1102 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 4 Matjaž Muršič Klenar Razumevanje sekularne dobe pri Charlesu Taylorju kot napetost med imanen- co in transcendenco. Doktorska disertacija. Mentor: Anton Jamnik. Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta. 2022. V, 202 str. https://repozitorij.uni-lj.si/Izpis- Gradiva.php?id=144442&lang=slv Disertacija Matjaža Muršiča Klenarja je od sprejetja dispozicije na Univerzi v Ljubljani leta 2017 do oddaje končane naloge v juniju 2022 doživela poseben pro- ces iskanja, zorenja – in na koncu nastanek izvirnega raziskovalnega dela, ki samo- niklo in ustvarjalno odgovarja na vprašanje sekularizacije v moderni dobi. Temeljit študij obširnega opusa kanadskega filozofa Charlesa Taylorja in različnih avtorjev, ki njegovo misel komentirajo in interpretirajo, je Muršiča vodila k jasni in pregle- dni argumentaciji teze, da se v sekularni dobi – ko se zdi, da je svet zaprt v ima- nenco – na nov in avtentičen način kaže iskanje transcendence in odpiranje zanjo. Avtor nas v nalogi vodi prek splošnega razumevanja sekularizacije skozi zgodovino – in ob predstavitvi različnih zgodovinskih obdobij tudi sodobnih pogledov – vse do Taylorjevega razumevanja procesa sekularizacije. Jedro disertacije je osredotočeno na analizo in vrednotenje napetosti, ki v se- kularni dobi nastaja med zgolj imanentnim razumevanjem resničnosti, dobrega in smisla ter različnimi vzgibi, ki jih človek doživlja v svojem življenju in mu odpirajo pot k transcendenci. Ob analizi splošnih teorij sekularizacije Muršič posebej izpo- stavlja Taylorjev izvirni pogled na sekularno dobo – z jasnim poudarkom na spre- menjenih pogojih in oblikah verovanja. Začetke teh sprememb Taylor postavlja v čas reforme, ko se po njegovem odstranijo braniki pred nevero: od-čaranje sveta, premik od skupnosti k posamezniku, umik antistrukture, premik od kairosa k zgolj kronosu, premik od pogleda, ki stvarstvo razume kot kozmos, k zgolj tehničnemu razumevanju vesolja. To pa pomeni vzpostavitev sodobnega moralnega reda in ekskluzivnega humanizma, ki svet zapreta v imanentni okvir – ta je na videz za transcendenco zaprt. Toda Matjaž Muršič izvirno in argumentirano prikazuje, da sekularna doba za transcendenco ni zaprta, ampak se zaradi spremenjenih pogo- jev vere odpirajo nove možnosti religijskih in svetovnonazorskih pogledov, ki v pluralni družbi posameznika vedno znova spodbujajo k razmisleku o smislu biva- nja. V navidezni imanenci se človek odpravlja na pot iskanja, na kateri se odkri- vajo nove perspektive oziroma nove oblike, ki vodijo do presežnega. Posebej dra- gocen in izviren je zadnji del naloge, kjer kandidat po temeljiti analizi Taylorjeve filozofske misli o sekularni dobi in njenem vrednotenju nakaže rešitve – oziroma, kako je treba iz določenih struktur in sistemov, ki smo se jih navadili in se v njih počutimo varni, narediti korak k novim oblikam človeških iskanj in ontološkemu hrepenenju po neskončnem in večnem – torej Presežnem. Ta novi prostor prese- žnega se odpira v izkustvu čudenja in lepote, pa tudi znotraj obrednosti in skup- nosti. Kandidat pri aplikaciji Taylorjeve teorije sekularizacije na konkretno družbo in izzive Cerkve pokaže, da so pri novih oblikah duhovnih iskanjih prav občestvenost, 1103 Novi doktorji in doktorice znanosti socialna dejavnost in dialog ključnega pomena, da sodobni človek stopi na pot Presežnega oziroma, da se ‚odlepi‛ od zgolj empirističnega, tehničnega pogleda na življenje (kjer je vse določeno, obvladano in nadzorovano) in odpre za svet skrivnostnega in Lepote. Prav komunitarna razsežnost bivanja je izviren prostor nove govorice in umevanja pomena jezika, kjer se ustvarjajo pogoji, da sodobni iskalec na nov način izrazi svoje bivanjsko hrepenenje po Presežnem – prisluhne govorici, ki razkriva upanje in poglablja zavest, da njegovo ‚obličje‘ ni izgubljeno v brezimni množici. Naloga Matjaža Muršiča je izviren znanstvenoraziskovalni prispevek pri razu- mevanju in vrednotenju sekularizacije, v kateri se sodobna zahodna družba naha- ja. Avtor naloge ves čas ustvarjalno in argumentirano dokazuje, da je prav sodob- no obdobje izziv za odkrivanje mnogih znamenj upanja, kjer se Božje iskanje člov- eka srečuje s človeškim hrepenenjem po Presežnem. Ali kot je zapisal sveti Av- guštin v Izpovedih (X, 27): »Vabil si in klical – in prebil si mojo gluhoto. Bliskal in žarel si – in pregnal si mojo slepoto. … Dotaknil si se me – in zagorel sem po tvojem miru.« Matjaž Muršič Klenar je skozi celoten proces pisanja naloge odkrival sledi tega iskanja, jih argumentirano predstavil ter ob odprtih vprašanjih pokazal tudi na iz- virne rešitve. Menim, da mu je konkretno pastoralno delo na različnih področjih in okoljih (kljub velikim obremenitvam in daljšim odsotnostim) bilo ves čas v spo- dbudo, da je njegova znanstvena misel zelo stvarna, dialoška – in blizu konkret- nemu človeku. Anton Jamnik