OS líhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.. za četrt leta 1 gold. Ljubljani v sredo 27. septembra 1876. O b s e g : Razpis konkursa. Rujavo senó, kako se napravlja in kaj koristi. (Kon.) Gospodarske skušnje. Gospo- darjem in srenjskim občinam, ki lončenih ceví za vodotoče potřebuj ej o. Ponudba cepljenih sadnih dreves ali pa divjakov. Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.) Krogoték ali kolobar raz- ličnih snóv v naravi. Je li vspeh jugoslovanskega boja vreden prolité krví? Slovensko slovstvo. Mnogo- vrstne novice. Naši dopisi. Novicar. Gospodarske stvari. tako se nam je posrečilo takrat z otavo, ko so nasproti drugi 7 ki so z nami vred kosili in po navadi senó na Razpis konkursa. Na c. kr. visoki šoli Dunajski za kmetijstvo ste izpraznjeni za šolsko leto 1876/7 dve državni štipendij i po 400 gold. Prošnjiki za te stipendiji naj svoji prošnji priložé spričalo uboštva, spričalo zrelosti po dovršeni viši gimnaziji ali realki, in pa še kakošno drugo spričalo, če ga imajo. Prošnje se imajo narediti na naslov c. k. kmetijskega ministerstva (k. k. Acker-bauministerium) in vložiti pri rektoratu navedene c. k. visoke šole (k. k. Hochschule fur Bodenkultur) na Dunaji zadnji čas do 10. oktobra t. C. k. ministerstvo za kmetijstvo. 7 travniku sušili, zeló nesrečni bili s svojo košnjo zato ker je drugi dan začelo deževati in jim je dež potem večkrat nagajal tako da so se cez tedne namesti dobre mrve suh gnoj domu peljali. Takim nezgodam se gospodar mnogokrat ne more ogniti, ki senó na travniku suši. Iz vsega tega je tedaj očitno kot beli dan 7 da se z napravo rujavega sená veliko časa in delà prihrani. rujavim senom se prihrani veliko več krme (živinske klaje): krme pridela se je namreč veliko več. Ne verjel bi, kdor se ni sam prepriča!, koliko več se pridela z rujavim senom. Na Dunaji 8. septembra 1876. Kaj bi koristilo, pokositi senó o polnem cvetji 7 ce se ne izvozi še vlažno s travnika, tega nikakor ne raz- umemo. Naj gospodar po košnji le na travniku ostane Rujavo seno bo pa videl kako * kako se napravlja in kaj koristi (Konec.) Tako kakor smo zadnjič rekli , se napr in naj opazuje senó, ko se je osušilo perje in cvetje polagoma odpada. Kedar so stebla suha, takrat se gotovo tudi cvetje in perje v prah zmelje; al ravno zato , ker je perje in cvetje prah postalo in se na travniku ne vidi več, mislijo ljudje, da so vse s ru- w J seno. Kdor se vprvic teg loti 7 kako se bode ta naprava izvršila 7 senom domu izvozili. Da pa to ni res, se gospodar lahko prepriča, če nekoliko periš trave po košnji na zračném res v nekakem strahu, kraju sušiti dá in jo ondi ležati pusti, potem pa tako vendar moremo zago- posušeno travo primeri z^ nekolikimi periši sena na na- toviti 7 da Ce se ikakoršnega strahu ni treba pok seno y tedaj kot t dom prevec p ne Nekateri sicer priporočaj Pelj y loženem senenem vozu. Se posebno pa veljá to od de-l^o^v telj, na priliko od rdeče, nemške in turške detelje; se ni nič bati. kako izvrstna krma so te detelje, če iz njih napravimo in z e- spraviti y da na travniku v kupe rujavo se v barvo dobilo y kup jih razgreje in potem y ko je rujavo senó ! Rujavo senó je veliko bolj tečno ali redivno y razmetati, da se seno popolnoma kakor navadno senó. osuší. Al tako delati bilo bi zeló neumno, kajti pri ru- ava barva poglavitna reč, dobiček javem senu ni J v sebi Perje, cvetje in seme imajo veliko več redivne moči prihranjeno perje, cvetje in kakor stebla rujavega sena more se Ta dobiček pa obstaj drugej iskati tem delà prihrani y da se z rujavim senom veliko časa in Vsak gospodar vé, da se pri navadni košnj seno po y ali 4, če deževno vreme mora nagaja, pa se več- krat po travniku razmetavati. Zato pa je treba veliko lasproti pa a v o časa in veliko delavcev se dá pri ugodnem vremenu že v izvoziti, al vsaj v dveh dneh n ó : m d seme ni še vse, kar delà več tečnosti in redivnosti v ruj a vem senu. Ce pomislimo, koliko prijetne dišave (aroma-matičnega) izbeži iz navadno pridelanega sena in če nasproti temu v poštev vzamemo to, da veči del te dišave ostane v rujavem senu, moramo po takem pač priznavati okusno . kakor navadno seno. in res bi bilo zanimivo y w & Mk Vf f W JLUI U kj Lt y JL muk VA Vf IXA V ± ^ v^V/ g » ^ ». J ^ da je rujavo seno veliko veliko bolj redivno in 9 domů obojno seno zarad tečnosti kemično preiskavati in ob jíj c vùîu , ai voaj v ureu uucu vocícjj, uo ic uc d6ZUjc. a»j ov» j v^ o^/t vuiuuitv » j/" » i wíu.j Pred dvěma letoma smo zjutraj od dveh do desetih po- katera se naredi na kupu pri izdelovanji rujavega sena. košeno senó že popoldne ob dveh s travnika domů pe- Al mi to preiskovanje prepuščamo kemikom in smo za 1 • 1 • • 1*1 V • . v « v • «II» r^ 1* 1 I9* A 1 1 • - V • • • enem pozvedeti, kaj se je spremenilo v senu po vročini, ljali nikoli lepšega in tečnejšega sená viděli* Ravno zdaj zadovoljni s tem, da vemo, da je živini: 1) rujavo seno ljubše, kakor vsako drugo , kar nam apričujejo stare ceví? ker so bile že čez sto da v mléku, v mesu in za moč pri delu 80 let v zemlji, pa so še dandanes prav take kakor so funtov rujavega sená toliko záleže, kolikor 100 funtov bile takrat, ko so jih položili. Tudi ima voda v iesenih navadnega. Ce se seno ni še toliko osušilo, kolikor želimo, in vodotoČih večkrat slab okus, po lončenih pa je ravno taka, kakor izvira iz studenca. Vrh tega pa so ločene Ceví z najmanjšo če deževno vreme nastopiti žuga, vozimo ga raje neko- ceví še veliko cenejše kakor lesene. liko bolj vlažnegu domu in kedar ga razkladamo z voza, luknjo dajem seženj po 60 kraje., zraven teh jih imám naj en delavec, kedar seno na kup poklada, kjer se ima pa še tri sorte z večimi luknjami , kolikor se več ali rujavo seno delati zmirom na eno lego sena dene eno lego slame in to tako dolgo, da seneni kup na-meravano višino doseže. Slama na-se vleče vlažnost ali mokroto; dobiva, kedar seno na kupu vrè, čedalje bolj manj vode potřebuje; cena se vé da je po tem tudi Kdor ene ali druge sorte želi, naj blagovoli mi visa. pisati; jez pridem na svoje stroske svet ogledat in se o vsem drugem pogodit. Gosp. dr. Janez Bleiweis, ki temno barvo in dišavo sená, po kateri tudi ta slama so nedavno sami prišli kmeni ogledat mojo fabriko, so dobi okus sena. Največkrat smo rženo slamo po tem se čudili nad veliko zalogo in dobro izdelanimi cevmi. načinu predelali v dobro krmo; se vé da to veljá tudi Ce pa mi zaloga ostane, ne bom več dělal in dam ma- od druzih slam. rujaviu: senom se prihrani veliko prostora, kajti dva voza vlažno pohojenega sená ne po-trebujeta toliko prostora kot en voz suhega. šino sl. kmetijski družbi nazaj. And rej Net Ker posestnik na Kokrici pri Kranji (Post Kraiuburgj. javo rušeno na kupu tako trdo stlačeno leží, zato imamo en poseben nož, s katerim seno navpik od zgori doli od kupa režemo. - L;:: Glavna stvar zmirom, in to moramo še enkrat ponavljati, je pa to, da je kup najmanj 4 čevlje visok 00 )C in da se kar naj vec je mogoče, trdo vkup stlač i. da začnemo drevesca presaiati. « % m * il i t « i • I il Ponudba cepljenih sadnih dreves ali pa divjakov. Přibližuje se nam zopet jesen in to najboljši čas Zato y naši gospodarji ta poduk kakor mislimo, po- naznanjam » da imam pripravljenih okoli 40.000 prav lepih divjakov, polnoma jasno pisan, pažljivo beró, in potem prihodnje ki jih dam prav po nizki ceni: hruševih in jabelčnih 1 po krajcarji, kolikor jih kdo želi. Med divjaki imam da se ne leto brez strahú poskusijo. Porok smo jim bodo kesali , kajti deževno vreme jim v prihodnje ne eno leto" cepljenih tepek po 5 krajcarjev. "imam pa bode moglo več nagajati. tudi zadosti odraŠčenih požlahnjenih dreves od Gospodarske skušnje. * Goseniee y crvi in vsaki drugi mrčes na vrtili se ~ -----, v . ---W » W U Uj VJ U i U V,V enega sežnja do poldruzega visocih, prav dobrih in ime nitnih sort: ja bel ka po 30 krajc., hruške pa po 40 kraje. Tudi pritličnih jabelk in hrušek po 30 kraje. po mnozih skušnjah na gotovo : ? Tirolskem, pokončavajo s tem-le imam prav lepih. Teško je , v tolikem átevilu dreves vse sorte po imenu zaznamovana imeti; imam pa vendar tudi z imenom /aznamovih precej, ki pa so voda, v katerih je gospodinja krompir kuhala, naj se dá shladiti, in ž njo naj se polijó grede na vrtu; vsake sorte crvi in mrčesi, ki bivajo v zemlji in oško-dujejo korenine zelenjadi ali drevja, posebno pa ze- krajc. dražja. pismeno naznani in naroći, K ior želi kaj kupiti, kako naj mi naj mu jih pošljem. Ko pa lene goseniee na želji se pomorijo s to vodó. hočeš goseniee s zelja preguati, vzemi metljico in po- tem naznanilom mislim vstreči mnogim sadjerejcem. pa tudi predstojnikom šolskih drevesnic. Andrej Net, posestnik na Kokrici pri Kranji (Post Krainburg). škropi zelje s ohlajeno krompirjevo vodo ? če pa je imenovanega mrčesa sila veliko polij grede (ne pa rastlin) po dežji z gnojnico, in pokon-čal bos škodljivce. mišica Bela Dobra pomoc zoper vrtne in poljske misi. (arsenik) in pa fosfor sta včasih zeló nevarna, če psi in mačke pridejo do njih in se ostrupenijo. Brez nevarnosti in brez duhá, ki svojo moč dolgo obdrží in se dá povsod lahko rabiti, je pa ta-le : Vzemi nekoliko jederc od buč, odpri jih na enem kraji in deni malo prahů vra njega očesa (nux vomica pulver) va-nje, ter jih podtakni po semenskih in druzih grêdah. Vranje oko je sicer tudi strup , vendar tako rabljeno je brez nevarnosti. Kmetijski zgodovinski spomini vsega vredjeni po mesecih. Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt.ť< Dné 18. Leta 1794 (Dalje.) Meseca septembra. t E d i n i trgate sihmal zmirom ko se v 18 toletj začela na Virtemberskem, katera Je do bila oktobra meseca 18. 1845 Se Je povsod pokazala bolezen krom- Gospodarjem in občinam » 19. 19. 1783 1846 ki lončenih cevi za vođotoče potrebujejo Po dovoljenji visocega ministerstva kmetijstva mi je slavna družba kmetijska Kranjska izročila mašino, s katero že nekoliko let izdelujem za vodotoče in drenažo lončene cevi. Da so loncene, dobro žgane cevi veliko 19 1870 pirja; vsled nje je bila na Pruskem pre-povedana izvožnja njegova. Se je odpravila sužnost na Badenskem. So se o priliki 10. zbora kmetovalcev ustanovile na Joaneumu v Gradcu štipendi je za kmetiške mládenče v spomin nadvojvode Ivana. Je obbajala družba kmetijska Stajarska 501etnico svojega obstanka > in poio- veliko bolje in bolj trpežne, kakor pa lesene to ) mi- slim je sploh znano. Koliko lesá nam je dozdaj v zemlji že segnjilo ! Cement v vodi nikoli na fali in cevi, če so dobro žgane, pa ravno tako za zmirom ostanejo, 19 ložil se je prvi kamen spominku nadvojvode Ivana. 1873. Je bil prvi mednarodni kongres (shod) kmetovalcev in gozdarjev ob priliki svetovne razstave na Dunaji. Dne Leta 20. 1826. Se je ustanovila prva tvornica šumečih vin (Šampancev) v Eslingenu na Virtem-berškem po Kessler-u in Georgi-u. 21. 1828. Je zapustil na občno veliko žalost slavni učitelj kmetijstva J. N. pl. Schwerz kme-tijsko akademijo v Hohenheimu. 22. 18",0. Je umri dr. J. Henrik pl. Thiinen, graj- šćak v Telovcu na Meklenburškem, mož neumrlega spomina, posebno po svoji knjigi, v kateri je preiskaval vpliv žitne cene, zem-Ij'ške vrednosti in pa davkov na kmetijstvo ; imenovali so ga zato ,,modrijana kmetijstva", (Dalje prihodnjič.) Naravoznanske stvari. Spisal Aleksander Toman. Rastlinski in živalski organizmi v živenji svojem v nasprotji stojijo tvorinam, katerim nikako življenje ni lastno. Razločujejo se rastlinski in živalski organizmi od mrtvih ali neorganskih tvorin že po vnanjem izgledu. Kos mesá, kruha ali zrno žita ima jako različno vnanjo podobo od kamenja, stekla ali kake druge tvorine. Vsled te razlicnosti -se je tudi pri kemijskem raz-krojevanji rastlinskih in živalskih organizmov pokazalo, da so one sicer iz znanih neorganskih snóv (Stoff), namreč iz vode po večem delu in pa iz rudninskih soli, sostavljene, dá pa se tej spojini še neka druga, nikjer drugej v naravi se nahajajoča, tako imenovana orga-n,ična snov, pridržuje. Skušnje so učile, da ta or-ganična snóv je vzrok življenju v rastlinskih in živalskih organizmih. Prav ta organska snov tudi delà to, da so organske stvari v svojih najmanjših delih različne od neorganskih. Velik napredek storilo je znanstvo s tem, da se je kemikom posrećilo, tudi tako zvane organske snovi v kemične njih prvine razkrojiti. Kemične prvine pa so one, katerih ne moremo niti v različne snovi razkrojiti, niti jih iz različnih snovi zložiti. Voda, katero so dolgo imeli kot nerazkrojlivo prvino, obstojí iz kis-leca (0) in vodenca (H); ona je torej iz dveh plinoviti snov sostavljena. Vodenec je najloži vseh snovi in gori s slabo brlečim plamenom. Kislec je veliko teži od vodenca; sam po sebi ne gori, vendar pa gorenje jako pospešuje. Niti vodenec niti kislec so ne dá dalje razkrojiti. Ako pa združimo oba, naredi se voda. Voda je toraj sostavljena iz dveh kemičnih prvin. Ravno tako je ogljenčeva kislina, katero pozná vsak, kot následek vrenja sladoravnatih tekočin, sestavljen iz ogljenca in kisleca, katera sta kemični prvini. Naj še amonijak na primer navedem. To je tisti zoperni, v straniščih (sekretih) se razvijajoči plin, katerega nazočnost neki bodeči čut v nosu in v očéh pro-vzročuje. Ta plin je sestavljen iz 1 delà dušeca (Stíck-stoíf) in 3 delov vodenca. Ti štirje deli dveh raznih kemičnih prvin se združijo v 1 del amonijaka. Iznajdb a, katera je kemikom povod dala, tudi organic ne snovi v kemične prvine razdeliti in katera znači velik napredek v vednosti tega, kaj je življenje, se imenuje kemični razkroj prvin organskih spojín. Slavni Lie big je stvarnik te imenitne iznajdbe. On je dokazal, da vse te različne, tako zvane organske spoj ine iz Čuda malo kemijskih prvin obstojé in sicer prav iz tistih, katere se tudi v neorganskih snovih nahajajo. Od 64 znanih kemičnih prvin so osobito štiri, katere današnja kemija imenuje prve in povsod kot sostavce naše zemlje in njenega ozračja (atmosfàre). Ti so: ogljenec (C), vodenec (#), kislec (O) in dušec (N). Čudno — ali istinito je — da so vëdno le te 4 prvine, katere v razném številu in v raznih razmerah spojene in sostavljene, služijo kot podlaga tako zvanih organsko kemičnih spojin, katere, sklenjene ali samo zmešane z nekimi neorganskimi tvorinami, vse rastlin-ske, živalske in cloveške organizme sostavljajo. Organske spojine obstojé iz 2, 3, 4 ali več kemijskih prvin, katere so združene v e o o celoto. Vse organske spojine imajo več ali manj ogljenca (C) v sebi. On se nahaja v vseh organskih prikaznih. Med organskimi spojinami, katere iz več kot 2 kemičnih prvin obstojé, je velik oddelek spojin, katere so samo iz ogljenca, vodenca in kisleca sostavljene. Dalje se nahaja zopet oddelek, v katerem se ogljencu, vo-dencu in kislecu vedno še dušec pridruži. Prve spojine imenujemo b r e z d u š e Č n a s t e (stickstofflose), druge pa dušečnaste (stickstoffháitige) organske spojine. V prvem oddeiku se nahaja pododdelek organskih spojin, katere imajo vedno na 1 del kisleca po 2 delà vodenca v sebi. Torej v isti razmeri , v kateri se nahajata v vodi. Imenujemo pa te spojine ogljenovodence (Kohlenhydrate). Razume se , da se tudi v teh vedno nahaja ogljenec. Dalje naj se tukaj imenuj ej o tudi tolšče (Fette) in olja, katera tudi samo iz ogljenca, vodenca in kisleca obstojé; ai ona imajo v primeri veliko veo vodenca in ogljenca v sebi kakor pa kisleca. Kar se druzega gUvnega oddelka organskih spojin, namreč dušečnatih, tiče, so one iz ogljenca, kisleca in dušeca sostavljene. Veliko izmed njih in to so ravno najvažnejši imajo pa še malo žvepla (S), fosfora (Ph) ali pa železa (Fe) v sebi. Sem spadajo one čudne organske spojine, katere pro tej i nine ali bel-j a ko vine (Protein oder Eiweisskorper) imenujemo. One obstojé iz ogljenca (52—54%), vodenca (7°/0), kisleca (21—26%), dušeca (13-16%) in žvepla (1-16%). Iz teh proteienin ali beljakovin se snujejo ona organska delà, iz katerih izvirajo najveće in najčudovitnejše prikaz n i ž i v 1 j e n j a. Različnost organskih in neorganskih spojin ne obstojí torej v razlicnosti kemijskih prvin , iz katerih se snujejo — te so zmirom enake, naj se nahajajo v rudninskih tvorinah ali naj plavajo v vodi in zraku, ali pa naj v svoji sostavi delajo rastlinska , živalska ali člo-veška telesa. Razločujejo se le v tem, da kemijske prvine, iz katerih so sestavljene, niso v njih vedno v istem številu združene in po istem načinu v njih notranjem" dotiku vredjene. (Dal. prih.) Folitièîie stvari. Je li vspeh jugoslovanskega boja vreden prolité krví? Drugo leto že teče, kar so Jugoslovani na Turškem přijeli za orožje zoper starega dušmanina Turka. Vsta-nek, za katerega se prav iz prva skoro nihče zanimal ni, je kmalu dosegel tako imenitnost, da se niso za-nj zanimali samo Slovani, ampak tudi drugi omikani narodi celega sveta. Junaško so se nekoliko časa branili vstaši, pa kmalu so jim pritekli na pomoč Srbi in ju-naški, stari sovražniki Turški, Črnogorci. Svet je strmé gledal junaštvo slovansko; svet je strměl, ko je videi, da narod, ki je živel v petstoletnem robstvu, navdušeno šovinističen Magjar ali kak nesramen Nemec, kojemu je bije boj „za krst Častni in svobodo zlatno" ; svet je judovsko-turška nesramnica ,,N. Fr. Presse" zmešala strměl > ko Je videl y da je Slovan vpognil samo tilnik pod Turškim jarmom, njegov duh pa je ostal veder In navdušen za svojo zatirano vero in zlato svobodo. y ravno boda s ti tišti yaiilci" otvori, — pa u«»«uuv ^^iu^ti v uuig» »pesueij vzájemnosti siovansse; prepričam smo, aa Kr sužno8ti, in imati za seboj — pogin naroda. Po pravici Za vero in svobodo ne teče zastonj , toraj smemo reči 1 stvari navadno y ki člověka zgineti v možgane, bi zamogel to trditi. Viděli smo (toraj smemo tudi reči, ako pomislimo), da je jugoslovanski boj sklical na dan in pokazal Evropi gnjiloat Turške vlade in vere ; videli smo , da je jugoslovanski boj vzbujevajee io po-spešitelj vzájemnosti slovanské; prepričani smo. da kri --------7-------------j 4 O l--------------▼ v>i v/ lu oi vuou^ uv; iv^vju ««ouuuj j tui ci j OOIU ULI j 1 pa smem prašati : ima li zgodovina enak primerljej, da jugoslovanski boj je že zdaj ne gledé momentanega bodi-si nova bodi-si stara? Ne y ko petstoletnim robstvom. je združen pogin naroda. Svet je strměl in še strmi, ko vidi neizrečene grozovi-tosti Turške, ne proti oborožanim možem, ki bi se dalo saj nekoliko oprav izgovarjati, čeravno ne opravičevati, ampak proti neoborožani deci in slabému žen-st vu. Narod, vera, vlada, ki tacih reči ne zabranju-jejo, ampak celó podnetujejo, si s tem izrekajo sodbo, strašno, pa nikakor nezasluženo: proč s tacimi div- nima ga, kajti z manj vspeha vreden prolité krví. jaki y proč s tacim narodom, ki je neploden element, nezmožen najmanjše omike, proč s Turci! Te misli se nehoté vrivajo vsacemu, kdor stoji na stališču človečanstva in premišljuje boj jugoslovanski. Tako bode morala soditi zgodovina, vkljub zdajšnjemu judovsko turskemu časnikarstvu, ki moti javno mnenje Nasprotno, kaj hočemo reči o Turških Slovanih, in kaj bode morala reči zgodovina o njih? Narod, ki se s tako požrtvovalnostjo bojuje za svoje najsvetejše pravice je zdrav narod; narod, ki po petstoletnem robstvu prime za orožje, in se tako navdušeno bojuje za krst častni i svobodo zlatno" (najsvetejše pravice), yy Je vreden biti vvrsten v kolo kulturnih narodov. tem se je opravičil Turški Slovan pred vesoljnim svetom in si pridobil sočutstvo vsih omikanih narodov, s tem je on vsimocividno pokazal, da Turek ni za 19. stoletje in gospodarstvo njegovo u i za Evropo. In ako jugoslovanski boj nič druzega ni dosegel, vreden je prolité krvi. Kakor sem že prej omenil, se za jugoslovanski boj zanima ves omikani svet, čisto naravno pa med vsimi najbolj Slovani, in po takem načinu se nam kaže jugoslovanski boj kot velik vzbujujevavec vzájemnosti slovanské posebno jugoslovanske. In kolikor bolj se Slavjani poznamo, tolikor bolj se moramo ljubiti in tolikrát grajani separatizem tolikor bolj zginjuje ze slovanski. tudi tem, da se osvobodé vojujejoci Srbi mora pri Hrvatih odjenjati ideja yy velike Hrvatske". Temveč Hrvati morajo spoznati, da oni kot Hrvati nimajo příhodnosti, ampak kot Slovani, in taka je tudi pa nikakor ni tem pri druzih narodih slovanskih. rečeno, da se hočemo Slovani tudi politično zediniti kajti y mi vemo, da vsred naravne lege in raztrese- nosti Slovanov to že samo po sebi ni mogoče, ampak mi težimo s tem samo za to, da bi si v književstvu ne bili tujci, ampak se kolikor mogoče literarno ze-dinili in to po tej poti, da se spoznamo kot sinovi ene majke Slave. Za koliko bolj neumnih ide j se je že kri prelivala, zakaj bi jo tudi ta ne bila nekoliko vredna, saj je čisto naravna in s tem opravičena ! Ako se slednjic ozremo na bojujejoče se Slovane, nam že njih geslo kaže, da oni želé svojo vero in svobodo, kateri Turek z nogami teptá, deloma ohraniti deloma doseči. Tudi oziroma na to smemo Slovanom na Turškem z moralično gotovostjo prerokovati, da njih kri Eva, za Balkanom puca zora Eva, za Balkanom bit' če dana! Kanjidolski. * Slovensko slovstvo. * Fizika in kemija za vise za meščanske Šole. razrede ljudskih Šol in neinskem jeziku spisal Avgust Decker, ravnatelj c. k. učiteljšča v Olomucu. Poslovenii L. z 87 lesorezi. Na Dunaji 1876. Da je knjižica, sama po sebi jako dobra, to kaže da je v nemškem jeziku že lani petkrat natisnjeua bila. Ni ne kajbodi, da pisatelj toliko obširni predmet na ne 100 stranéh tako jasno obdeluje, da knjižica za- dostuje namenu svojemu, to je, da si mladina more fizi- kalnega in kemičnega poduka zajeti prav obilo. In kar jej še posebno vrednost daje, jeto, da z licnimi podobami razjasnuje y kar bi se s samo besedo ne dalo lahko umeti. Tudi prevod, če se ne motimo y Lapajneta > v jezik slovenski, čeravno ne lahák, gledé na stotino tehničnih izrazov, je v obče hvalevreden. Po vsem tem bi želeli, da tudi učitelji nižih razredov ljud- skih šol po njej segli, kajti dobro jim bode došla razlagajo mladini iz natoroznanstva marsikaj , kar y ko sega v fiziko in kemijo. Naj bi si jo pa omiâlil tudi marsi-kdo drug izmed našega priprostega ukaželjnega naroda ; porok srao mu, da se ne bode kesa! za malo soldov, ki jih stane ta knjižica, ki je knjigarnah po Slovenskem. menda na prodaj v vseh \Inogovrstne novice, * J udov ska družba v Londonu Palestino. Judovskemu časniku „Hanug1 Turkov se na ona, da je Turška vlada mnogim judom Angleškem, katerim je veliko dolžna, ponudila od-stop obljubljene dežele (Palestine). Na to se je v Londonu ustanovila družba judov Angleških, Francoskih in Avstrijskih pod načelnikom Chwedalla, katera na-merava Turški vladi 80 milijonov goldinarjev ponuditi za odstop obljubljene dežele. Ta odstop se sicer brez Chwe- dovoljenja Evropejskih vlad ne dá izvršiti; dalla izreka nado, da se bode dala ta kupčija vendar-le izgotoviti. Chwedalla gre neki o tem poslu kmalu sam v Carigrad kot mešetar te kupčije. — Mi želimo srečno pot judom vsem v Palestino in da bi še tudi seboj vzeli vse pojudene kristijane, a bojimo se, da jim je London, Dunaj in sto drugih mest v Evropi tako na srce Pariz y priraščenih, da ne marajo za obljubljeno deželo. * Po modrosti Magjarski jih osel dobi 25 po guzici Zgodilo se je pa to tako-le: Bolcske-u blizo Duna- Foldvar-a je županija osla z vozom po vode poslala ne teče zastonj. Prej ali pozneje mora tudi njim priai- na Donavo. Al osel postane ta dan oporen svoji vodite- jati zaželena svoboda! rodi y ki Kajti zgodovina nas uči, da na so za dve ideji kri prelivali, je nikdar niso zastonj, ako sti bili le ideji naravni in opravičeni, kdo more to pri Slovanih, ki se ondi bojujejo, zanikati? mlađemu dekletu, in nenadoma zbeží, v begu pa tako, «ici,, přiletí da se konja splašita in voz prekucneta, v katerem je na vprežen voz, ki mu je naproti přišel Menim, da ga ni Slovana, ki bi mogel to reči, in tudi druzega mislečega in samostalnega člověka ne. Le kak bilo 200 jajic naloženih y ki so se na tla vsula in do Ponudba draga. Vred. JU ad nj vsa pomečkala. Poškodovani gospoda se na duhovščini. Prišantala je šembrano čudno našem to pritoži při prisežnih možéh v Bolcske tako-l< d o b í kateri so ljena. Precej na drugi strani se bere to-le v originalu : sodbo storili: dek knvo s P í 25 dogodba drost Magjarsk ni ízmi y „®te nationaíert 2ígitationen be$ řratntfc^en ÍHeruš Ijaben ben fyodjro. Surft = ©rjbifd)of ^ogaqar 311 fe^r ernften gRagregebt in priča v pravosodji veliko mo- gebrangt. Dřadjbem er foeben ûtt 30 $apíane non t^ren ©teHert kar se je tudi koj zgodilo pa j ih Ta * Cele tr majhnili Žitnih žužkov so se v ujavih oblakov nedavno nenadoma prikazale v pí cntfernt uttb fcerfe^t í)at, ^ei§t e£ je§t, er ftefye tm S3egriffe, nodj tt>ettere SKagregeíungeit btefer 2Irt t>or$une&men. 2Btr beforgett podobi Taugelski dolini pri H (to y kar zdaj sledí, je gotovo pisano v gornji Avstrij Celo dam benevolentiam" kaplanov yy ad captan- y da bi ,,Gemeindarico" uro so ti roji vlekli čez imenovano dol 7 brž ko ne prijazno sprejeli v farovže) — bop fold)' ein $orgeí)ett nidjt jih je kak vihar zadrvil v ta kraj, pa jih potem mrzli Mog bet ben Oemetnben aÏÏgemettt etn btttereS ©efiifyí fyer&orru* dež potopil fett, fcnbern audj bie ©teQung ber t» 33erfe(3ten ti in ifyreit neuen * Norvegiji so letos tako malo přidělali, da (Semetnben utigemein erfcfymerett unb baš ^ínfe^en be$ fíeruS so kmetovaici priai!) y število svoje živine na polovico iiberfyauft ftarf fdjabigett toerbe. ®te 3al?í ^ a tt zmanjšati Koliko živine se bodo m gospodarj za- rad te nadloge znebiti, kaže to, da na Norveškem znaša število 145.000 y goved 945.000, prešičev 1 lL mili 2 jon taj in 300.000 koz. Tako nesrećo odvrniti se nasve- vladi y naj sená kup v tujih deželah in ga živi- norejcem prodá po kup cení. * V razstavi v Filadeljij požar strašno kodo naredil 3* pole 25 in 26 dne u. m ar o mnogo poslop 80 93etreffenben fyter fcieí ju grog." — No, take bedarije se menda so-dijo že same po sebi zadosti. Mi smo dozdaj še vedno le čuli in tudi iz lastne skušnje vemo, da kolikor bolj se je kdo preganjal zarad svoje iskrene ljubezni do naroda, tolikanj bolj ga je narod ljubil in spoštoval. r ... . °a še ni bil nikdar po deželi in tudi zunaj dežele tolikanj spoštovan in ljubljen bodi-si od duhovskih ali svetovnih krogov kot sedaj , ko liberalstvo svoj Damoklov meč Živa priča tega nam je sedanji čas gosp. Klun. y l ^ U * I •/ O WWVtVVj y v ilLTVl MiUt f V/ KJ W V/J XV UlJJ VAIV V iXi ' gorele v 60 skrinjah vse mašine Francoske, mnogo nad njeg0vo glavo drží. (Glej Ljubljanski ,»Tagblatt skrinj Amerikanskih, potem iz Nemškega cesarstva, iz Belgije in Mehike. u y * Zvezdoznanec umrlega sultana Abdul-Aziza je pre- rokoval , da, ko je bil Abdul-Aziz pahnjen 8 prestola zgolj prismodije kvasi. Turškega, bo njegov naslednik Murad vladal samo ,,N. fr. Presse" in druge Turske liste.) No, pa vsaj ko-mur so možgani tako zavreli, da v vé, temu se ni čuditi, če tudi vse drugo narobe vidi in Ljubljani za nad škofa S mi hoteli govoriti y vedati bi vedeli kaj druzega , pa resničnega. Zato pose rnesece, brat Abdul Hamid pa še veliko manj časa, po- mu menda tudi dozdeva, ,,bû£ bte Setreffenbeit mei grog", število „ber Setroffenett Nam pa mu je gotovo pre-niso motivi znani, zarad katerih so tem pa da postane sultan Mehemed-Rešid-Efendi, stařeji sin Abdul Medšidov, ki bode vladal 25 let majhno! -------------- ------, -------------- srečno in plodonosno. Prerok ta je zarad svojega pre- se přestavili „bie betreffenben" ; to pa vemo, da nekateri roštva zgubil svobodo. Ker pa se je prvi del njego- so sami prosili prestave. Ce pa „Gemeindarica" žuga vega prerokovanja izpolnil, mnogi Turčini verujejo bode se spolnil tudi drugi del. y da se z tt toeitere SKagregeíungen", mora že svoje studence imeti, iz katerih Naši dopisi. vdarja Gorici 25. sept. — V soboto večer so našli na Dunajski cesti tik pred mostom ob 8..uri vpokojenega majorja g. Lannius-a, zajema svoja poročila, vsaj izreČno po-„nationale Agitationen des krainischen Clerus" volitve za deželni zbor bodo prihodnje leto! Ce je res, kar se po deželi govori, da bode knezoškof usta-voverni vladi o tem slučaji blizo to, kar je Vesteneck in 801etnega starčeka, blizo stanoval, poleg ceste ležečega ki je ondi na smrt ran- bil pri volitvah zbornice kupčijske, potem žuganje ,,Ge-majndarice" ni brez poména. Mi bi pa živo obžalovali to da jenega. Sumi se y da je bil to roparsk napad, ker je naš viši duhovni pastir s takim postupanjem sam vkrenil na isto pot, katere pri duhovščini ne odo- manjkalo ranjencu ure in denarja. Umri je 0 polnoči ; bruje y nočemo pa s tem segati v oblast y danes je bil pogreb. Prva poskušnja gledé dohod- ki 8tavljanji duhovšcine škofije svoje škof ima. kov našega novega pokritega trga za zelenjavo Je obeta dober vspeh. Prvih 13 dni od 4. do 16. t. m. rt jo pn pre- Cuden zdel na zadnji strani „Gemajndarice" podpis: Sigentfyiimer unb fceranttoortličfyer 9îebafteur: ®r. Albert 3Bte= se nam bilo oddanih prostoro v 3601 (tedaj po 277 na 1 dan) ; gold. finger. tt Da bil to bogoslovni doktor in konzistori- potegnili so za-nje skup 72 gold., tedaj po na dan. Po tem takem se bo trg sam splačeval in ne bo prizadeval mestni blagajnici posebnih stroškov. S tra cicah se je uni teden grozna nesreća zgodila. Strugarja Henr. Mozetiča je ujelo in raz me sa- ri 1 o mašinsko kolo. je za^l5.QQÛ_-gald. prevzel arhite Zidanie nove a r 0vz a Pelikan. teh 15.000gld. plaća verski zalog 5000, mesto 10.000 gld. Kar se tiče volite v* za deželni zbor, katere bodo jalni svetovalec dr. Albert Wiesinger , ne moremo ver-jeti; kajti on bi gotovo tacih bedarij v svoj list ne spre-jel in tudi tacih dopiscev pri svojem časopisu ne trpel, še manj pa kaj tacega po farovžih si drznil vrivati kranjski duhovščini, ki jej enoglasno kliče: apage satanas ! Ribnice 23. sept. (Citalnica; posta; letina.) Narodno življenje pri nas sicer še ni zaspalo in menda tudi ne bo , če Bog dá, — zaspala pa je naša citalnica. Zanimiv je vzrok njene smrti. V življenje skli- ne kakor mi je uni pot pero zašlo prve dni ok- tobra, ampak novembra, se je že začel nekak Diáu"!*) in sicer gledé na Tominski okraj yy A • eri kakor cala se je večidel po prizadevanji vrle naše duhovšcine, katera jej je bila tudi najizdatnejša podpora. Udov je imela tudi med tržani, ki so hodili pridno prebirat slo- nam Slovenec" kaže. zadnji ,, (iorensko 20. sept. venske časnike , pl. titulo „gospoda" to uradniki 9 in kar za yy y Gemajndarici" (Nemci jo ko bi dobili pri v o mo- ) rala na vso moč temu da lit vi čitalnico v pest in potem naredili iz nje kazino !" Tako so modrovali. „A1 kako dobiti većino če nas je premalo ?" Modre glavé pa tudi iznajdejo imela odnekdaj. SL deželni zbor bi imel priliko modre misli. „Sklenimo pri občnem zboru večo letno humaniternega in finančnega obzira velevažno zadevo leto izkopljejo iz zemlje naši ljudje, ugovarjati se Idrije v z e 1 o, kar je , to iz plačilo potem bodo yy kmetje izstopiii in tako bomo mi svetu razložiti in na idrijo pozornost svojo obrniti. Naj v večini in naredimo potem iz čitalnice, kakor se nam bi to storil! Al bivši tukajšnji kaplan nemčurjem štrenozmede. zdi." _ Nehotec namreč prepustiti čitalnično lastnino za statvi tudi druga letina, prav picla. Dolensko 24. sept. Pri nas bo vinska y a kor nove kazine, poduči kmete, za kaj tu gre. Boljše, da bilo slane smo se vec nadjali vinogradih , kjer ni kakor bo v resnici. se čitalnica razdre, nego da bi se spremenila v kazino; Tudi vino ne bo kaj prida, ker grozdje noče zoriti. tedaj gré glasovati za razpuščenje društva, ~ ne pa Zato se pa vino še zdaj precej draži, ki dozdaj res ni kmetje" ne plačevali. imelo tukaj nobene prave cene. Zelje in repo so skoraj za povišanje letnine, katere bi ,, Tako se je tudi res zgodilo ; občni zbor je z većino glasov povsod gosenice, ki jih je čuda veliko, pokončale. Res sklenil razdor društva, premoženje, na katero posebno žalostna se nam kaže. so nemškutarji merili, se je spravilo v denar in daro- ubogim val tudi kazine ne. Nek nov ministersk ukaz naš poštar tako tolmači Planin v Črnomaljskem okraji. Pri volitvi šolskim otrokom. Zdaj nimamo čitalnice, pa dne t. m. je bil Jože Sterbenec za župana, Janez Naj preidem od tega k naši pošti. Sterbenec in Matija F ink pa sta bila za svetovalca y a izvoljena. za vsako pismo in vsak časnik mora se 1 krajc. davka Ljubljane. Banka „Slovenija" ima tedaj juter odrajtovati. Al je ta krajcar za poštarja ali za pismo- velevažni občni zbor. Da zbor more sklepčen biti noša, ne vem. Kakor se meni zdi, dotični ministerski mora v njem vsaj zastopanih biti 234 delnic. Likvida- cijski odbor je vstregel naši želji v 37. listu razodeti in razglasil stan bankini, da ga delničarji že pred zborom na prevdarek v pregled imajo; isto tako dobijo ; kdor ima na da se mu cas ukaz določuje le to, da ima plačati tišti pošti posebno predalo ali kdor zahteva, niki na dom donašajo, neki določen znesek hodi po časnike sam ali pošilja po-nje, mu ni treba nič tudi poročilo likvidacijskega odbora v roke. Gledé kdor pa plačevati. Naš poštar pa ukaz ministra tolmači tako, na dotične obcne kupčijske postave in na pravila da vsak mora ali imeti posebno predalo na pošti za banke „Slovenije" ne more noben misleč delničar več vse, kar na nj prihaja, ali pa mu pismonoša mora do- omahovati, kako naj za svojo korist glasuje o predlogu V škodi, veto, ža našati vse, tudi časnike na dom. Da bi kdo sam po-nje likvidacijskega odbora zarad doplačila. hodil to is vj ka n , tv, mu je sicer po poštarjevi milostljivosti n i oavui o ^ ^ ^ ^ * u » ^ a*} * uu&uaj, — voljeno, a le tišti trenutek, ko začne on pošto izdajati. libog ! je bridka resnica ; z doplačilom od likvidacijskega do- liki škodi smo delničarji že dozdaj ce se Tudi s tem nas pokori poštar, da, čeravno Ljubljanska odbora nasvetovanih 30 gold, za akcijo se poškodujemo in Kočevska pošta prihajate že opoldne, vendar poštar morebiti še za kaj več, morebiti pa tudi ne časnike, po katerih v tako važnem času kar hrepenimo jame razpošiljati še le ob treh, ko se povsod, še celó v y qstro i^tirjajo bankini dolžniki in dobro v prodajo hiše njene ter se tako izvrši likvidacija. Ce pa na- Ljubljani, časniki izdajajo že pol ure po prihodu pošt. sproti po glasovanji za nedoplačilo se zavezala žila Naj bo tedaj naš poštar priporoČen c. k. poštnemu vod- likvidaciji, potem pride banka na kant in železná stvu ! Ce ta pritožba ne bo nič pomagala, bomo se roka postave (konkursa) bo i z tir jala od vsacega del- zadnjem obrnili naravnost v Trst. — Letina je pri nas jako ničarja, kdor kaj ima, 90 gold, za akcijo, slaba, posebno okoli Dolenje vasi in dalje proti Kočevji, našem listu smo to stvar dokazali menda jasno dovolj* kjer je voda vse zadušila. Edina turšica še ni pokon- Ne moremo si pa kaj y da ne bi pri tej priliki obža- čana, potřebuje pa nekoliko dni lepega vremena, da bo lovali zadnji čas nekako reserviranega postopanja y i .SL dozorela. Pred zimo že vse třepetá y k aj ti ziveza ne bo Gospodarja", in da častiti naš kolega, s katerim imamo ne za ljudi y ne za živino. Iđrijc 23. sept. Se ni duha ne sluha y kako y „Novice" v zamění, ni verjel nam y žaru Logaškem odkrili laž ki smo koj po po- Tagbl. „Laibacherice" in „ o y c^ / f s / / onij|/80.000 gold., ampak je to laž zopet v zadnjem se reši upor protestantov zoper pravilne naše volitve, o katerem sem unidan „Novicam" poročal. Ne vemo še listu svojim bralcem na mizo postavil. Tem bolj pa se tedaj y ' i—------ — '—..«v« ~ ' ~j ~ kaj se huha. Res, da pod zemljo naši ljudje moremo čuditi našim dragim prijateljem na Stajarskem » delajo in si kruh služijo državljani so vendar in da o nesrečnih zadevah banke „Slovenije' i niso z nami v 1 • • zelijo y da bi nad zemljo vživali svobodo, ne pa ko- mande o državljanskih pravicah. i kake m oziru pravi nas Idriičani smo res banke ..Slovenije" složno postopali, ker so vendar oni v Celji bili stvarniki raniskem. Rud- čistega dobo niži ceni živegá srebra narjev, rodovine rudokopov močnatih namestuje kislo obilo , vzeti ! Samo solate čuda katero pozimi svetnikov osnovali s tem, gizdavo izprva 8lednic. (Iz seje večini svojih upravnih bila ki Je in se tako nesrečnih po- odbora 23. sept.) službo 2, hoče rudarski z dra vnik bolehavcev nadpaznika v deželni prisilni delavnici se je spreje! se- nas tolaži danji a znik razreda Jožef D o b n i k a r. Predlogu vendar utegne na pomnoženega krajnega in okrajnega šolskega sveta y da višem mestu sprevideti potreba zdravnika za posebne se služba nadučitelja v Mengšu poděli sedanjemu uči- razmere našega kraja y ki potem y ker tudi v okraji telju Antonu Javoršeku v Mirni peči, je dež. odbor Logaškem ni okrajnega doktorja, moral celó zdravnika pritrdil, kakor tudi predlogu deželnega šolskega sveta v Postojní iskati. Kranjska dežela je, kar se tiče dok- da se ustanovi na ljudski šoli v Smariji pod Ljubljano 7 torjev zdravilstva, kakor smo slišali iz obravnav dežel- služba 2. učitelja z letno plačo 500 gold, ter da se po-nega zbora, v obče prav na slabém, odkar še vsak okraj vekša letna plača šolskega učitelja v Hotederšici od nima svojega zdravnika, a zdaj se še nam hoče zdravnik 400 gold, na 450 gold. Za slepe otroke revnih starišev na Kranjskem vzeti, češ, da tudi v Přibramu ga ne bo. Se li pa more Příbram primerjati z našimi razmerami? Ko ru- darska direkcija je zdaj šest štipendij barona Flodniga izpraznjenib. kaj srca imela za naš ubogi atan in Otroci s takimi štipendijami se pošiljajo v Linz v šolo ne prezrla dohodkov, ki jih državni blagajnici vsako za slepe. Čudno je, da je za te štipendije tako malo - 3 prošnjikov, da se pri vsem tem, da se vsako leto raz-pisujejo, nikoli ne morejo vse oddati — ker se ne oglasi dosti prošnjikov. — Temvec pa , kakor slišimo , se je oglasilo prošnjikov za izpraznjenih 6 sirotinskih štipendij (Waisenkinder-Stiftungen) — nié manj kot 272. — (V vcerajšnji seji mestnega odbora) je župan na interpelacijo odbornika Jurčiča, zakaj se naČrti sejinih obravnav odbornikom ne pošiljajo tudi v slovenskem ziku in se samo nemškimi ravnopravnost žali, odgovoril blizo tako-le: Interpelant je sam izrečno objavil, da vsi odborniki znajo nemški, tedaj nemških reči ni potreba prestavljati slovenski, kar bi blagajnici le več stroškov prizadjalo. — Z drugimi besedami glasi se ta odgovor na kratko tako-le : ,,óe bočete ravnopravnost, plaćajte jo"! — Gosp. Juróič je protest objavil zoper ta odgovor, ki gre ad acta. - V okrajni šolski svèt sta bila izvoljena odbornika Dežman in Mahr, — narodna stranka je hotela dr. Kar. Bleiweisa in Kar. Kluna, pa je padla, se ve da. — Po poročilih, ki sta nam jih gospoda A. Perme in A. Vertacič, od družbe kmetijske imenovana raz-stavna sodnika, přinesla iz vinske razstave Mariborske, ste Kranjskim vinom in grozdju (Vipavskim in Dolenskim) došle dve sreberni državni medaliji, ce-ravno Dolensko vinstvo ni bilo kaj srečno zastopano, in da gospod Ogulin je z veliko pohvalo govori! za potrebo postave, po kateri se za po toči poškodovanim vinogradom od piše davek ne samo za tisto leto, ko je vinograd poškodovan bil, ampak tako dolgo , dokler zopet ne donaša navadnege prideika. Predlog njegov je bil enog'iasno sprejet. Ker je bilo več zanimivih obravnav v tem zboru, nadjamo se od g. Ogulina nekoliko Črtic o Mariborskem vinorejskem zboru. — Tudi magistrat Ljubljanski razglaša preselitev strahovitega krompirjevega ,,kolorado" žužeka iz Amerike v Evropo in kmetovalce tukajšnje opo-minja pažljivim biti, kakor so ,,Novice" po naročilu c. k. ministerstva kmetijstva že v 35. listu poročale. — (Gosp. Subie), naš izvrstni slikar, je přišel te dni iz Rima v Ljubljane, kjer misli več časa ostati, da dodela naročene mu slike. Navdušenost za umetnost slikarsko žene ga še na Dunaj , da bi tudi ondi videl umotvorov zgodovinske vrste^ katere se najraji izbira za svoje predmete. Podpore, ki sta jo on in gosp. Franke dobila iz deželnega zaklada, je res kapital za čast domovine na dobre obresti položen. — (Nas rojak gosp. Matija Valjavec), dozdaj profesor na gimnaziji Varaždinski, je imenovan za profe-sorja na gimnaziji v Zagrebu. — Gosp. Jan. Navratila, direkcijnega adjunkta 20 do 30.000 dobrovolj Je zbrati za jsko y Novicar iz domaćih in tujih dežel. pri knezu Milanu in v tej izrazil da je Miletič imel audiencijo Magj Iz Dunaj Konferencije med Dunaj ski m in brbov o gostiinici napil zdravico Milanu in Mongolov za y y yy da kralj osvobodenje i v navedeni Srbskému" in Peštanskim ministerstvom zarad nove pogodbe med Avstrijo in Ogersko so pri kraji, a podoba je, da jako kilavo, kajti nacrti nove pogodbe se ne bodo niti Dunajskému niti Peštanskemu zboru predložile že prihodnji mesec, ampak še le prihodnje leto. Spomladi so vládni časniki pritrkovali na veliki zvon, da ste se obe vladi drugi usta- i3og vedi, kaj še! — Iz vsega tega se pač misliti sme da obsodba Peštanske sodnije se ne opira toliko na po zitivne dokaze, kakor na razloge sumičenja. 9 Iz Turškega boj čas premirj to ta v 1 j y čas ; biti 25. dne t. m. je iztekel ko ie imel boj začasno že porazumele, sedaj pa javkajo oficij mso voverski časniki, da ni še nobene edinosti med njima. Isto tako ni se po ekspektoracijah v časnikih takraj in unkraj Litave nadjati porazumljenja državnega zbora Dunajskega in Peštanskega; obe str* za kar se pa divji Turki še změnili , ki so koj drugi dan po oklicanem premirji Srbe padli, pa zato pod vodstvom polkovnika Petersena se je y reci se sme y oborožujete se na borbo za živl nočejo za nobeno ceno nič in smrt. Magj po krvavi bitki zdatno našeškani bili. Zadnj mnogo pisarilo, da se bo premirje podaljšalo; al do iz Carigrada, da ga podalj eti od tega, da bi od danes ni še nobenega gotovega bi bile velike vlade primorale Turčijo, da g» puu< Ves čas ni diplomacija zmožná bila toliko doseči tistih 80 mi lij dolgá, ki ga ima cesarstvo ustavi dalj no prelivanje krvi y nekoliko na Ogersko prevzeli. Ogerskega ministerstva predsednik Tisza trdo vratno povdarja, da njegova stranka je leta 1867. med Avstrijo in Magj arijo sklenjeno po- s tenr pogojem odobrila, da od tega dolgá da kdo jej po takem more še vero vati, da bode z mirnim sporazumkom rešiia Za prav7 žalostno osodo kristjanskih Slovanov na Turškem to ima permanentni odbor Srbské skup na y svoje rame ne vzame , Ogerskega zbora; on (Tisza) stopi iz da tudi godbo Magj arija n danes trdna ministerstva, ako bi Avstrija pri temji ostala, Ogerska mora delež tega dolga na-se vzeti. To bodo da v svoji adresi od 23. dne t. m. do ministerstva pri pravlja narod Srbski na dalj boj za ivlj in smrt in to je se jJa jz Cetinja se brzojavlja, daje knez Crnog ukazal, da vsi, ki so dobili dopust bodo 24. dne t. m. zopet pri svojih batalijonih premirj a, se lep homatije! Nesrečni dvalizem, ki so ga usta voverci stvarili, tira Avstrijo oči vidno v propad strij Av- Belcredi je moral pasti, da je tujec Beust přišel naj ^ HH I I BI H V Srbiji ni zdaj druzega glasu kot tega: „živio nas • -1 1 • H iT • 1 / \ 1 t » â j J A P kral Milan Ob na krmilo. Zdaj imaste pogačo ) ki Sl je niso krivi jo je on pekel Milana proglasila za kralj armadnemu klicu pritrdil ves lja ta klic in zdaj tudi odbor skup Armada je kneza ev je d navdušeno po- ojskovodja Crnaj dni Novi župan Pražki gosp. Skramlik je bil te kneza za kralja. M i 1 proklamuj na Dunaj Polit. Corresp y u da se cesarju zahvali za potrjenj kralj Srbski y ta našlo po volji naroda mora biti pa pomeni p o p o 1 m „xviit. vunuop. javlja,, v*«* 6<* ťvuv>uuv/ se pridruži tuai samostalnost vsen jugosiovanov milostljivo; jako prijazno ga je sprejeMudi ministerstva na Turškem, Turek pa se potisne iz Evrope, ker ni da ga je cesar sprejel posebno ta Ino st Srbiji, kateri, če Bog dá in pomoč Rusk se pridruži tudi samostalnost vseh Jugoslovanov predsednik knez Auersperg. Bog vedi, ali ni imel ta človek prihod Pražkega župana kak • v • visi politiški pomen? Iz Ceskeg vanov na Turškem napraviti več tacb Tukaj so hoteli na korist Jugoslo y okraj nazaj razen y , ampak živina, ki naj gré v Azijatsko domovj kamor ga žalostěn ne bo spremil noben clovek roj ako v njegovih Magjar o v. glavarstva so jih zabranila in to zabrano motiviraj s tem, da so taki tabori nasprotn se Avstrija in Ogerska držite. Čuda liberalen tralnosti. katere zlog ! Žitna cena v Ljubljani 20. septembra 1876. Naši usta voverci v enomer trdijo, da v Avstriji vlada svoboda taka, kakor na Angleškem, kako to? Na An- __ gleškem se svobodno napravljajo meetingi in proklinja 9 a. so se Turška krvoločnost brez vsacega pomislika na neu- ječmena 4 fl. 55. -— prosa 4 fl. 70. — ajde 6 fl. 60. Hektoliter v nov. denarj domaće 8 fl. 77. — banaska 5 fl. 60. sorsice 6 fl. 77. rži 6 fl. 50. ovsa 3 fl tralnost brez vsacega pomislika na neutralnost Angleško To isto vidimo v ltaljji. da Cehi s Gališkimi federalisti na- 41 Krompir 3 fl. 40 kr. 100 kilogramov Sliši se meravajo neko skup kcij To v Galicij so poedini federalisti prazna govorica, Kursi na Dunaji 26. septembra. vsaj pa sama ne vé, kaj hoće in kaj bi počela Poljakov 570 metaliki 66 fl. 90 kr. Narodno posojilo 69 fl. 80 kr. Ažijo srebra 101 fl. 90 kr Napoleondori 9 fl. 66 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: Jozef Blazilikovih dedièev v Ljubljani.