Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm
Lelo XIV. - N. 15 (285)
MATA/UR
Sped. in abb. post. II0 gruppo
NAR Za t
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI
« ****** . - letna 1200 lir po dogovoru.
POKRA	osamezna	številka	30..— lir
UDINE, 1. Avgusta 1963
Izhaja vsakih 15 dni
ŽIVLJENJE PO SVETU
Zelo radi se vračamo, vsakokrat ko nam prostor to dopušča, k naši emigrantom in njihovim problemom, našim dragim prijateljem in bratom delavcem, ki so bili prisiljeni stopiti na trda pota sveta, da bi si pridobili kruh potreben za življenje, katerega si ne morejo prislužiti doma.
Brez dvoma so vasi Furlanske Slovenije in Rezije vedno dale in na žalost dajejo še danes enega izmed najvecjih prispevkov izseljevanju: tako visok je včasih ta prispevek, da se v gotovih primerih skoro do konca izpraznijo cele vasi in zaselki, podobno kot se je v nekaterih primerih zgodilo v Karniji ali pa na desni strani Tilmenta, v okolici Spilimberga, in to v zaselkih občine Tramonti di Sopra.
Koliko je naših emigrantov, ki so pustili svoje revne kosti na delavnem mestu v tujini; koliko
EMIGRANTOM PRIJATELJEM
Vemo s kakšno žalostjo ste sprejeli vest o veliki katastrofi, ki je zadela naše drage jugoslovanske brate, in ki je v nekaj minutah uničita e-no izmed najlepših jugoslovanskih mest. Skoplje.
Velika tragedija, ki je v vsakem kotičku sveta, v vsaki hiši, v vsakem srcu vzbudila sočustvovanje in žalost, je prinesla tudi veliko in čudovito solidarnost: človeška srca so priskočila na pomoč in vsaka človeška roka je dala to kar je zmogla, da bi ublažila življenje preživelim. Iz vsake države, iz vsakega kontinenta, iz malih in velikih krajev je prišla v Jugoslavijo pomoč.
Prijatelji, emigranti!
Obilna pomoč ki je prišla od vsepovsod in ki je zelo ganila vse jugoslovanske narode je pomagala in še pomaga v prvih trenutkih ko je treba nuditi najbolj nujno pomoč ponesrečencem. Ni pa ta prva pomoč zadostna da bi pomagali pri obnavljanju skoro do tal porušenega velikega mesta. Potrebne bodo milijarde in milijarde predno bo mesto obnovljeno. To je velika naloga ki čaka vse jugoslovanske narode in pri tem lahko pomaga ves svet. Lahko pomagate tudi vi, prija telji in emigranti, čeprav vemo da mnogi izmed vas so za to stvar že prispevali po svojih močeh in po svoji uvidevnosti.
Prav zaradi tega, zaradi človeške solidarnosti, pričenjamo tudi mi potom našega časopisa nabiralno akcijo v korist ponesrečencem potresa v Skoplju in se tem potom s posebno pozornostjo obračamo na naše emigrante.
Naj vsakdo da to kar lahko da!
Prispevki « Za Skoplje » se sprejemajo pri upravi « Matajurja » v Vidmu, via Vittorio Veneto 32 ali pa pri dopisnikih, ki bodo izdali u-strezno potrdilo. Prispevki se lahko pošljejo tudi po pošti potom poštnega tekočega računa štev. 24/7418 naslovljeno na « Matajur » in s posebno označbo « Za Skoplje ».
je takih, ki niso hoteli vrniti se v svoje rojstne kraje, čeprav so jih ljubili in jih ljubijo bolj kot same sebe, da bi se ne ponovno užalostili ob njih revščini.
Tu vam prikazujemo dragi izseljenci, nekaj novic, ki vas lahko zanimajo.
“ Piieumoconiosi „ rudarjev v Belgiji
Prinašamo dobro novico za naše rudarje: zdi se, da bodo končno urejene dolgoletne zahteve naših emigrantov v Belgiji. Izvedeli smo, da je belgijski ministrski odbor za gospodarstvo in socialno koordinacijo avtoriziral ministrstvo za socialno skrbstvo, da ta predloži svoj zakonski osnutek o pomoči zaradi škode povzročene po delovnih boleznih. S tem nameravajo urediti zakon velike socialne vrednosti, ki ga je pripravil minister Leburton in ki vsebuje, med drugim, tudi priznanje « pneumoconiose » rudarjev za profesionalno bolezen; to pomeni, da bodo rudarjem, ki so dobili to bolezen plačali ustrezno odškodnino.
Izvedeli smo tudi, da so nastale v zvezi s nekaterimi točkami tega zakonskega osnutka nesporazumi posebno kar se tiče odškodnine za italijanske delavce. S tem v zvezi ie italijanska ambasada v Bruslu izvedla gotove korake in belgijsko ministrstvo za socialno skrbstvo je baje že pripravilo ustrezne popravke.
Aaikuracja v Švici
Pred kratkem so obnovili pod boljšimi pogoji konvencijo INAM FLEL (švicarska federacija gradbenih in lesnih delavcev). Ta pogodba nudi sedaj možnost zavarovati proti boleznim družinske člane, ki žive v Italiji, poleg tega pa tudi možnost zavarovati emigranta samega za dobo ko pride začasno v Italijo bodisi za počitnice kot v mrtvi sezoni.
Tej asikuraciji se lahko pridružijo vsi italijanski delavci zaposleni v Švici, ki imajo redno delovno pogodbo s trajanjem najmanj dveh mesecev. Vpisujejo vsa tajništva FLEL pri katerih
je moč dobiti vse informacije glede družinskih članov katere je moč zavarovati.
Družinska skupina bo lahko i-mela sledeče ugonnosti : generalno sanitetno poriioč na domu in v ambulatorijh m specialistično v ambulatorju (za približno 180 dni vsako leto), farmacevtsko 11.500 proizvodov zastonj, 3.500 proizvodov po znižanih cenah), bolniško (180 dpi vsako leto), o-stetrično (obiski na domu, pomoč v ambulatorju, ostetrični pa ket, eventuelno sprejetje v bolnico) pediatrično (za otroke, ki niso dosegli 12 let ) in navadno in-tegrativno ( « sussidio », prispevek do 50% za termalne in idro-pinične kure, za proteze in ortopedske pripomočke, naočnike, itd.).
Pravico do porpoči imajo družinski člani od tretjega meseca dalje ko je delavec pristal na asi-kuracijo in ostane v veljavi za celo asikurativno dobo.
5Ea tiste, ki »e vrnejo i/, Francij«*
Italijansko ministrstvo za finance je dalo nalog carinski u-pravi v Modane, da ta lahko dovoli uvoz premičnin (hišna oprema, obleke, avto^itd.), ki so last italijanskih emigrantov, ki se definitivno vračajo domov. Pogoji za ta uvoz brez carine je, da na listi uvoznih predmetov, imamo žig odgovarjajočega konzulata z dikcijo « connazionale interessato rimpatrio ».
Zaradi tega niso več potrebni dokumenti občine v kateri bo vračajoči se emigrant bival.
Štiri tedni dopusta v Franciji
Med sindikalnimi organizacijami zidarjev, ki so vezane na centrale CGT, CFTC in FO in med organizacijami delodajalcev so v Franciji obnovili delovno pogodbo, ki je v veljavi osem let. Obnovljena točka se nanaša na plačan dopust na gradbenem področju. Zidarji bodo odslej imeli štiri tedne plačanega dopusta in ne tri kot je bilo do sedaj.
K
m
*
SKOPJE PRED KATASTROFO. Prestolnica Makedonije je do zadnje vojne kaj skromno mesto. Zato pa se je po osvoboditvi motno narastlo in razvilo. Gornja slika nam kaže Skopje pred katastrofo.
Porušeno bodo zopet
Močni potresni sunki so v zgod njih jutranjih urah 26. julija t.l. skoro popolnoma porušili eno izmed najlepših jugoslovanskih mest, Skoplje, kjer so v zadnjih letih poleg starega pisanega turškega mesta zgradili celo vrsto modemih palač in tovarn. Skoplje je prestolnica ene izmed še stih jugoslovanskih republik, Socialistične republike Makedonije in je bilo na tem, da se še bolj razširi ker bi bilo ostalo zelo važno cestno središče z dokončanjem avtostrade «Bratstvo - Edinstvo», ki bi povezovala Beograd z Grčijo, Turčijo in Bolgarijo.
Potres je uničil skoro vsa stanovanjska poslopja in skoro vse tovarne. Zaradi rane ure, bilo je nekaj po peti uri zjutraj, so ljudje še spali in tako jih je tudi potres našel v posteljah, kjer so mnogi izmed njih našli tudi smrt.
Grozna nesreča, ki je zadela to veliko jugoslovansko mesto, ki je štelo približno 200.000 prebivalcev, je užalostila ves svet. Od vsepovsod so pričeli prihajati izrazi sožalja predsedniku Jugoslavije maršalu Titu in tudi pomoč je bila obilna. Papež Pavel VI je daroval milijardo, pomoč v dena-
DISGUSTOSI
Uno dei problemi che ha sempre assillato i nostri e-migranti è costituito dall’alloggio. E’ risaputo che specie nella Germania occidentale, nel Belgio e in altri Paesi europei i nostri emigranti spesi so e rano, e in buona parte lo sono tuttora, costretti in alloggi di fortuna, quasi primitivi, e più ohe tutto nell’ovest tedesco in baracche malsane, sul tipo di quelle dei « la-ger » nazisti di tristissima memoria, in tuguri od occasionali ricoveri.
E’ inutile affermare la grande importanza dell’alloggio quando si tratta di emigranti. Per il lavoratore che va da un paese all’altro, esso costituisce il principale problema. E’ infatti l’accogliente alloggio che permette »M'emigrante di ricreare l’ambiente familiare e nel contempo di mantenere il proprio equilibrio. Il problema dell’alloggio, pertanto, si pone sia per il lavoratore ohe giunge con la sua famiglia che per quello che emigra con l’intenzione di far venire la
sua famiglia ini seguito.
Circa l’alloggio incomodo, insufficiente e malsano, reclami ne giungono ancora molti alle sedi dei consolati italiani dei vari Paesi. Insamma la lotta per distruggere in primo lqpgo le «baracche » continua, e naturalmente qualche successo non è mancato. Tuttavia situazioni preoccupanti sussistono ancora, specie in Germania, e perfino nel Belgio, ove l’emigrante italiano è meglio accolto, tanto che ancora oggi, nel distretto di Limburgo — e lo ha dichiarato lo stesso console d’Italia a Bruxelles dott. Di Bagno — vi sono 125 famiglie di emigranti italiani, ed in buona parte friulane con prevalenza provenienti dalla Slavia Friulana e dalla Val Resia, ancora prive di decente alloggio.
Abbiamo riservato per ultima. una notiziola che non può certo non disgustare tutti noi, e prima ancora di noi tutti gli emigranti. L’episodio che andiamo narrando, e che non può naturalmente fare onore ad
un Paese che oggi si conclama democratico e civile, si è verificato or non è molto nella Germania Occidentale, e precisamente a Norimberga, e lo ha riferito di recente il periodico «Sole d’Italia» (settimanale dei lavoratori italiani in Europa) che isi stampa nella capitale belga.
E’ dunque accaduto che in vari locali pubblici di Norimberga, la grande città bavarese che ha un castello contenente una famosa collezione di strumenti di tortura, un dato giorno, or non è molto, sono apparsi appesi e bene in vista dei cartelli con la scritta : « Vietato l’ingresso agli italiani ».
Cosa ne dite? Non è questa una faccia che ci ricorda la dura lotta che i negri stanno conducendo per la loro libertà e per i loro diritti negli Stati Uniti d’A merica? Anche là vi sono dei cartelli che vietano lo ingresso nei locali ai negri, e nei luoghi di divertimento, e nei tram e altrove; e se ci si provano, son
botte, arresti e perfino, a volte, piombo. E ci ricorda anche quanto hanno fatto i nazisti per sterminare gli ebrei.
Naturalmente l’ambiente emigratorio italiano ha subito vivacemente protestato contro l’arbitrario e razzista provvedimento cui ha fatto eco la Direzione Generale dell’Emigrazione del Ministero degli Esteri belga.
Si è tentato di giustificare il provvedimento asserendo che «gli italiani sono particolarmente litigiosi » mentre, in rapporto al loro numero, dalle statistiche sulla crirninalità fra gli italiani residenti in Germania, risulta che essi occupano l’ultimo posto.
Per la verità, il « Sindacato dei Pubblici Esercizi » di Norimberga, in una riunione straordinaria, ha vivamente deplorato l’accaduto.
Ci auguriamo, pertanto, che di cose simili nè altri nè noi abbiamo più ad occuparsi.
rju in blagu so poslali angleška kraljica Elizabeta, italijanski premier Leone, poglavarji držav Evrope, Azije, Afrike, Amerike.
Od vsepovsod so poslali takoj krvno plazmo za ranjence, razna zdravila oblačila, odeje, hrano. Pomoč je prišla iz Italije in iz Nemčije, iz Sovjetske zveze in iz Združenih držav Amerike, iz E-gipta in s Kube, iz Japonske in iz švedske. Grki so takoj poslali opremo za bolnišnico, Američani pa so šli še dalje: iz Nemčije so poslali celo vojaško bolnišnico z 200 zdravniki in bolničarji. Iz Francije so prišle posebne skupine z aparati za ugotavljanje ali so še živi ljudje pod ruševinami.
Iz cele Jugoslavije so pričeli pošiljati blago z letali, kamjoni in vlaki že v petek zvečer. V tovarnah so delavci takoj podpisali enodnevni zaslužek za prvo pomoč prizadetim Skopljanom.
Mrtvih bo po zadnjih ugoto-
(nadaljuje na 2. strani)
ZA SKOPJE:
DOBER VZGLED
štab za pomoč ponesrečenim v Tolminu nom je poslal v objavo naslednje obvestilo:
«Dne 30. Julija 1963 je duhovnik g. Vito Ferini iz Učje prinesel v Kobarid zavoj obleke namenjene družinam prizadetim po potresu v Skopju - Makedonija.
Za izkazano pozornost do nesrečnih družin in za izkazano solidarnost do Makedonskega ljudstva, ki mora preboleti težke izgube se g. Feriniju in darovalcem najlepše zahvaljujemo. - Predsednik štaba: Jože Cuder ».
PRO SKOPJE:
ESEMPI DA IMITARE
Dalla Sezione della Croce Rossa, Comitato di Tolmino, per la raccolta di aiuti a favore dei sinistrati di Skopje, riceviamo:
« Il giorno 30 luglio 1963 il Parroco di Uccea don Vito Ferini, ci ha recato a Caporetto un pacco di vestiario per i terremotati di Skopje.
Per la sensibilità avuta nei confronti delle famiglie colpite e per la solidarietà dimostrata nei riguardi del popolo macedone che ha subito una così terribile sciagura, ringraziamo infinitamente don Ferini e quanti altri si sono uniti a lui nell’offerta. -Il Presidente del Comitato: Jože Cuder ».
svinili
U
jn
&
?
1
i
s
IZ TIPANE V KRNAHTSKI DOLINI
KOMUNSKI SVET IZGLASOVAL NEZAUPNICO ŽUPANU IN OŽJEMU KOMUNSKEMU ODBORU
Iz Nadiške doline
Ljudje so proti privatnim interesom nekaterih administratorjev in zahtevajo naj komun skrbi za interese vseh občanov - Poziv zastopnika manjšine na enotnost vseh vasi in na soglasje vseh komunskih svetovalcev, da se prepreči prihod komisarja
Na zadnji komunski seji, ki se je vršila dne 15. junija t.l., ni bilo mogoče razpravljati niti o eni točki dnevnega reda (vseh jih je bilo 9), ker je prišlo do spora med županom in odborniki, zaradi katerih je zašla v krizo celotna komunska administracija.
Seja se je začela ob 20. uri in že takoj v začetku so nekateri odborniki na veliko začudenje komunskih svetovalcev in številnih prisotnih ljudi stavili predlog, naj se izreče nezaupnico županu. V predlogu so navedli več upravnih nepravilnosti, ki naj bi jih po njihovem mnenju zagrešil župan. Med drugim so mu očitali :
1 ) da je preprečil otvoritev poštnih uradov v Prosnidu in v Viskorši ;
2) da je preprečil dograditev ceste med Platiščem in Prosn^-dom ;
3 ) da se premalo bri
lj zanemarjene v^
4 ) da izdaja iijjkrepe j
sti komun skèga brez pred hod rktgà. z adborniki itd.
Za predloženi glasovalo 10 s\
4. Na podlagi tal sovanja, bi bilo pr bo župan dal ostavko. To pa se ni zgodilo, pač pa je župan izjavil, da če so bile pri komunski administraciji kakšne pomanjkljivosti, nosi zanje odgovornost celoten komunski ožji odbor (Giunta Comunale).
Takrat pa je posegel v debato tudi predstavnik manjšine Voj-mir Tedoldi, ki je predložil spričo takšne nesložnosti v ožjem komunskem odboru novo resolucijo, ki jo tu v celoti objavljamo : «komunski svet, potem, ko je sli-
cbčinslj skem pa so ko žv ,bat£ jut
zaupnico Icev, proti izida gla-ovati, da
šal diskusijo o nezaupnici županu zaradi slabega delovanja komunske administracije; upoštevajoč, da župan ni podal ostavke, katere je zahtevala od njega večina in upoštevajoč tudi, da župan ni podal ostavk, ker po njegovem mnenju odgovornost, katero mu pripisujejo, nosi celoten ožji komunski odbor; ker ni mogoče v sedanjem stanju rešiti številnih ožjemu komunskemu odboru/ in ga poziva, naj odstopi svoj rhan-dat».	I	/
Za to resolucijo jelgljfsóvalo 6 svetovalcev, prqfl jiÀAe bilo 6, dva pa ata\.se viprž&la. Potemtakem je/tprej zEpfcff tudi ves ožji x>r večino v občin-^ Kljub takemu izidu Itali ta svojih mestih ta-in, kasor odborniki in deje nadaljevala vse tja dc ^naslednjega dne. omačini ugotavljajo, da tako tanje, ki traja že več let in se je na, omenjeni seji samo še bolj zaostrilo, ne more in ne sme trajati še naprej. Zato bi moral komunski svet odločno in složno pozvati župana in komunske odbornike, da vršijo v redu upravo komunskih poslov, ki jim je bila zaupana, če se kaj takega ne bo zgodilo, lahko pride do komisarske administracije, z vsemi negativnimi posledicami, ki ji nujno sledijo.
Svetovalec Tedoldi je zato naslovil v imenu manjšine v komunskem svetu posebno pismo; na tamkajšnje občane.
V tem pismu poziva vse prebivalstvo občine naj se strne v o« brambi skupnih občinskih koristi ter ugotavlja, da tudi občinski cdbor, ki bi moral nositi odgo-l vornost za eventualne nepravi! nosti ali pomanjkljivosti v občin-
ski upravi skupaj z župnaom, hotel dati svoje ostavke, čepr; mu je bila izglasovana nezaupnica od strani občinskega sv<
V pismu se poudarja, da bi|bi lo treba obravnavati občinske zadeve z vqpjo resnostjo in bi morali pri ttói sodelovati vsi občinski svetqjvalci in odborniki. Vsi bi morali gledati predvsem na splošne občinske in ne na svoje zasebne koristi. Če med občinskimi upravitelji ne bo sloge, ni i ključeno, da bo prišlo do kcnfh sarske uprave, kar pomeni ne sa; mo povečanje upravnih stroška ampak bi bilo to tudi dokaz Občinarji ne znajo, ali niso z: ni sami uprayijati tfQoje zade Zato je nuj n d potremo/da pride med upravijelj| ai/srake Občine zopet do sfložL&grf sodelovanj župan in qbčirtski odbor naj pristopita k delu, da bodo deležni tudi podpore opozicije, ki je pripravljena sodelovati povsod, kjer gre za ukrepe v splošno korist občanov.
---------------r-jp
skozi
voden
Mesca n; vja je mednarodno gibanje skozi obmejni prehod v Štupci doseglo rekordno število, saj je prekoračilo mejo v tem času kar 16.175 ljudi italijanske in jugoslovanske narodnosti ter 3.526 tujcev.
Tudi promet z avtoliusi mafà I-talijo in Jugoslavijo je bil /etos maja znatno vlečji koti lani času. A^tobu^f ki vozI iz v TolrrJn, jefprepelial 1.0 nikov,/jugoslovanski / avto' p Teftnin-čeciad pa’
Iskozi ngfe^le fcbmejne blo-bili jpr&pétf šjevilni. Tako )1 prehodov, Vo pri čedlatiščih v so-komunp 702, skozi Solarje pri Dreki 688, skozi Most Klinac 359, skozi Mišček 783, skozi Kum 56,Kk»zi Boketo pri Topolovem pa 41 prehodov. Vsega skupaj je /ilof meseca maja kar _24.362 preftetatv.
Ji obmejlii plomet narašča vidno iz dneva v dan. Ljudje na oblh krajih mj^ef čutijo nimar “pj o potrebo* e’dan po drugemu in tako s^mrj*fje tuti tista prijatelj ska/^ez^lu je prvi predpogoj zaJyrat^ro sožitje obeh narodov.
vasi, ki leži skoraj 700 m visoko v hribih nad Fojdo, po asfaltirani cesti. Nismo mogli verjeti zaradi tega, ker je sedanji dostop do Čenebole zelo težaven prav zaradi slabe, j amaste, razrite in zanemarjene ceste.
/ Komunska administracija narrava valorizirati v turistične namene vse gorske vasi komuna, ki s6 v resnici prav privlačne, le
V-gič!obnosti ne bo našel v njih noben turist, če izključimo dobro vodo, zrak ter lep razgled po furlanski ravnini. Z deli bodo pričeli v kratkem in bodo tudi kmalu končana, saj je čenebola oddaljena od Padklapa, od koder bodo asfaltirali cesto, samo 6 kilometrov.
NESREČA PRI DELU. Pretekli teden si je hudo poškodoval roko naš vaščan 74 letni Alessio Vanone. Kar je delal v kleti, mu je prišla roka pod sod in mu zmečkalo tri prste. Peljati so ga morali v čedadski špital.
— Sv. Lenar
i
F oj da
V ČENEBOLO PO ASFALTIRANI CESTI
Skoraj nam ni bilo mogoče verjeti, ko smo slišali pravit, da bo kmalu mogoče priti do čenebole,
KOSCA. Dne 13. julija bo slavil naš priljubljeni župnik g. Jožef Kjačič 50 letnico mašniškega posvečenja. Na dan zlate maše bo prišlo v našo vas vse polno ljudi 'iz vseh okoliških krajev, da bodo rpočastili ta visoki jubilej domačega župnika. Dne 21. julija pa ,bo v Sv. Lenartu, od koder je g. Kjačič doma, proslava še v večjem obsegu.
NADALJUJ!	IZ
Porušeno Skopje
vitvah nekaj tisoč. Ranjenih pa je nekaj deset tisoč. Najhuje pa je, da skoraj dvesto tisoč ljudi so brez stanovanja, ker je potres u-ničil 85 odstotkov vseh stavb, tudi takih ki so bile sgrajene po najmodernejših načelih v zadnjih letih. Uničena je bila n. pr. železniška postaja, ki je bila zgrajena pred nekaj leti in ki je bila najlepša v celi Jugoslaviji, ker čeprav moderna, je bila zgrajena na podlagi slikovite stare turške arhitekture.
Pomoč je prispeval ves svet. Posebno so se v tej akciji izkazali Slovenci, ki živijo v mejah italijanske republike. Ko je bila znana vest o potresu so v Trstu, Gorici, Vidmu in drugih manjših krajih pričeli zbirati denar, pomoč v blagu, kri. Številni slovenski in italijanski ljudje iz videmske in goriške pokrajine so šlina jugoslovansko stran, da bi darovali svojo kri.
Slovenci v Trstu in Gorici so zbrali precej milijonov lir v denarju. Blago ki so ga nabrali je že v Skopi ju.
V Skoplju je medtem življenje oživelo. Makedonske oblasti so
takoj pričele z obnavljanjem, z odstranjevanjem ruševin, s preskrbo prebivalstva. Okrog Sko-plja je v trenutku nastalo pravo mesto s tisoči in tisoči šotorov, kjer se zbirajo preživeli prebivalci porušenega mesta. V središču mesta odstranjujejo vojaki z buldožerji in tanki ruševine stavb, tovarne, ki so bile izven mesta, in ki so v dobri meri ostale nepoškodovane, so že pričele delati. Skratka, v Skoplju je življenje spet steklo.
Gornja Soška dolina je med najlepšimi dolinami Slovenije. Že pesnik Simon Gregorčič iz Vršna pri Kobaridu je v svojih pesmih opeval čudovite lepote teh krajev. Slovensko ljudstvo je v znak hvaležnosti postavilo v Kobaridu pevcu Soške doline dostojen spomenik. Muzejsko društvo v Tolminu pa je zbralo v njegovi rojstni hiši na Vršnem spomine pesnika izpod krna.
Znameniti alpinist Dr. Julius Kugy iz Trsta pa je v svojih delih proslavil dolino Trente, gorske vrhove Julijskih Alp in drznost trentarskih gorskih vodičev. Fred smrtjo je izrazil svojo poslednjo željo : « Edino eno željo še inam : slišati šumenje trentarskih gozdov in bučanje divje Soče ». Na vzpetini nad Trento stoji spomenik velikega ljubitelja Julijskih Alp.
Gornje Posočje je zanimivo tudi po svoji zgodovinski preteklosti. Znano je, da so tod nekoč živeli stari prebivalci Kelti in Rimljani. Izkopanine, ki so jih našli v Mostu na Soči in v Kobaridu, nas spominjajo na življenje teh prebivalcev. Po razsulu zahodno rimskega imperija so se premikala preko teh krajev v
POSOCjA
Padsko nižino razna germanska plemena in med temi tudi Langobardi. Za njimi so zasedli te kraje naši slovenski predniki, ki so prišli iz Karantanije (Carinzia). Preko Kanalske doline in Pontebe, Soške ter Nadižke doline so posedli tudi ozemlje današnje Beneške Slovenije.
Naši predniki Slovenci so po prihodu v te kraje ohranili še več stoletij svoje staro verovanje in običaje. Krščanstvo je širil tod Oglejski patrijarhat preko čedad-skega kapitla.
Istočasno pa je slovensko prebivalstvo izgubljalo svoje stare svoboščine. Odslej so morali tlačanih srednjeveškim posvetnim in cerkvenim fevdalcem. Ljudje ob Nadiži so se morali čuvati pred roparskimi vitezi Villalta in drugimi. Iz te dobe in sicer z ukle-sano letnico 1609 je še ohranjen v Kobaridu grb plemičev Čukov, ki so izhajali iz furlanske plemiške rodbine Zucchi. Beneška republika je podelila Slove-nom ob Nadiži posebne avtonomne pravice v času bojev zoper Turke in Avstrijce; v zameno pa so jim morali braniti meje republike.
Leta 1809. so skozi naše kraje
prodirali proti Dunaju Napoleonovi francoski vojaki. Iz teh vojen nas spominjata avstrijski spomenik na Predilu in trdnjava Kluže pri Bovcu. V Logu pod Mangartom je zanimivo avstrijsko pokopališče iz prve svetovne vojne s spomenikom bosanskemu vojaku, ki zre proti Rombonu, kjer je v srditih bojih izgubilo življenje mnogo vojakov. Od turistov je zelo obiskovana grobnica italijanskih padlih vojakov v Kobaridu.
Pri popravilih te grobnice so delavci prav te dni naleteli na cinkasti krsti kapetana Vittorio Varese, ki je 30. 11. 1915 padel na Mrzlem vrhu (Monte Mrzli) in ki je bil odlikovan z zlato kolajno ter podporočnika Alfreda Parabicoli-ja, odlikovanega s tre-srebrnimi kolajnami (padel
mi
Jugoslovanska vlada je že o-dločila, da bo mesto obnovila in da bo čez nekaj let v Skoplju spet življenje zavzelo svojo redno pot. Nemogoče pa bo obnoviti vse starodavne zgradbe turške in makedonske kulture, nemogoče bo priklicati k življenju vse ljudi, ki so v potresu izgubili življenje.
Z oddaljene Furlanije, s strani našega « Matajurja » izražamo prizadetim Makedoncem izraze naše najbolj iskrene solidarnosti. Istočasno želimo in upamo, da bo Skoplje kmalu obnovljeno lepše in večje kot je bilo pred katastrofo.
Alpski aerodrom v Bovcu
15. 5. 1916 tudi na Mrzlem vrhu).
Zanimiva je tudi kapelica, ki so jo ruski ujetniki v Javorci pri Tolminu zgradili za časa prve svetovne vojne.
V počastitev spomina padlih partizanov v zadnji svetovni vojni je skoraj sleherna vas v Posočju postavila spomenik svojim padlim. Med drugimi so nad Bre ginjem postavili spominsko ploščo narodnemu heroju Marku Rsdelonghiju, ki pe bil po rodu Beneški Slovenec. Redelonghi je leta 1944 med drugim izvedel s četo slovenskih partizanov drzno akcijo na vojaško letališče Belvedere pri Vidmu ; ob tem napadu je bilo mrtvih več Nemcev in uničena štiri sovražna letala. Nad Breginjem so Nemci Redelon-ghija ranjenega obkolili. Sam si je pognal kroglo v glavo, da ne bi prišel živ v njihove roke.
V povojnih letih je bilo vloženih mnogo sredstev in truda za gospodarski razmah Gornjega Posočja. Skoraj vsa delovna sila si služi kruh v svojih domačih krajih. V zadnjih letih se posveča več pozornosti razvoju turizma saj je iz leta v leto vedno več obiskovalcev in občudovalcev naravnih lepot Gornjega Posočja.
VSI NASI KOMUNI POD
posebno «vigilanza doganale»
Sv.	Peter Slov e no v
Te dni js izšel dekret, ki določa za carinsko nadzorstvo (vigilanza doganale) v videmski provinci. Ta sega zelo globoko, saj sega ne samo vse komune obmejnega pasu, ampak tudi precejšen kos furlanske ravnine. Da bodo naši ljudje vedeli, kje teče ta m. ja, kier je posebna kontrola ali nadzorovanje, jo navajamo za tisti del, ko pride ta meja na o-zemlje, kjer živi prebivalstvo slovenskega jezika :
Meja « di vigilanza doganale » teče nato pod Klužami ( Chiusaforte) preko reke Bele (Fella) in se nato obrne na jugo-zahod preko hriba Lipica (939 m) in se spusti po južnem bregu tega hriba, preseče « mulatiero » in gre nato natanko po potoku, ki nima imena od izvira, dokler se ne izlije v Rezijanico, takoj na zahodni strani serpentin ceste za Ravenco. Nato se obrne proti zahodu ob hudourniku Režij anici do mosta električne centrale na
križišču pred vasjo Liščeca (Rezijanska dolina) in se obrne nato po cesti III. kategorije, ki je vključena obenem z vasmi do e-nega kilometra na jugu pred mostom « Casello ». Tu se zapusti cesto-in se povzpne po «mulatie-ri » na sedlo Vile (Forca Campi-delio, 1192 m). Tu se spet obrne na jug po « mulatieri » pri « ka-zonu Nevis », gre preko sedla Muzcev in pride do vasi Tanata-viele od izviru reke Tera. Gre nato še proti jugu ter pride od komunske ceste za Tarčent, vklju-i to cesto do vasi Borjanci (Bo-reanis). Nato gre naravnost preko hriba Krnica (356 m) in Ber-nadije (850 m) ter pride do je- , zikovno mešane vasi Ramando?! ki ie vključena v « zona di vigilanza doganale ». Gre nato po komunski cesti do Sv. Jervaža, nato po provincialni cesti do vasi Čampeja ter obseže Ahten, Re-kluž (Racchiuso), Fojdo, Raščah in čampej. Nato gre na jug do
sabo z da bi
Žira (Ziracco) in Premarias ( Pretnar iacco). Gre naprej po Furlaniji in obsega celo Manzan (Man-zano), nato San Lurinč (San Lorenzo), ter pride do točke, kjer denjsRi se Ter izliva v Nadižo. Obseže_^gtČo », nato Chipris ter doseže pri Mostu na Idrijci) (pri Medeji) go-riško provincialno mejo.
Da ponovimo : Vse vasi, kjer živi prebivalstvo slovenskega jezika in še velik del bližnje Furlanije je pod « vigilanza dogafha-le ». Naj bo našim ljuden* & tolažbo, da ne bodo imeli salpq. oni te sitnosti, ampak tudi sosednji Furlani.
« Società Filologica Friulana »
za Slovenje v Nadiški doluti
Ko so njekšni naši paiaetni ljudje iz Nadiške dolile, kf stanujejo že dolgo ljet,\ Čedadu, brali o regionalnem tfifpnvegn Furlanskega filološkega drpiStva (Società Filologica '^Friulana) v Goriciltìne 19. juniii, šb se med enili, kako/dì b$o lepuò,
lostaljf ob^r\samo obe-daj&e bcf resnično kaj saj q.ko ne »ore iti na-
nj el tudi mi Slovenji vi-pro vincem/svoj o « Filologi bi.skrbela za naš slo-djela
ne bode če, ampj lardilo,j brej.
KRASI PRi^kAČOTNEM. Blizu naše|vasiisQf odkrili nov izvir aitne v^de, fti/bo zadostoval za bjačit kžmunski vodovod in zato feo prenehali iskat prostor, kjer bi mogli priti do vode.
:l
ČEDAD
se reni dia-deželi ki, pa nato Nadi da bi vse [boj prime-tikulskem bi potlè ajali vsa-
Iz	Re z jonske	j
Ali bodo ti zadnji naši « Caduti di guerra? »
Visoko gori na sedlu « Sagata » je bila pred nekaj časa spominska svečanost za padlimi Rezijani v vojski. Lokalne oblasti so organizirale spominsko prireditev, na katere so prišli od komandante alpinske brigade « Julia » pa do raznih drugih vojaških komandantov. Zraven so prišli še komunski zastopniki. Večinoma so padli naši vojaki v alpinskih formacijah, posebno jih ie pobrala ruska fronta. Lepa cerkvica visoko gori v hribih se je dopadla vsem navzočim.
Ko smo slišali govoriti med sabo domačine, so rekli, kako bi bilo lepo, da bi bili ti « Caduti »
re dosti odločati in da vedri >in oblači le par ljudi. Zakaj in klko je komunska administracija' v Reziji zašla v tako kr izd, bdimo obširneje poročali v bodoqe. j
Premalo naših otrok študira
X
Sapio kijtšnih tri ali štiri študenti iz na&h vašj so prišli te dni domov, . kol; so/ končali nekateri svojo « faccio /nfe\iore » in nekateri celo « jfcéo ». Z^lo malo, zelo malo naltyi ljudi viai le
Jilinistystvp za javna dela (Ministero tìeK Lavori Pubblici ) je dodeli!©1-«! milijonov lir kantri-buta za ojàèenje vodovoda «loja-j na », ki daje vodo vsemu čellad-skemu okraju in 50 milijono^ za gradnjo rioVega doma za <®ie* ..mogle.	f\
, Filiala videmske « Cafcsavli spermio » v Čedadu je^ da!^ rta razpolago 900.bul) lir v dobrodelne namene, ki bodo takale razdeljene: 200.000 ■Otroškim vrtcem, 250.000 asistendialnim ustanovam in 200.000 kuhanim in {športnim društvom.
_ :ja ia komer-čase dala tri li-nove butige : Di-,i bo odprl mesarijo Mario Valentinuzzi športnimi artikli, orožjem in igračami in Eda Nardini slaščičarno ( pasticceria ).
Kem
cio je conce no Sa ( mesn botego
mj.i j Azi k. ^tako kot ti Filologica Friulana ».
Res, ìepuò bi bluò, da cihj^lo v našem slovensl lektti, ki je zrastu v na: pCLJiaših dolinah • režija: terski iz Terske doline še največji naš d^lekt iz’ ške doline in sodi te tri dialekte mi r.jali in nato še z slovenskem jezikoj vse to tiskhli in ko ljeto. Zraven bi primerjali vsi naši študirani ljudje: od duhovnikov dii pjp^esorjev in učiteljev, pa š| »u/entje bi lahko prišli zravgh.AZflkaj mi bi tega ne zrno-imamo ljudi, zakaj bi te-Te smeli, saj smo preko tisoč naseljeni v teh naših doli-,h, ki gravitirajo na furlansko ravnino.
Iz Idrijske
Prejšnji teden je obiskal naš komun videmski prefekt dr. Vecchi. Ob tej priliki so se sestali vsi komunski možje s sindikom na čelu in so prefektu razložili v kako težkem ekonomskem stanju se nahaja komun, posebno pa nekatere gorske vasi. Prefekt je o-bljubil vso svojo pomoč in povedal, da je za vas Prapotnica nakazanih že 5 milijonov lir za javna dela. Ljudje se troštajo, da
NA KRATKO POVEDANO
MARIJA BERGNACH se je poročila maja meseca z železničarjem Fulviem Santomauro. Prijatelji in znanci jima želijo do-
!sti sreče in zdravja v zakonskem stanu.
* IBANA. Prejšnji teden so ka-Jrabinerji iz Stare gore odstranili fneko ročno bombo, ki so jo uša-{fali blizu glavne ceste. Pravijo, . da so to bombo pustili tam še
* vojaki iz prve svetovne vojne.
j
\
'l
f
SEZONSKI BLOK. Z dnem 15. julija bodo spet odprli na Kolovratu obmejni sezonski blok za dvolastnike. Ta blok bo odprt samo ob delavnikih ; meseca julija, avgusta in septembra od 6 do 19 ure, meseca oktobra pa od 7 do 18 ure.
srednje šo-V italijanskih žornalih pa se bere kakšno veliko število iz dru-
Ékraj0v je diplomiralo v Če u in - Vidmu na raznih prak-ih šdflah, ki odpirajo tem štu ton/ vrata za življenje. Kaj
OB KOMFINU
V KREDU OB NADIŽI SO ODKRILI SPOMENIK PADLIM
borcem
zadnji iz Rezije. Prav radi bomo*- bi pomenilo, da bi kakšnih deset, skrbeli za spominja njih, samo>?. p&ših fantov diplomiralo na « I-
uia njih, samo da se jim ne pridružujejo >e£ beni novi « Caduti tii guerra >
■ Nadiške vasice Kred, Potoki in i Robič so imele v boju proti naci-j fašizmu 17 padlih borcev. Pred
kratkim so jim odkrili v Kredu
i
Tudi |»ri nas kriza v komiiiiu
Tudi rezijansk ministr
‘ kQmu
tracija je^žašla v krizo. Kot znanQi'sood žO^zvoljenih koplun-
( znana(
skih svetovalce^ podali že lani kar štirje ostavke. Poleg teh pa sta odstopila še dva druga in sicer eden zato, ker šle je izselil v inozemstvo, drugi pa zato, ker je bila njegava izvolitev nezdružljiva, ker ga je sodni|a obsodila zaradi konkurza. J Zadnji komi nski. kbnsil pa je sprejel ostavke še od dveh drugih konsilirjev in sicer ostavke Giuseppeja Chineseja in odbornika Francesca Copettija, na ka-te ga mesto so imenovali Luigija Pugnettija. Tako je ostalo od 20 konsilirjev samo 12 in še od teh dvanajstih so štirje na sezonskem delu, torej je prisotnih le osem, seveda če so vsi zdravi in pri hiši. Sodeč po tem lahko vsakdo sklepa, da je rezijanska komunska administracija samo na papirju, da se na konsiljih ne mo-
stituto Tecnico Malignani », ali
>V pa na « Istituto Femminile Blan-
chini » v Vidmu deset naših čeč. j f‘~7pomenik Poleg predstavni-
I V P°!n° j.e ,ra^nih ,(< avviamfnt°v »’ I kov oblasti, visokih gostov in biv-industrijskih in komercialnih m- l ^ b&rcev ge je svsčanosti ude-
stitutov. Mi pa imamo samo i- | l£Žjla vep^a množica domačinov.
« Istituto Mai astrale » v špe- ^ Q aziti je bilo tudi več g0stov iz
tru, ki je poslalo ven tarkaj mia- >	....
dih učiteljic, da lahko gredo z .
učiteljsko diplomo za sobarice v
Švico ali v Milan.
ti prijatelske odnose med obmejnim prebivalstvom, župana iz sosednjih krajev sta povabila predsednika komuna Tolmin, da obiščejo Čedad in Trbiž.
Na letališču v Bovcu je več tisoč ljudi prisostvovalo drznim akrobacijam svetovno znanega artista Dragoljuba Aleksiča in skoke padalca Orožima.
Lepo je preživeti takšne dneve v naravi čudovitega gorskega sveta.
ad-
Grmek
Praznik petdesetletnikov
Prejšnji teden so se zbrali vsi 50 letniki grmeškega in dreškega komuna, da so skupaj proslavili pol stoletja življenja. Ta dan so šli tudi na izlet v Karnijo. Ob povratku so bili vsi dobre volje in predno so se razšli na svoje domove so si obljubili, da se bodo spet sestali čez deset let za proslavo 60. letnice, seveda komur bo dana ta sreča.
POROKE. Prejšnji mesec sta si obljubila večno zvestobo na Stari gori naša. vaščanka Livia Bukovac in Mario Barazzuoli iz Erba (Como). Istotam se je poročila tudi Marija Trušnjak s Karlom Skavnikom iz Čedada. O-bema paroma želimo vse najlepše in najboljše v zakonskem stanu
sosednjih obmejnih krajev, ki radi prihajajo v te kraje, kjer imajo sorodnike, znance in prija-telje.
IZ BOVCA
\
V okviru proslav Dneva vstaje .slovenskega naroda so imeli v I nedelj o 21. julija v Bovcu, turističnem središču Gornjega Po-‘sačja, lepo letalsko manifestacijo, ina kateri so sodelovali aeroklubi Slovenije, Zagreba, Prage in iGradca. Sončen dan je povabil v 'Bovec mnogo domačih in tujih ]gostov. Ob tej priliki sta na pohabilo predsednika komuna Tol min prišla na prijateljski obisk v Bovec tudi župana in sosednjih komunov Čedada in Trbiža. Gostje so imeli priložnost, da so si j z letalom ogledali lepote Gornje-1 ga Posočja. Predsednik komuna Tolmin je priredil dobrodošlim gostom kosilo. V prijateljskih razgovorih, ki so se razvijali neprisiljeno in prisrčno, so se z obeh strani strinjali, da je pametno in koristno še naprej utrjeva-
Spomemenik padlim za svobodo v Kredu
POZORAVI KRIORANTOV
GERMANIJA:
Iz Germanije pošiljajo prisrčne *. pozdrave ila mnogo voščil vsem so-> r&dnikom in prijateljem teli izšel j en-
\ ci :
TOMASINO Marija - Tuttlingen, , TOMASINO Egidio-Thalhimer, TOMASINO Aldo - Stuttgart S. - TOMASINO Viktor - LEANBERG, ZA-VAGNO Tarcisio Hailbvom A. N. •
: Raffaele MISCORIA, Onelia MISCO-RIA, Ancilla MISCORIA, Savina MI SCORIA, Danilo MISCORIA, Avguštin MISCORIA, Natalia MISCORIA, Jožef MISCORIA, Primo Natale MISCORIA, ki delata v Tuttlingenu pozdravljajo sorodnike in prijatelje v Prosnidu. Prav tako pozdravljata sorodnike in prijatelje v Platiščih MO-DERIANO Giovanni in MODERIA-NO Ida, ki delata v Plochingeinu.
Iz Stuttgarta pošiljajo prisrčne pozdrave prijateljem in znancem teli sezonski izseljenci:
BLASUTTO Ermenegildo, BOM BARDIR Olinto, ŠKUR Ernesto, Gemma PASCOLO in Avguštin MI SCORIA.
AVSTRALIJA :
MOLARO Italico, BOBBERA Livio OHER Peter, TOMAZIN Alojz, Dante MIZZA, Humbert DI LENARDO BLEDIC Norma, MICHELIZZA Narciso, MICHELIZZA Virginija, SCUN-TERO Irena, MUCCHÌNO Viktoria, BOBBERA Tarcisio, SINICCO Pio, ZUSSINO Benino pošiljajo sorodnikom in prijateljem mnogo prisrčnih pozdravov.
NORD AMERIKA:
Edi in Elio CHIABAI, Gino TER-LICHER, Donato SINICCO, Cesare STURMA, Marija CHIACIC, CENCIČ Nela, GOŠNJAK Simon, Andrej DUS, John MATELIČ, ki živijo že dolgo let v U.S.A. pozdravljajo domači prijatelji in znanci.
BORDON Anton, Gino SEDOLA, Rosa STURMA vdova Sedola, Anton SEDOLA, Gino BLASUTTO, Elio DEBELLIS in Angel STURMA, ki živita v Kanadi, prav prisrčno pozdravljajo domači prijatelji in znanci ter jim želijo sreče in zadovoljstva v novi domovini.
UAČAC (Vazzaz) Aurelio, LEVAN Mario, S ALTARINI Bruno, STURMA Evaristo in ZUSSINO Giovanni, ki živita v pronvinci Adelaide pošiljajo mnogo prisrčnih pozdravov vsem prijateljem in zamcem doma n po svetu.
STURMA Angel, STURMA Natale, ČERNETIČ Callisto, ZLOBEC Rinaldo, ki delajo v provinci Ontario pošiljajo prisrčne pozdrave sorodnikom in' prijateljem v Brezjah, Tipani in Prosnidu.
SKOPJE DISTRUTTA RISORGERÀ1
Il giorno di venerdì 26 luglio u. s. violentissime scosse di terremoto hanno recato lutti e rovine in una delle più belle e fiorenti città della Jugoslavia e precisa-mente a Skoplje capitale della repubblica socialista federativa di Macedonia.
La violenza delle scosse — la prima ha colto di sorpresa a letto quasi tutti i suoi duecento mila abitanti — ha completamente sconvolto e pressoché distrutto la città, trasformata da pulsante metropoli industriale in un cumulo di macerie e in un immenso desolante cimitero.
L’annuncio dell’ agghiacciante, terribile, apocalittica catastrofe ha commosso e addolorato il mondo intero: il Papa, che ha offerto un miliardo, la Regina E lisabetta d’Inghilterra, Capi di Stato, governanti, genti di ogni dove hanno espresso al Maresciallo Tito i sensi della più viva partecipazione per la grande sventura che si era crudelmente abbattuta su Skoplje; e aiuti di ogni genere, a cominciare dal pia
sma sanguigno per i feriti, cominciarono a giungere sulla città terremotata da ogni dove: dall’Italia agli Stati Uniti d’America, dalla Svezia al Giappone, da Cuba all’India e all’Unione Sovietica; e tutti hanno dato in commovente gara di rapidità e di generosità.
Migliaia i morti e migliaia i feriti. Più di centomila i senza tetto.
Anche nella Regione Friuli-Venezia Giulia il dolore e il rimpianto si sono manifestati in forma piena ed i segni di solidarietà umana sono stati notevoli e concreti specie da parte dei cittadini di parlata slovena compresi coloro che per ragioni di lavoro si trovano all’estero.
L’opera di soccorso, malgrado il ripetersi delle scosse che contribuivano a far crollare i muri rimasti in piedi, è stata, si può dire, prodigiosa ed ha valso a salvare, pur tra i pericoli di nuovi crolli, gran numero di persofie che già erano da ritenersi perdute. Persone ferite ma ancora vive
AtwLI IvHM-ICWTI
A TUTTI GLI AMICI
Sappiamo con quale dolore e apprensione avete appreso della grande catastrofe che ha colpito i nostri cari fratelli jugoslavi che si sono visti distruggere nel volgere di pochi minuti, da scosse telluriche, una delle loro più belle città: Skopje.
L’immane tragedia, che in ogni angolo del mondo, in ogni casa e nel cuore di ogni creatura umana ha portato commozione e tristezza, ha anche suscitato istintivamente una meravigliosa ondata di solidarietà: il cuore ha preso il sopravvento nel dolore e nella disgrazia e ogni mano ha dato per venire incontro alle necessità provocate dalla grande sventura; e così da ogni continente, da ogni Paese piccolo o grande che fosse, aiuti di ogni genere si sono riversati in Jugoslavia al fine di lenire, almeno in parte, le conseguenze dello spaventoso disastro che non ha eguali nella storia del Paese.
Amici, emigranti!
La superba gara di aiuti, che per immediatezza e ampiezza ha commosso l’intero popolo jugoslavo, se da una parte è giovata, e giova, a superare nei primi impressionanti momenti le gravi difficoltà create dal cataclisma ed a creare le premesse per la sua ricostruzione, dall’altra è ovvio che non può sopperire appieno al grande sforzo finanziario che richiede la ricostruzione di Skopje; ricostruzione che costituisce un sacrosanto impegno di tutti i popoli jugoslavi ed alla quale anche noi, e voi amici ed emigranti, non possiamo ne dobbiamo esimerci anche se fino a questo momento ciascuno per proprio conto e secondo la propria coscienza ha compiuto il proprio dovere nei confronti dei fratelli colpiti.
Ed è appunto per questo motivo, per questo atto di alta ed umana solidarietà, che noi da queste colonne apriamo a tutti, ed in ispecie ai nostri cari emigranti ed amici, una sottoscrizione a favore dei terremotati e per la ricostruzione della loro cara città.
Dia dunque ciascuno ancora e subito e quanto può.
Le sottoscrizioni « Pro Skopje » si ricevono sia a Udine presso l’Amministrazione de il « MATAJUR » in Via Vittorio Veneto, 32. sia presso i corrispondenti che rilascieranno debita ricevuta. I versamenti possono essere versati anche a mezzo conto corrente postale N° 24/7418 intestato a « MATAJUR » e specificati con la scritta « Pro Skopje ».
Gli EMIGRANTI all’estero possono inviare le loro offerte pure ai seguenti indirizzi:
SVIZZERA:
Luigi Tedoldi, Lzernerstrasse, 90 • LUZERN-EBIKON; FRANCIA:
Italico Cobai, Rue de L’Eglise, 102, L’OPITAL; GERMANIA OCC.:
Ermenegildo Blasutto, R. Romerstrasse, 70, STUTTGART; BELGIO:
Gino Aldo Lendaro, Consolato Generale d’Italia, 24 Bau-
verlard Audent, CHARLEROI;
INGHILTERRA:
Alda Miscoria, Hompden RD., AGLES BURG BUCSBS; CANADA’:
Callisto Cernettig, P.M.C. Box 1810 F.T., ST. IOHN B. C.
(Ontario);
OLANDA:
Fratelli Marzolla, Hontlsarststraat 102, DEU FLOOG; AUSTRALIA:
Giovanni Zussino, 5 Meaklin, ST. SHEPARTAN VIC; AFRICA:
Luigi Moderiano, P.O. B.O. X 1203, NAIROBI (Kenia).
vennero estratte dalle macerie anche dopo quattro giornate dal verificarsi del cataclisma che immerse nel lutto l’intero popolo della Jugoslavia.
Da queste colonne esprimiamo ai sopravvissuti i sentimenti della nostra più affettuosa e fraterna solidarietà; e di fronte ad ogni lacrimata bara ci inchiniamo commossi e riverenti.
Ci auguriamo che Skoplje risorga dalle sue rovine rapidamente e che risorga ancora più bella, più grande e più industriosa di prima.
Una terrificante visione di Skopje annientata dal terremoto. Di certi palazzi non sono rimasti in piedi che i muri:	sembrano 1 e
quinte di un macabro teatro.
POZDRAVI EMIGRANTOV
FRANCIJA:
TOMASINO Nilo, VAZZAR Amabile, TOMASINO Niceta, TOMASINO Avgust, - DELFORT, pozdravljajo prijatelji in sorodniki v Krnahti. TOMASINO Milio - KINGERSHAIN (Haut Rhiin), pozdravlja svoje domače v Krnahti.
TOMASINO 'CeJleste - ENZAVILLE (S. et O.); TOMASINO Fiorello -SARCELLES pozdravljata vse domače in prijatelje.
TOMASINO Milio - MONTCEAIJ LES MINEŠ, pozdravlja sorodnike in prijatelje v Platiščih in Krnahti.
TOMASINO Dela, TOMASINO Ge lindo, TOMASINO Franka, TOMASINO Bepina, TOMASINO Vito, TOMASINO Delfina, TOMASINO Bepo in TOMASINO Taroisio pošiljajo sorodnikom in prijateljem mnogo pozdravov in vofčil.
VAZZAZ Aloiz - EMBRUN H. A.; STURMA Ida - BENES ALPE3 ; STURMA Albina --PICOUD; STURMA Alojzija por. Tomasino - CAN-DELLAC DROME pozdravljajo vse sorodnike in znance v Tipani, Platiščih in Brezjah.
STURMA Anseimo - VALLAURIS AM; STURMA Alojz - MONTAU-BAN; STURMA Erminio - QUEVIL-LY SEINE MARITIME; STURMA Alojz - QUEVILLY S. M. pozdravljajo vse domačine v Platiščih.
STURMA Cesare in STURMA Be-pino - FLOYANGE (Pozdravljata vse sorodnike in prijtaelje.
STURMA Giovanni, STURMA Evgen, STURMA Guido, STURMA Bruno, STURMA Gidio, ki se obrenčejo na djele v VALLAURIS (Costa Azzurra), pozdravljajo vse sorodnike in prijatelje v Platiščih.
TOMASINO Giovanni (Žvan) in TOMASINO Ernesto - QUARTNER DE LA MURGATTE (Montelndnaz) pozdravljata sorodnike in prijatelje v Krnahti in Viskorši ter vaščane, ki delajo v BELFORTU.
SIMAZ Danila (Klemenovga); TOMASINO Valentin (Kolar); STURMA Luigi (Vigijo Ovsič) in njegova fameja; TOMASINO Giovanni (Žvan Škovert) pozdravljajo vse sorodnike, znance in prijatelje v Platiščih, Brezjah, Krnahti in Colloredu pri Tržiz-mu.
TOMASINO Bepina - REMILGRG ; CUFFOLO Marija por. Kos - AR-CUEIL, DEBELLIS Valentin - L’O-PITAL ; DEBELLIS Lucijan - STEIN-BACH pošiljajo mnogo prisrčnih pozdravov in voščil vsem znancem in prijateljem v Platiščih, Debeležu 'n Krnahti.
FILIPIČ Ortensia por. Miscoria iz Prosnida pozdravlja domače sorodnike in prijatelje.
FILIPIČ Giancarlo - HAUTE; LE-VAN Ali - S. REPORATE (Corsica); MIGLIONA Vittoria; MARCHIOL Ettore - FERRAND; MELISSA Elvira - QUARTIER ST. VERAN ; MI-CHELIZZA Marija - VALLAURIS (Costa Azzurra) pošiljajo pozdrave vsem znancem in prijateljem, ki so
ostali doma.
MICHELIZZA Giuse-ne, MICHE-LIZZA Matilde, MICHELIZZA Santo ih MICHELIZZA Giovanni (žvan), ki se obrenčejo v CARLINGEN pozdravljajo vse sorodniche in prijatelje.
MICHELIZZA Marija, BALLOÒH Tarcisio, BALLOCH Adriano, BAL-LOCH Rihard, BERRÀ Angelina por. Uačac in BOMBARDIR Marko pozdravljata sorodnike in prijatelje v Platiščih in Tipani.
BOMBARDIR Avgust in BOMBARDIR Guido, ki delata v Controvoz Ain pozdravljata znance in prijatelje v Prosnidu v Nadiški dolini.
BLASUTTO Gino, BLASUTTO Gemma, BLASUTTO Dino, BLASUTTO Avgust, BLASUTTO Giovanni (Žvan), BLASUTTO Bepina,, BLASUTTO Dina in BLASUTTO Elio pozdravljajo sorodnike in znance v Viskorši.
BUDULIC Jožef in BUDULIC Ferruccio, ki se nahajata v Pierrefau du Var pozdravljata znance in prijatelje v Prosnidu, Robediščih in Breginju.
ZUSSINO Rino, ZUSSINO Bepo • LA V ALETTE (Var) pozdravljata prijatelje in znance, ki so ostali doma v Brezjah.
TOMASINO Mario, BLASUTTO A-lojz (Vigijo) in FOSCHIA Marija, ki delajo v Beauregard pozdravljajo prijatelje in znance v Viskorši in Krnahti.
ZUSSINO Adele, ZUSSINO Marija, ZUSSINO Ezio - Quartier de la Mur-gatte (ORAME); TOMASINO Ida -ST. LOIUS (H. R.); TOMASINO Remigio - BASSE INTZ pozdavljajo sorodnike in prijatelje doma in po svetu.
TOMASINO Giulio (Giulijo Robič), TOMASINO Bepina, TOMASINO Renato, TOMASINO Avgust, TOMASINO Sergij, TOMASINO Valentin, TOMASINO Karto, TOMASINO Mario, TOMASINO Giovanna, TOMASINO Valerio, TOMASINO Albert, TOMASINO Italo, TOMASINO Santo, TOMASINO Humbert, TOMASINO Delfina in TOMASINO Primo vsi iz Krnahte in ki delajo v Franciji pozdravljata sorodnike in prijatelje, ki živijo v domačih krajih.
MIHELČIČ Dina - CARLING, MISCORIA David - CONTREVOZ AIN, MISCORIA Maria - ALLANVILLE, MISCORIA Pio CHALAMONT AIS, NEST ASI Aldo - AMENVILLE pozdravljajo sorodnike in prijatelje, ki so ostali doma.
Iz MONTCEAU LES MINEŠ pošiljajo prisrčne pozdrave in mnogo voščil vsem prijateljem in sorodnikom Fiorita SEDOLA por. Tomasino, Serafino SCUNTARO in Emil TOMASINO.
MISCORIA Maria, NOACCO Gilda por. Tomasino, NOACCO Nivardo, NOACCO J osi uma por. Oramaro, Er-menegild PASCOLO, Bep PASCOLO in Anseimo SEDOLA Pozdravljajo orijatelje in znance, ki so ostali doma v Italiji ter tiste, ki delajo v Nemčiji in švioi.
SINIC CO Giuseppe (Bep) - PARIŠ, SPELAT Redento - QUARTIER S. VERAN, Oreste ETURMA - LES LI-LOS, CENCIČ Erminija - VAR, CHICCO Romano - MONTM AREN C Y pozdravljajo prijatelje in znance v Platiščih in Viskorši.
Sorodniki in prijatelji, ki so ostali doma pošiljajo mnogo prisrčnih pozdravov in voščil sledečim emigrantom v Franciji: Ida COBAI, Maria COBAI, KOS Franko, Bepo CORMONS, Aldo CORMONS, Marija CORMONS, Avgusta COSSARUTTO, Cramaro Angel, CRAMARO Avguštin, CRAMARO Guerino, Luigi CUFFOLO, Gaetano CHIABAI, Valda NOVAK, Amadio MARCHIOL, Tilijo KUSIC. ŠVICA:
Pozdravljajo sorodnike, prijateljem znance, ki so ostali doma teli emigranti, ki delajo v Švici:
ZUSSINO Giorgina, ZUSSINO Guerino, Kos Alojz, Ermenegild BALLOCH, Angel TOMAŽIN, Ester SIMIZ Alfred STROJAZZO, Bruno STRO-JAZZO, Mario STROJAZZO, Remo STURMA, Silvano STURMA, Irma STURMA, Mario TOMAŽIN, Gino TOMASINO, Lucijan TOMASINO, Alojz TOMASINO, Alojz TEDOLDI, Nardin TOMASINO, Virgilijo TOMASINO, Marija TOMASINO, Avgust TOMASINO, Cesare TOMASINO, Primo TOMASINO Alojz TOMASINO (Uančič), Evelina MELISSA, Gemma MICHELIZZA, Avgust MICHF-LIZZ9, Aldo MICHELIZZA, Modesto MICHELIZZA, Fiorina MICHELIZZA, Nardin MISCORIA, Matilda NOVAK, Gino Novak, Mafalda NOVAK, Amelia NOVAK, Gemma NOVAK, Adele NOVAK, Elda NOVAK, Silvio NOVAK, Luigi PASCOLO in žvan PASCOLO.
BAZ Z AR Riko, Romilda BERRÀ, Gaetaln BERRÀ iz Tipane pozdravljajo vse domače in prijatelje. Prav tako (pozdravljajo vse domače in prijatelje:	Giuseppe BLASUTTO, BLA-
SUTTO Giustina, Marija BLASUTTO, Bernardina BLASUTTO in Iva BLASUTTO iz Viskorše.
BUSI Sante iz Viskorše, ki dela v Baselju pozdravlja ženo in sina.
CENCIC (Cencingh) Pio, ki dela v Luganu pozdravlja mamo, tata, brate in sestre v Platiščih. Prav tako pozdravliata mamo v Platiščih Elio in Gdovannin CANCELLIER.
Mario, Amelia, Gidio, Uštin in Vigijo KOS iz Tipane, ki delajo v Baselju in Zurigu pošiljajo prisrčne pozdrave vsem prijateljem in znancem, ki so ostali doma.
SIMIZ Ha, SIMIZ Danilo, SIMIZ Clemente, SEDOLA Santina in PASCOLO Elio, ki delata v Zurigu pozdravljajo vse domače, prijatelje in znance.
TOMASINO Marija, VAZZAZ Olivo, VAZZAZ Giuseppe, TOMASINO Salvatore, PASCOLO Giovanna. PASCOLO Licinio, PASCOLO Elio in SLOBBE Emilia nor. Pascolo (pozdravljajo sorodnike in prijatelje doma in po svetu.
Od 3. do 14. av^usla KRANJ «lai 3 al 14 agosto
L’importante rassegna economica vi darà la possibilità di conoscere, in un ambiente pieno di suggestive attrazioni turistiche, lo sviluppo nel campo dei prodotti di largo
consumo della vicina Gorenjska. - Dancing all’aperto - Manifestazioni fo kloristiche Specialità gastronomiche - Salsicce cragno, prosciutti, salame e insaccati affumicati
j