pozor? PITTSBURG! Pozor' Vsem Slovencem in Hrvatom v Pittsburgh se priporočani v obilen obisk mojih pro«toro* na
48. cesti, Plumer in Butler St. Točim vedno sveže in najboljše pijače ter sem edini slovenski gostilničar v mestu. Objed-- nem z gostilno je združen
"SOKOL HOTEL" kjer imam pripravljeno vedno čedne prostore za prenočišče. Dobra postrežba in umerjene cene. Rojaki k rojakom
PROŠNJA.
.. Uboga žena, z mladoletnimi otroci, katere mož je že dve leti bolan, lepo prosi rojake, če ima kdo kaj usmiljenja in bi ji dal kaj zaslužiti s pranjem v hišah- Za vsako dobro delo je hvaležna. Rojake prosimo, da se oglasijo na 5303 Carry ave, kjer se lahko natančno pomenijo.	(94)
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu v Cle-velandu in dri god uljudno naznanjam. da sem preselil svojo trgovino z urami in zlatnino iz 6120 St Clair ave. na 6034 St. Clair ave. poleg slovenske lekarne. Zahvalujem se vsem za dosedajna naklonjenost in se priporočam še v nadalje.
Frank Čeme, 6034 St. Clair ave- (93)
VINO!
VINO!
Črno vino 80 centov galona, rr]o fino vino $1.20 galona, za odjemalce v mestu. Vse moje vino jc priznano dobro in izdelan:* . iz najboljšega grozdja.
JOS. KOZELY, (30) . 4734 Hamilton ave.

if'. -
V^/ v
Vsem Slovencem in bratom Hrvatom po širni Ameriki naznanjamo, da smo dobili več železniških voz brinja iz starega kraja, iz katerega se bode "kuhal v naši lastni distileriji že vsakemu dobro znan pristni Krakerjev brinjevec.
Eden od najbolj izkušenih' zdravmkov v Evropi, Msgr. KNEIPP, piše v svojih zdravniških knjigah sledeče: "Najstarejše in eno najboljših zdravil proti notranjim, posebno želodičnim boleznim je in ostane pravi pristni brinjevec: ako si bolan na ledvicah, na jetrih, na kamnu, ako se pečutiš slabo, zjutraj ko vstaneš in predno ideš k počitku, pij pravi pristni brinjevec in pomagalo ti bode/' Na tisoče ljudi je ozdravelo, kateri so poslušali Mrsg. Kne'ppa nasvete.
Zatorei vsaka družina, kateri je zdravje ljubo, bi se morala preskrbeti s domačim zdravilom to je pristni Krakerjev brinjevec, katerega se dobi pri izdelovatelj'h
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102 St. Clair Ave Cleveland, O.
Ali pa pr' sledečih tvrdkah kateri so edini glavni razprodajalci za Ameriko: Russ & Prendergast Bros. Co. Pueblo. Colo. The Slovenian Liquor Co. Joliet, 111. Frank Petkovšek, Waukegan, 111 A. Justin, Rock Springs, Wyo,
jae»<a>wa»»a»aea—oaeaaftesuM waaaaan mmmtmmmm
J I
MM
M


» * *
1	
	
•	[T
KER vem, da imajo Slovenci vedno radi žlahtno % insko kapljico, sem naredil letos pravizvr»tno vino, katerega pošiljam 4 po celi Ameriki. Pišite \ o cene, in prepričali se bodete, da imam dobro vino po nizki ceni.
■■■ LOUIS LACH.
i • t • 1033 E. 6and St. -> Cleveland, Ohio
i
DELO! DELO! Deklice dobijo delo za ročno pletenje. Vprašajte takoj. The National Knitting Works Co. 1327 W. 9 St.
-- (100)
Soba se odda v najem za enega ali dva. Sprejme se moški ali ženska. Vprašajte na 6412 Metta ave.	(96)
lWl>l|l!llt|ll|l8l<il!iIigiltlff)Hlltl!lH|l!|IHliIlItHtHtllt1IH
Slovensko- Amerikanski
Koledar
za leto 1912.
ie izšel ter je zelo zanimiv. Dobiti je za 30ct s poštnino vred pri
'GLAS NARODA9
82 CortUndt Street. New York •II pa: ŠKM St Cltlr Ave. Cleveland, O. jiiiieaiiimniiiiiiiiKii'trniiiiniiiiiiiiiiiimiiKmiitiiii
JOHN {jORNIK.
Aw
9L0VEWSKI KROJAČ 61 OS St Clair Ava.
Priporočam a« vnem rojakom v nakup laplh, modernih In trpežnih leaeoaklh in ?lm»kih oblek ter sulfenj. Prodajam obleke po meri in te narejene Priporočam glavnim tfrultvon v nanravo uniform In lr.vriujem m drufa krojaška naročila. Priporočam tudi avojo velike *alogo vidi molkih potreMčtn. EDINI ZALOtNIK VSEH SOKOLBKIH. POTREBŠČIN.
Tel. Princeton 2402 W. SVOJ K SVOJIMI
a i'
ogenj! Zavarujte se proti nezgodam! ogi
•	Pri alovenakem savarevalnem agent
Kje?
A. Haffner-ju
Zavarujem tal*«, pohištvo, ateMene Upe (plate aUaa) blago, (•točk) vaeh vrat, konje, vozove, ter sploh vse kar vam
tujec zavarovati.
POSEBNOST! Kadar m aellte, ne pet« bit« premen iti naaleva zavarovalni polici, ker v »lučaju ognja bi ne dobili odškodnino, velja tudi kadar oddaate poeeet komu drugemu. Da si prihranita p* ta in nepotrebnih altnostlj pridite k meni In Jas potrebno In caatonj. Vae Informacije glede zavarovalnine Oglasita se pri meni prej ko oddaate lavarovalnlno kakem* Se priporočam rojakom- — Na uradu Cleveland T met Co. St la 40. ceete od S. ure zjutraj do C. are zvečer.
A. HAFFNER, .ios «.^^.
za Božič in Novo leto
pošiljajo naši rojaki svojcem v staro domovino. Ob tej priliki naj se pri
denarnih poailjatvah
izključno obrnejo na
FRANK

. ^ 'if-
m i
Roman.
(Francosko spisal Victor Hugo; ClereUndsko Ameriko prestavil L J. P.)
V. DEL. — JEAN VALJEAN.
Misel mu šine v glavo, da se I mora pri tem kupu nekaj posebnega vršiti. V naglici je /e na tleh. zaklad je najden, samo treba je zgrabit še zmaja, ki čuva zaklad.
Mesto, da bi porabil pot po ovinkih, ki bi ga pripeljala prej do kamenja, kakor pot naravnost, je. šel po ravni poti, ki g* je zapeljala, ker se mu je zdelo iz vrha drevesa, da je ravna pot bližja, kar se pa ocem samo zdi. Med grmovjem, bilkami in praprotjo pride konečno čez dobre pol ure tio prostora, kjer je iz vrha dre-ves opazil kup kamenja. Toda moža ni nikjer. Kje je? Ali je «e pobegnil? Kam? In kar je bilo še najhujše, je opazil Bu-latrule poleg kupa kamenja kramp in jamo. Toda ta jama je bila prazna.
"Ropar!" zakriči Bulatrule skrči svojo pest proti nebu.
II. POGLAVJE. Marius se pripravlja na
domačo vojsko, arius ni bil dolgo časa niti niti mrtev. Več tednov ga mučila mrzlica združena z irijem. V mrzlici je izgovar-ime Cosete po tisočkrat vsa-noč. Rane na glavi so bile e, in zdravnik je vedno val z glavo, posebno kaše je spreminjalo vreme. In je bila smrtna nevarnost riusa je sedel gospod lOrmaml pri Mariusevi clji, ravno tak kakor Masam, niti živ niti mrtev, sak dan in nvčasih celo 'St na dan je prišel neki in dobro oblečeni go-v hišo in vprašal vratarja zdravju bolnika. Vsak dan pustil /.ovitek obvez za Matt. Konečno, 7. septembra 1832, ravno štiri mesece od onega časa, ko so prinesli Ma-riusa v hišo, se je zdravnik iz-
8vil, da je lahko odgovoren za vljenje Mariusa. Seveda mora Marius Se nekaj mesecev ležati predno popolnoma ozdravi. Pa to je bilo tudi bolje za Ma-riusa, ker ni bil preganjan od oblastij radi revolucije. Po šestih mesecev se pa take stvari rade pozabijo. Mariusa torej nihče ni nadlegoval v bolniški postelji.
Gospod Gilleuormaud je u-kazal, da prinesejo njegov veliki naslonjač k Mariusevi postelji kjer je sedel noč in dan. Jkupoval je najboljše zaveze in jedra vila ter je bil sploh vedno navzoč, kadar so Mariusa pre-obvezovali. Ko s omu rezali mrtvo meso iz rane, je vzkliknil: "Oj, ojl" Zdravnika pa je vedno spraševal po zdravju Mariusa, tako, da mu je zdravnik komaj sproti odgovarjal. Onega dne, ko mu je zdravnik povedal, da je Marius izven nevarnosti, je bil ves iz sebe. Vratarju je dal šest cekinov, in ko je šel zvečer v svojo spalnico, je zapel neko zaljubljeno pesem. Ponoči ga je pa služabnik videl, kako je klečal na stolu inn molil. Do tega dneva gospod Gillenormand še nikdar ni veroval v Boga. In vselej, kadar je zdravje Mariusa se nekoliko poboljšalo, je bi) Gillnormand posebno vesel. Hodil je po stopnjicah gori in doli, ne da bi vedel zakaj. Sosedinja, ki je bila jako lepa, je bila nekega jutra zelo začudena. ko je dobila šopek cvetlic. Gospod Gillenormand ie poslal cvetlice, in njen mož ie bil skrajno ljubosumen radi te ga. Svojo strežnico je hotel pe-stovati. Mariusa je imenoval gospod baron in včasih je ce lo 7 klical: "Živijo republika!" Vsak trenutek je vpraševal zdravnika: 'Ali je Marius še v nevarnosti?" Gil-ni več poznal sebe, n i šlo več na njegov bil mojster.

Gillenormandovi sivi lasje so še bolj bolj poveličevali njegovo veselje.
In ko so Mariusa tako negovali, je on neprestano mislil na svojo Coseto. Od kar ga je mrzlica in dilirij zapustil, sicer ni več izgovarjal njenega imena, pač pa samo govoril v svoji duši z njo. Vedel ni kaj se je zgodilo s Coseto. Vse, kar je doživel pri barikadi, je plavalo kakor v megli pred njim. Eponina, Gavroche, Ma* bef, Thenardierjevi, vsi njegovi prijatelji so se kadili v nepozabnem dimu. Najbolj čudno se mu je pa zdelo o gospodu Faucheleventu, katerega se je tudi nekoliko spominjal. Niče sar sicer ni vedel natančnega o svojem življenju, ni vedel, kdo ga je rešil in kako je bil rešen, in nihče raz ven Valjeana v resnici ni vedel. Povedali so mu samo, da so ga ponoči pripeljali v kočiji. Vse drugo okoli njega je bilo zmešano, neznano in divje; saino ena stvar je bila pri njem čista in določna ter trdna, in to je bila želja — da zopet najde Coseto. On si ni mogel sploh življenja več misliti brez Cosete, in odlo-ločen je bil, da zahteva od svojega starega očeta, od hudiča, od pekla od usode, da put zopet pripelje njegov raj nazaj.
Pa tudi skrival ni svojih zadržkov. Ljubeznjivost in veselje, katero je skazoval njegov stari oče proti njemu, ga ni popolnoma pridobilo. Ostal je torej mrzel napram staremu očetu omeni svojo Coseto, tedaj bo slednji pokazal svoje pravo lice. Fauchelevent, Cou-pelevent, bogastvo, siromašči-na, zavrženost, prihodnjost, vse to 11111 bo vrgel naprej in konečno ga bo stari oče odklonil. Marius se je moral torej na vse to pripraviti. In v istem razmerju, kakor se mu je vračalo zdravje, se mu vračale tudi stare dušne rane. Spomnil se je zopet na preteklost. Ma-tius ie bil prepričan, da ne more nič dobrega pričakovati od gospoda Gillenormanda, ki e za sramoval njegovega očeta in njegovo izvoljenko. Z zdravljenjem se je vračala nekaka jeza proti Gillenorbandu, katero je pa stari mož mirno prenašal. Gospod Gillenormand ie namreč zapazil, da odkar no Mariusa prinesli na njegov doMi, njega še nikdar ni poklical oče.
Marius je sklenil, če mu stari oče ne dovoli poroke, da i jo raztrgal vse obveze, odprl znova rane in zavrgel vso hrano. Njegove rane so bile njegova hramba; on mora imeti Coseto ali pa umreti. Čakal je ugodnega trenutka s pravo po-trpežljivosto bolnika, in ta trenutek je kmalu prišel. III. POGLAVJE.
Marius napade.
Nekega dne se je gospod Gillenormand naslonil preko Mariusa in mu rekel z najbolj prijaznim glasom:
"Glej, moj mali Marius, jaz na tvojem mestu bi raje jedel meso kot ribe. Dobro meso podeli zdravje in črstost prej kakor riba."
Marius, čegar moč se je skoro popolnoma vrnila, se vse-de na postelj, se nasloni z rokami na rjuhe, pogleda svojemu staremu očetu v oči in reče:
"Vaše besede so povzročile, da bi rad nekaj omenil."
"Kaj pa je?"
"Da bi se rad oženil."
"Prehitro je," odvrne Gillenormand in se zasmeje.
"Kako je prehitro?'' vpraša Marius.
"Da, prehitro. Toda dobil l»oš svojo malo deklico."
In ko ga Marius začudeno gleda, nadaljuje gospod G4lle
■ goli. Odkar si bil ranjen, joka
za teboj in dela obveze. Vpraševal sem za njo; ona stanuje na cesti Arme, št 7. Aha, Aha sedaj te imam! Kaj ne, ti bi ;o rad imel, aha, No, pa jo vzemi ! Najbrž si naredil svoj skriven načrt in si mislil sam pri sebi:''Vse povem temu te-
v črno obleko in z to. Vratar je padel skoraj na
tla, ko je slišal, da je ta gospod oni človek, ki je pred meseci prinesel v hišo Mariusa, ves strgan, blaten, krvav in divji. Gospod Fauchelevent je obstal pri vratih Mariusove sobe kakor prestrašen.
■
pri sem : VSC pov^lll ICIHU	M.MJC IVdKUl (JlcflUB^u.
mu starem oslu, pa mora do-' Gospod Gillenormand se pa voliti. Tudi on je imel svoje prikloni proti Valjeanu in re-Ijubicef dragice, svoje grisete če:
in Cosete, in tega se mora go- j "Gospod Tranchevelent." tovo spominjati. Pa kako si 1 Gospod Gillenormand je si-"uden Marius. Jaz sem ti po- cer vedel, da se glasi pravo ime nud^l telečje meso. ti me pa' Fauchelevent, toda mislil je. •prašaš, če se smeš oženiti, da se "Tranchevelent" glasi Pri Jupitru, to jc beseda! Kaj bolj "nobel". ne. izgubil si govor, katerega 1 "Gospod Tranchevelent, jaz si hotel narediti, ti mojsterski imam čast. da prosim od vas odvetnik. No. osel. povem ti, roko te gospodične za mojega da jaz naredim vse tako ka-'unuka, gospoda barona Ma-kor rečeš. Poslušaj! Poizvedel riusa Pontmercy." sem te dnij precej naokoli, ker, Gospod "Tranchelevent" se sem jako zvit. Ona je ljubez- prikloni.
njiva, oita je čednostna, ona "Vse je dobro," reče stari je biser. Kar obožuje te. Ce bi oče.
ti umrl, bi umrla tudi ona. pa | Tn ko se gospod Gillenor-za njeno krsto bi nesli mojo. mand obrne proti Mariusu in Takoj ko si nekoliko ozdravel, Coseti. zakliče z iztegnjenimi sem mislil, da presadim to cve- rokami:
tlico poleg poleg tvoje poste-' ''Dovoljenje imata, da obo-Ije, pozneje sem se pa spom- žujeta eden druzega." nil, da se to godi samo v roma- Coseta in Marius si nista nih, kjer sedijo mlade, lepe de- dala povedati te stvari dvakrat, klice poleg postelj mladih, ran- pač pa sta začela kramljati jenih mož. In to bi se tudi spo- med seboj. Govorila sta šepeta-(1 obilo ne. Kaj bi rekla tvoja je, ko je Marius sedel v na-teta? Skoro ves čas so bile tri slonjaču in Coseta stala po-četrtine tvojega telesa gole. leg njega.
Dalje prihodnjič.
VASE ZDRAVJE.
Je precej odvisno od položaja vaših ust. Ali so vaša usta v dobrem položaju? Ali imate dovolj zob, da pravilno grizete hrano? Ali ne'trpi vaš želodec? Kali bolezni v ustih so vzroki velikih računov za zdravnike Glava vas lahko boli mrl* slabih zob Pridite k nam. preiskava je brezplačna in videli bodete. da je delo po ceni. Naše delo je naš oglas. Govorimo v vseh jezikih, ženska postrežba. Govorite slovensko.
Tekom meseca julija in avgusta, bo ta urad zaprt ob sredah popoldne in zvečer.
RED CROSS,
zobozdravniki.
8426 St. Clair ave. vogal Addison Rd., I. nadstropje.
m ni m m m m ;d n m itnim m ni ie m mu m !i' m m rowo
Le vprašaj Nikoleto, ki se ni premaknila od tebe za trenutek, če je spodobno za žensko biti navzoč ob takih časih. I11 poleg tega, kaj bi pa zdravnik j —Mohorske knjige za leto lekel, ker lepa deklica še 1^1912 so prišle. Kdor jih je na-ozdravi mrzlice. No, pa ne kre- ročil pri nas. naj se oglasi v gajva se več. Vzemi jo, imej našem uradu, jo, tako naj bo. Glej jaz sem vedel, da me ne ljubiš, in mislil sem, kaj neki naj naredim, da me bo ta žival ljubila? In uganil sem: On mora dobiti Coseto, jaz mu jo pripeljem, potem bo tudi mene rad imel. Aha, ti si mislil, da bom jaz stari osel zopet kričal nad tebe, razbijal in dvigal palico! Nikakor ne! Coseta je dobra, ljubezen je dobra. Oženi se. gospod, bodi srečen, moj ljubljeni otrok!"
In ko je stari gospod to spregovoril, je začel jokati. Vzel je Mariusevo glavo, jo pritisnil k sebi, in potem sta oba jokala. To je eno znamenje največje sreče. "Moj oče!" zakliče Marius. "Torej me ljubiš?" vpra&a stari gospod.
Nepopisen trenutek nastane; oba je dušilo, da nista mogla govoriti. Konečno pa stari niož zajeclja:
Glej. premagal je svojo trmo; poklical me je oče."
Marius pa se odtegne Gille-normandu in reče:
"I11 sedaj, oče, ker seni boljši, mislim, da lahko vidim Cosetb."
Prehitro je; jutri jo boš videl." "Oče?"
"No, kaj je?" "Zakaj pa ne danes?" ''Torej danes! Trikrat si me poklical oče, in vredno je torej, da vidiš Coseto. Skrbel bom torej, „ da jo pripeljejo sem. Prehitro je. povem ti." IV. POGLAVJE. Coseta pride. Coseta in Marius sta se zopet videla. Mi niti poskusiti ne-čemo, da opišemo njih pogo-ore; so na svetu stvari, ki e ne dajo razlagati. Solnca ie more nihče popisati. Vsa driržina zajedno s služabniki, bila zbrana v Mariusevi so-ko je vstopila Coseta. Prikazala se je na pragu. V istem trenutku je hotel stari se vsek-niti,'toda pri prikazni Cosete, prenehal in zaklical: "Čanovita!"
Potem se pa vsekne. Coseta bila pijana duševne radosti, rja, začudena, vsa v nebesih. Bila je tako boječa kakor mo-biti oseba radi sreče; jecljala je, pobledela, postala zopet rudeča. želela se je vreči Mariusu v naročje, toda se ni drznila. Bila je osramočena, ker je videla toliko Ijubeznji-vih ljudij pred seboj. Svet je brez usmiljenja napram ljubečim ljudem. Poleg. Cosete in ob njeni strani pa je
Ena unča previdnosti je
vredna en funt zdravil.
$ 14. M
Nejprtprevoejfte in nejoeneji* perv krodu Črte u Slovence ta Hrvate.
Regularna vožnja rned New-Yorkom. Trstom in Reko.
Bral poitnl in oov| perobiodi na dve rljeker:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentinia in Oceania.
Druse nove pernlke, bodo vomlli II mil} ne arojtredijo.—Permki odpluje Jo is New Yorke ob sredah ob 1 po poldan in is Trete ob sobot I h ob i popoldan proti New Yorku.—Val per oikt imajo bre«*JCnJ briojav, eiektr* Goo recewetljevo In to moderno ur* Jeni.—Hrana je domače.—Mornar* to- sdrevnlkt govorijo etoveneko to hrvatsko.
Ca nadalne Informacija, oeae im vue n* net k« obraJte •« ne aeie zastopnike aH pa na •
HHfS IMS. * C*.
fln'1 A|t't, 2 WitktigtiiM., IM-Y«t
The Dornback & BucKholz Co.
PLUMBERJI
Napeljujejo cevi za vodo in knnale, krijejo strehe, polagajo cevi za gas in delajo kopališča. Se priporočajo rojakom.
7100 St. Clair av.
Bell Phone But 39*5
POZOR ROJAKI!
Po Uolgttm uatt-it? »ni jc |h>m 1 ftllo ixnaji' |i< vo in najbolj*« sredstvo za nun lae, proti Upa danju las le za odstranitev luskin na glavi L J. Al pen tis ktura in pomade, od kater* resnične mot ki m In ienskim zraetejo lepi la sje; ravno tako moikemu zraetejc legi brki tn brada. RevmaUsem v m kak in nogah se popolnoma ode treni ravno tako kurja ofteea, osebiiae bradavice in potne noge to sdravll* hitro odstrani. Vpraiafts pri
J. WAHCIC, 109s E. 64th St
Clsvelend, Ohle.
i
za Ameriko in
Sprejema tožbe — Zegoveija ie tolmati ne »odoijl. — Zahteva i odikodnine od kompenij - se ponesrečene pri delu. — Dete 1 < kupoprodajne pogodbe, proline «« oprostitev vojaki ve, doline] Itd. Istiije dolgove tukaj in v starem kriyn. — Izvršuje vsa t rtroko »padajoča dela. Cene vedno zmerne. — Svoji k svojemu!
5241 Butler St.	Pittsburg, Pi
BELL PHONIC 7 R PlftK
Msaaea—eeeeaeai
e*e****a*a*#*e****ea***«e*4
Vi nas poznate. Izvršujemo vaa fotograflčna naročila.
1S41 Euclid Ave.
as—MaMsaaaMtaW
J. S. Jablonski,
J	*
SLOVENSKI FOTOGRAF.
6122 ST. CLAIR AVE. N. E.
I zdel ni« slike za fenitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi hi po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo j« garantirano.
SLOVENSKA DVORANA,
MIHAEL SETN1KAR,
OI918T.CLAIR AVE.
T»l. PrlnctUn l»44 L
Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvorano v Clevelandu za veselice, igre, za poroke in kr stne slavnosti kakor tudi za vse druge prilike. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojimi
\
ir«»Ht«nMmuiiiiiiiillTWP
ALI STE ŽE PONOVILI fliiinwiiiwummiwu
NAROČNINO? SAMO Is.ao
sže alg
Začasno svarilo ob tem času leta je, da sc ne zanemari najmanjša bolečina, utrujenost, glavobol ali hrbtobol, četudi jako majhen, ali pa rahel kašelj. To so nevarna znamenja velikih bolezrnij, ki lahko pridejo. če se ti simptoni zanemarijo. kakor kronični nosni katar, v grlu, pljučah, jetrah alt želodčne bolečine. Fizijo-logična terapija je najnovejša moda, da se zdravi te bolezni z vspehom. S pomočjo karls-badških toplic in električnih ko-pelji, X žarki, in s pomočjo enega najboljših zdravil ozona.
Ta aparat ima kisik, ki prihaja naravnost do krvi skozi pljuča in se razširja po telesu, ne da bi kaj škodilo želodcu. Uspehi takega zdravljenja so čudodelni in dobri učinki, in se že v kratkem spoznajd.
Mi svetujemo vsem onim, ki bolehajo, da vprašajo za svet.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN
308 Permanent "feldg., 746 Euclid ave. kjer bodejo zdravnik in njegovi pomočniki veseli vam pokazati, s kakimi, zdravili zdra
"Nobeno drugo mazilo ni tako izdatno za ranitve, otrplost, hromoto, otekline, bol v hrbtu in revmatizem. kakor Scve rovo Gothardsko Olje, ''piše Ana Petersen, San Pierre, Ind.-— Vsem družinam bi svetovala, imeti to mazilo vedno pri roki."
—-i,—
11	'	M ...I	. .	■ --—
Zavarovanje proti bolečini
Kadarkoli trpite vsled revmatičnih bolečin, nevralgije, ranitve, otrplega vrat*> otrpli sklepov in mišic, hromote. oteklin, bolečin v prsih, hrbtu ali bokih, izvinjenja, ran, oprask ali katerekoli bolesti in neprilike, da je potrebno krajevno zdravljenje, vam nič ne donese tako hitre in varne olajšbe kakor
SEVEROVO
GOTHARDSKO OLJE
(Gothard Oil.)
Kupite si ga steklenico danes! Prepričajte se o njegovih izvrstnih, bolečino te-šilnih svojstvih in nikdar ne boste že arovanje proti bolečini. I« S 1«U biti bre* njega. | "Petnajst

Kašelj Je nehal"
Cena 50^
"Dihanje je sedaj lahko." —"Hn-pavost je zginila." Tako in slično se po navadi izražajo bolniki, ki so za svoj kašelj, vnetje sapnika, davico in druga obolenja grla, pljuč in sapnika rabili zanesljivo zdravilo, tako dobro znano pod imenom
Severov
Balzam za pljuča.
(Balzam for Lungs.) Pomagal vam bo!
Puskusite ga.	Cena 25c in 50c.
kapljic".

V slučajih dolgotrajne ali povratne zapeke, neprebavnosti, otrplosti jeter, težke prebave, telesne slabosti ali onemoglosti so navadno zagotovljene dobre posledice, ako redno po jedi uživate *od petnajst kapljic do ene žlič zdravila zvanega
Severov
2ivlj8nski Balzam.
(Balsam of Life.)
; Zdravilo redke
Cena 75c.
izbornosti.
• S,
t?
Na »rodai v lekarnah. Omislite si iztis Severovega novega slovenskega Almanaha za 1912. Zastonj ga dobite. — Za brezplačen zdravniški nasvet pišite na.

1.3