403 2022 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 37.091.64(497.472)"1947/1968" Prejeto: 22. 11. 2021 Mirjana Kontestabile prof. zgodovine in diplomirana pedagoginja, arhivska svetnica, Pokrajinski arhiv Koper, Kapodistriasov trg 1, SI–6000 Koper E-pošta: mirjana.kontestabile@arhiv-koper.si Jurka Lepičnik Vodopivec dr. ped. znanosti, redna profesorica, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Cankarjeva 5, SI–6000 Koper E-pošta: jurka.lepicnik@pef.upr.si O uporabi učil pri poučevanju bodočih učiteljev na Učiteljišču Portorož­Koper (1947–1968) IZVLEČEK Učila so imela v preteklosti in imajo še danes pomembno vlogo pri kvalitetnem izobraževanju učiteljev. Na njiho- vo uporabo v šolah so vplivali vsakokratni zgodovinski kontekst vzgoje in izobraževanja, šolska regulativa ter razvoj industrije, znanosti in didaktike. Po drugi svetovni vojni se je z elektrifikacijo širila uporaba različnih medijev, kot so magnetofon, radio in diaprojektor. Že na C.-kr. moškem učiteljišču Koper (1875–1909) so učilom posvečali veliko pozornosti, še posebej pri poučevanju fizike, saj so imeli zelo dobro opremljen kabinet. Pri vzpostavitvi učiteljišča za južno Primorsko po končani drugi svetovni vojni, ki so ga najprej odprli v Portorožu, so poskrbeli tudi za učila, zbirke učil ter izobraževalno tehnologijo. Ker učiteljišče ni imelo kontinuirane tradicije, se je srečevalo s pomanjkanjem učil. Konec 50. let je nabavljanje učil vse bolj zamiralo, saj so učiteljišča preoblikovali v pedagoške gimnazije. KLJUČNE BESEDE Učiteljišče Portorož, učiteljišče Koper, metodika, načelo nazornosti, naravoslovna učila, družboslovna učila, kabinet predvojaške vzgoje, avdiovizualna sredstva ABSTRACT ON THE USE OF TEACHING AIDS AT THE COLLEGE OF EDUCATION PORTOROŽ–KOPER (1947–1968) In the past and still today, teaching aids have played an important role in providing future teachers with quality education. Their use in schools was affected by different historical contexts of education, school regulations as well as the development of industry, science, and didactics. After the Second World War, the use of a variety of media, such as tape recorder, radio, episcope, and slide projector, spread with electrification. As can be gathered from its well- -equipped cabinet, the Imperial-Royal College of Education for Men in Koper (1875–1909) devoted much atten- tion to teaching aids, especially in physics instruction. On its establishment after the Second World War, the college of education for southern Littoral, first opened in Portorož, also provided teaching aids, collections of teaching aids, 404 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–418 2022 and educational technology. In the absence of continued tradition, the college faced a lack of teaching aids. At the end of the 1950s, increasingly less teaching aids were bought as colleges of education converted into high schools of education sciences. KEY WORDS College of Education Portorož, College of Education Koper, method, principle of clarity, natural science teaching aids, social science teaching aids, pre-military education cabinet, audio-visual aids Uvod Koper ima pomembno tradicijo izobraževanja učiteljev, saj je štiriletno C.-kr. moško učiteljišče tu delovalo v obdobju 1872–1925. Hrvaške oddelke učiteljišča so leta 1906 preselili v Kastav,1 slovenske oddelke pa leta 1909 v Gorico, kjer je nastalo prvo popolnoma slovensko moško učiteljišče v Avstro- -Ogrski, saj so vse predmete poučevali v slovenskem jeziku.2 V Kopru so ostali italijanski oddelki. Po drugi svetovni vojni so ponovno ustanovili najprej izposta- vo tolminskega učiteljišča v Portorožu, nato pa v za- četku leta 1947 Slovensko učiteljišče Portorož, ki se je leta 1953 preselilo v Koper, postalo petletno in tu delovalo do ukinitve leta 1968. Na obeh učiteljiščih so pri izobraževanju bodočih učiteljev velik poudarek dajali metodiki, načelu nazornosti in poučevanju, ki so ga dijaki opravljali na vadniških osnovnih šolah. Ker so učitelji na osnovnih šolah poučevali prirodo- pis od tretjega do petega razreda, so učiteljišča imela zbirke naravoslovnih učil s področij biologije, kemi- je, fizike in mineralogije. Med poukom so pri fiziki in kemiji izvajali eksperimente. Dijake učiteljišč so usposabljali za kulturno-prosvetno delovanje, zato so učiteljišča imela glasbeno vzgojo, ki je poleg petja obsegala igranje instrumenta, bodisi violine, klavirja ali flavte. Po reformi osnovne šole, ki je leta 1958 po- stala osemletna, so učiteljišča ukinili, nadomestila jih je višja pedagoška šola. Naravoslovne predmete so od 6. do 7. razreda poučevali učitelji, ki so se izobraževali na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Ta se je leta 1964 preimenovala v Pedagoško akademijo. Zgodovina uporabe učil Prelomnico pri uporabljanju učil je prineslo na- čelo nazornosti, s katerim je Jan Amos Komensky3 izpostavil pomen izkustvenega učenja skozi čutne 1 Jakovljević, Učiteljska škola, str. 215. 2 Cencič, Slovensko moško učiteljišče, str. 55. 3 Jan Amos Komensky (1592–1670) je utemeljitelj sodobne pedagogike, razvil je načelo nazornosti. Pod vplivom huma- nizma in razsvetljenstva je želel, da bi poučevanje, izobraže- vanje in vzgajanje v nasprotju s sholastičnimi metodami po- stalo bolj življenjsko. Zavzemal se je za osnovno šolo, ki naj bi bila namenjena vsem, ne glede na socialno poreklo ali spol, poučevanje pa naj bi potekalo v maternem jeziku. Njegovo najpomembnejše delo je Velika didaktika (Blažič et al., Di- daktika, str. 11). zaznave ter neposredno opazovanje kot vir znanja.4 Kasneje se je Johann Heinrich Pestalozzi5 zavzemal za razumevanje učne vsebine, Johann Friedrich Her- bart6 pa je utemeljil sistematičnost in stopnjevanje učnega procesa; poudaril je pozornost učenca, ki jo učitelj doseže z nazorno demonstracijo, in s tem lažje razumevanje učne vsebine.7 Jean Piaget8 je utemeljil psihološki vidik nazornosti in razvojne psihologije, ki poteka od predlogičnega prek konkretno-situa- cijskega do formalno logičnega mišljenja po 12. letu starosti. Metoda nazornosti, v preteklosti so jo poi- menovali metoda kazanja ali kazalni pouk, ki jo danes štejemo med didaktična načela, je razvijala spoznanja in doživljajske sposobnosti. S pomočjo nazornosti so učitelji spodbujali motivacijo, tako so bili učenci v neposrednem stiku z učno vsebino ter so neposredno pridobivali in utrjevali nova znanja. Danes je metodi- ka kot specialna didaktika samostojna interdiscipli- narna veda. V preteklosti in tudi danes vedno znova opozarjajo na pravo mero uporabe učil. Brez uporabe nazornosti je pouk lahko postal spoznavni formali- zem, prepogosta uporaba nazornosti pa je lahko vo- dila v prakticistično znanje.9 Velik pomen so učilom pripisovali učitelji, ki so se v obdobju Avstro-Ogrske šolali na štiriletnih učite- ljiščih, nastalih po 3. osnovnošolskem zakonu, spre- jetem leta 1868. Prva samostojna dela o didaktiki na Slovenskem so nastajala konec 19. in v začetku 20. stoletja.10 Leta 1888 je profesor teologije Ivan Zu- pančič, predavatelj pedagogike na ljubljanskem bo- goslovnem učilišču, pripravil Pedagogiko za študente teologije, ki je v drugi izdaji izšla leta 1904. Starosta slovenskega zgodovinopisja Franc Kos je po objavi 4 Prav tam, str. 188. 5 Johann Heinrich Pestalozzi (1746–1827) se je zavzemal za razumevanje učne vsebine in načelo nazornosti (Blažič et al., Didaktika, str. 189). 6 Johann Friedrich Herbart (1776–1841) je pedagogiko ute- meljil kot akademsko disciplino. Na pedagoškem področju je uveljavil učno sistematiko in stopnje pouka. Zagovarjal je po- stopno poučevanje učne vsebine od enostavnega k zahtevne- mu in izhajal iz učenčeve pozornosti (Blažič et al., Didaktika, str. 127). 7 Prav tam, str. 127. 8 Jean Piaget (1896–1980) je nazornost utemeljil na podlagi psihologije ter razvoj učenčevega mišljenja razdelil na predlo- gično, konkretno-situacijsko in formalno logično mišljenje, ki se razvije po 12. letu starosti (prav tam, str. 189). 9 Prav tam, str. 193. 10 Prav tam, str. 18. 405 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–4182022 več člankov v Učiteljskem tovarišu v času poučevanja na C.-kr. moškem učiteljišču Koper leta 1890 izdal Vzgojeslovje, Viktor Bežek, profesor in ravnatelj C.- -kr. moškega učiteljišča Koper, pa je leta 1917 objavil Občno ukoslovje z umoslovnim uvodom. Stanko Goga- la je leta 1933 izdal Temelje obče metodike, ki so kot ponatis izšli še leta 1951 in 1953. Veliko člankov o didaktičnih in metodičnih te- mah so učitelji objavljali v učiteljskih revijah Učiteljski tovariš, Popotnik, Slovenski učitelj in Šola. Slovenska matica je med letoma 1869 in 1877 izdala svetovni atlas v slovenskem jeziku. Leta 1900 je bila ustano- vljena Slovenska šolska matica z namenom izdajanja strokovnih in poljudnoznanstvenih publikacij, ki so bile kot priročniki namenjene učiteljem.11 Zanemarljive niso niti razprave in praktični pri- ročniki o uporabi ustreznih učnih metod in učil, ki so jih objavljali učitelji. Henrik Schreiner12 je leta 1895 izdal priročnik Prirodoslovni pouk v ljudski šoli. Ivan Lapanje, ki je med letoma 1869 in 1871 pouče- val na rudniški šoli v Idriji, je napisal vrsto člankov o metodiki ter izdal knjigi Praktična metodika za učite- lje in učiteljske pripravnike ter Navod za poučevanje na nižji stopnji narodne šole.13 Spodbujal je uporabo učil pri poučevanju in bil soustanovitelj društva Šola,14 ki je skrbelo za opremljanje šol z zbirkami učil.15 Leta 1923 je Dragotin Přibil z Jankom Bezjakom izdal učbenik Vzgojeslovje s temeljnimi nauki o dušeslovju za učiteljske in srodne duše.16 Na Primorskem so uči- telji konec 19. stoletja veliko pozornosti namenili zbirkam učil. Osrednjo zbirko kamnin je na pobu- do Ivana Lapanjeta zbral prirodoslovec Ferdo Seidl, ki je med letoma 1887 in 1915 poučeval na goriški realki; njegova zbirka je bila uničena med prvo sve- tovno vojno.17 Pionir slovenskih šolskih rudninskih zbirk je bil Edmund Čibej, ki je leta 1881 maturiral na koprskem učiteljišču.18 Dopisoval si je z muzeji na Dunaju in v Pragi ter z njimi izmenjeval kamnine in rudnine. Eden prvih pobudnikov promoviranja in izdelovanja učil Josip Prijatelj je leta 1898 maturiral na ljubljanskem učiteljišču. V obdobju, ko je pou- čeval na Tolminskem, je na učiteljskih konferencah predaval o uporabi učil.19 Zbral je skupino učiteljev, 11 Šavli, Vrsta skozi čas, str. 28. 12 Henrik Schreiner (1850–1920) je na Dunaju študiral ma- tematiko, fiziko in prirodoslovje. Najprej je kot suplent po- učeval na realni gimnaziji III. okrožja na Dunaju. Nato je poučeval na učiteljišču v Bolzanu, kjer je bil tudi namestnik ravnatelja. V letih 1890–1920 je bil ravnatelj mariborskega učiteljišča. 13 Šavli, Vrsta skozi čas, str. 27. 14 Društvo Šola je pričelo delovati v Idriji 1. avgusta 1871. Na občnem zboru 25. septembra 1872 so ga preimenovali v Na- rodna šola in njegov sedež preselili v Ljubljano (Hojan, Na- rodna šola, str. 56). 15 Prav tam, str. 26. 16 Prav tam, str. 227. 17 Šavli, Vrsta skozi čas, str. 29. 18 Prav tam, str. 70. 19 Dimnik, Letopis, str. 178. ki je sestavljala zbirke in zanje nabirala materiale, odvečne primerke pa pošiljala zbirnim centrom v druge okraje in dežele takratne Avstrije, in sicer v zameno za učila, ki niso bila dosegljiva v slovenskih pokrajinah. Med ravnateljevanjem na meščanski šoli v Ormožu v letih 1922–1938 se je Prijatelj srečal z učiteljem Viljemom Kunstom. Ta je po drugi sve- tovni vojni vodil Tovarno učil Črnomelj, nato se je preselil v Zagreb, kjer je bil zaposlen na Zavodu za školsku opremu. S hčerko Zoro sta sodelovala tudi pri didaktičnih igračah podjetja Mehanotehnika Izola. Leta 1964 sta izdala knjižico Elektro-pionir s 64 po- skusi s področja elektrotehnike.20 Poleg nazornosti in razvoja didaktike so v prete- klosti v slovenskih pokrajinah na uporabo učil po- membno vplivali razvoj znanosti, velika znanstvena odkritja sredi 19. stoletja, avstrijska zakonska regu- lativa šolskega področja, Slovenska šolska matica in uvedba poučevanja realnih predmetov, kot so priro- dopis v ljudskih šolah ter fizika, kemija in biologija v realkah21 in gimnazijah.22 Tretji osnovnošolski zakon iz leta 1868 je nazorni pouk okrepil z uporabo sten- skih slik v ljudskih šolah, leta 1874 pa so v 4. razred ljudskih šol uvedli prirodopis. Iz gradiva Ljudske šole Povir razberemo, da so v začetku 20. stoletja priro- doslovne predmete v šolah poučevali že v 3. razredu. Učna snov prirodopisa in prirodoslovja je obsegala fizikalne vsebine: zrak, zračna črpalka, gasilna briz- galka, zračni tlak, razširjanje toplote, toplomer, pre- vodnik toplote, voda (tališče), širjenje telesa zaradi toplote, magnetizem, elektrika (torna elektrika), lom, tlakomer.23 Uvedba realij24 v nižje razrede gimnazije je spod- budila opremljanje kabinetov fizike. Učni in šolski red, sprejet leta 1870, je predpisoval, da morajo šole imeti učne pripomočke ter pri poučevanju uporabljati stenske slike in zemljevide.25 Uporaba učil je razcvet doživela sredi 19. stoletja z opremljenimi kabineti fi- zike, v katerih so izvajali eksperimente, profesorjem fizike pa so omogočali raziskovanje. Koper se ponaša s tradicijo poučevanja naravoslovnih znanosti, najprej na Collegio dei nobili, ki so ga piaristi26 ustanovili na 20 Kunst, Elektro-pionir. 21 Srednja šola s poudarkom na poučevanju prirodoslovnih in tehničnih ved. Nižja realka je bila triletna in je dijake priprav- ljala na poklic, višja realka pa je trajala sedem let in dijake pripravila za vpis na visoko tehniško šolo. 22 V preteklosti so obstajale nižje in višje gimnazije. Nižja gim- nazija je obsegala štiri razrede, višja gimnazija pa je bila od 5. do 8. razreda osemletne gimnazije. Klasične gimnazije imajo poudarek na poučevanju jezikov, filozofije in kulture, realne gimnazije pa na poučevanju prirodoslovnih predmetov in ži- vih jezikov. 23 SI PAK KP/0794 OŠ Povir, t. e. 7, šolsko leto 1913/14. 24 V preteklosti je pouk realij obsegal prirodopis, zemljepis in zgodovino. 25 Šuštar, Zgodovinski razvoj, str. 430. 26 Piaristi ali scolopi so pripadali katoliškemu redu, ki ga je ko- nec 16. stoletja ustanovil Jožef Kalasanc (San Giuseppe Ca- lasanzio). Najprej je kongregacija, ki je skrbela za izobraže- vanje v verskem duhu, ustanavljala brezplačne šole, ki so bile 406 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–418 2022 začetku 17. stoletja.27 Po marčni revoluciji so liceje, ki so imeli fizikalne kabinete, priključili gimnazijam.28 Ko so v Kopru leta 1848 ponovno odprli gimnazijo, je družina Grisoni29 donirala sredstva, s katerimi so namenjene tudi Židom in revnim. Kot red Chierici Regolari Poveri della Madre di Dio delle Sculoe Pie jih je katoliška cerkev priznala leta 1622 (enciklopedija Treccani). 27 Krmac, L´imperial, str. 15. 28 Južnič, Pouk fizike, str. 143. 29 Rodbina Grisoni se je v Koper naselila konec 14. stoletja. V Velikem svetu so njeni predstavniki zasedali pomembne funkcije. Sredi 18. stoletja jim je beneški Senat podelil dedni naslov grofa. Zakonca Francesco Grisoni (1841) in Maria Anna Grisoni (1858) sta znana po dobrodelnosti. Podpirala sta delovanje koprskih ustanov, velik del njunega premoženja pa je bil po njuni smrti namenjen koprskim ustanovam (Bo- leta 1855 opremili kabinet fizike.30 V tem obdobju lahko na področju fizike sledimo hitremu razvoju akustike, optike in elektromagnetizma ter prvim po- skusom z elektriko. Poleg koprske gimnazije je imelo bogat kabinet za fiziko in kemijo C.-kr. moško uči- teljišče Koper, ki so ga leta 1872 v Koper preselili iz Rovinja. Leta 1875 je postalo edino moško učiteljišče v Avstrijskem primorju.31 Imelo je slovenski, italijan- ski in hrvaški oddelek, njegov uradni jezik pa je bila nin in Rogoznica, Koprska rodbina Grisoni, str. 7). 30 Sabaz, Il Gabinetto, str. 203. 31 Avstrijsko primorje (1849–1918) je nastalo ob ukinitvi trža- škega gubernija ter je obsegalo mesto Trst, pokneženo grofijo Goriško in Gradiško ter mejno grofijo Istro. Po prvi svetovni vojni ga je zavzela Italija. Fizikalni pripomočki s seznama prof. Lenardia, ki so jih z rovinjskega učiteljišča preselili na C.-kr. moško učiteljišče Koper (SI PAK KP/0100, t. e. 1, a. e. 3). 407 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–4182022 nemščina. Pri pouku je bila razširjena uporaba mate- rinščine, zato je večina pouka na slovenskem oddelku potekala v slovenščini, le v četrtem letniku pretežno v nemščini. Na njem se je izšolalo več kot 400 slo- venskih učiteljev, ki so na Primorskem poučevali do konca prve svetovne vojne. Pri pouku fizike in kemije so dijaki fizikalne in kemične pojave spoznavali z ek- sperimenti. Tako so pridobivali znanja, potrebna za razumevanje industrije in vsakodnevnih življenjskih pojavov. Da je bil kabinet fizike, prirodopisa in kemi- je sodobno opremljen, je razvidno iz seznama, ki ga je sestavil profesor fizike na moškem učiteljišču Koper Francesco Lenardio ob selitvi učiteljišča iz Rovinja v Koper, saj obsega 79 didaktičnih pripomočkov.32 Za področje fizike razberemo učila za mehaniko, toplo- to, zvok, optiko, tekočine in pline ter izvrsten astro- nomski daljnogled. Na Primorskem je bilo med prvo svetovno vojno uničenih veliko zbirk in učil. Po končani vojni in pri- ključitvi Primorske k Italiji ter z Gentilejevo šolsko reformo leta 1923 so bile slovenske šole prepoveda- ne, med njimi tudi slovenska učiteljišča. Slovenske učitelje so selili v notranjost Italije in na Primorsko pošiljali italijanske učitelje. Iz šol so bila odstranjena vsa učila, ki so bila v nasprotju z italijansko oblastjo ter kasneje s fašizmom. Oris razmer na Primorskem po drugi svetovni vojni Razvoja znanja in izobraževanja ni mogoče razu- meti brez zgodovinskega, kulturnega in političnega konteksta. Za obdobje po letu 1945 na Primorskem sta značilni dve nasprotujoči si ideologiji, prepad med slovenskim in italijanskim prebivalstvom ter težke povojne gospodarske razmere, otežene z odrezano- stjo ozemlja od tradicionalnih središč ter ekonomski- mi in političnimi ukrepi jugoslovanske oblasti. Leta 1945 je bila Primorska soočena z nerešenim vprašanjem meje med Italijo in Jugoslavijo, ustano- vitvijo cone A in cone B v Julijski krajini, ki sta bili ukinjeni leta 1947, ter z nastankom Svobodnega tr- žaškega ozemlja, ki se je ravno tako delilo na cono A in cono B. Cona A je obsegala Trst z ožjo okolico, upravljala jo je Zavezniška vojaška uprava. Cona B je segala od Škofij do Novigrada in je bila pod Vojaško upravo Jugoslovanske armade. Ponovna vzpostavitev slovenskega šolstva na Pri- morskem po končani drugi svetovni vojni je med letoma 1945 in 1947 tako potekala med dvema različnima vojaškima upravama: zavezniško anglo- -ameriško, ki je bdela tudi nad šolstvom v coni A, in jugoslovansko v coni B, kjer je šolsko politiko obli- kovala prosvetna komisija Pokrajinskega narodno- osvobodilnega odbora za Primorsko (PNOO).33 V 32 SI PAK KP/0100, t. e. 1, a. e. 3. 33 Gombač, Slovensko šolstvo, str. 182. Jugoslaviji se je s področjem izobraževanja ukvarja- la posebna komisija pri Centralnem komiteju (CK) KPJ.34 Po ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) leta 1947 je za področje šolstva cone B STO, ki je bila pod jugoslovansko vojaško upravo, skrbel Istrski okrajni ljudski odbor (IOLO) ter po letu 1950 Okrajni ljudski odbor (OLO) Koper. Učiteljišče Portorož­Koper Po končani drugi svetovni vojni se je slovensko šolstvo ponovno razširilo na celotno Primorsko. Ob- dobje je zaznamovalo povojno pomanjkanje, šolska poslopja so bila med vojno poškodovana, nekatera porušena ter brez opreme in učil. Pomanjkanje uči- teljev je bilo ena večjih težav, saj so bili med vojno izgnani, izseljeni, ranjeni, nekateri so padli. Najizra- zitejše je bilo pomanjkanje učiteljev na Primorskem, še posebej v slovenski Istri, saj tu slovenski učitelji niso poučevali in se izobraževali 25 let; zaradi raz- narodovalne politike, ki se je krepila s fašizmom, je Primorsko zapustilo več kot 1200 učiteljev.35 Da bi omilili pomanjkanje, so organizirali učiteljske tečaje v Postojni, Tržiču in Trstu,36 kjer so izobrazili, kot so jih poimenovali, učitelje tečajnike. Leta 1945 je v coni A primanjkovalo 50, v coni B pa 122 učiteljev.37 Takoj po vojni je bilo kar 83 šol (skoraj 30 odstotkov) brez učiteljev.38 PNOO za Slo- vensko primorje je sklenil ustanoviti slovensko učite- ljišče v Tolminu ali Postojni. Ker je bila Postojna po- rušena, so učiteljišče 25. novembra 1945 ustanovili v Tolminu.39 Poleg tega so poskušali ustanoviti sloven- sko učiteljišče v Trstu.40 Decembra 1946 so profeso- rico matematike in fizike Dušo Gajšek Felle iz Ljub- ljane napotili v Trst, da bi ustanovila učiteljišče.41 Iz Trsta so jo premestili v Portorož, kjer so ustanovili oddelek tolminskega učiteljišča. V tem času je vpra- šanje razmejitve postajalo vse bolj zapleteno. Nad slovenskim šolstvom v coni A je bdela zavezniška vo- jaška uprava, Pokrajinskemu narodnoosvobodilnemu odboru in Prosvetni komisiji pa je uspelo ohranjati vpliv nanj. Delovale so nekatere slovenske šole, ki jih ZVU ni priznala. Ravno tako ZVU ni priznavala ne- katerih učiteljev in profesorjev, saj so uporabljali ne- dovoljene učbenike in za učitelje organizirali tečaje, čeprav so bili prepovedani.42 34 Gabrič, Šolstvo, str. 74. 35 Lavrenčič-Pahor, Primorski učitelji 1914–1941. 36 SI PAK KP/0355, t. e. 1, dopis 7. 10. 1946. 37 Gabrič, Oživljanje, str. 139. 38 SI PAK KP/0355, t. e. 1, Zapisnik seje Prosvetne komisije pri PNOO, 7. 5. 1946. 39 Cencič, Šola, str. 172. 40 SI PAK KP/0355, t. e. 1, 7. 10. 1946; pogovor z Dušo Gajšek Felle v Ljubljani, 14. 3. 2003. 41 Duša Gajšek Felle je bila prva v. d. ravnateljice Učiteljišča Portorož. 42 Bajc, Obnova, str. 335. Gl. tudi Gombač, Slovensko šolstvo, str. 188. 408 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–418 2022 PNOO za Slovensko primorje je le mesec dni po ustanovitvi oddelka tolminskega učiteljišča in 10 mesecev pred pariško mirovno konferenco, na kate- ri so določali potek zahodne jugoslovanske meje, z odlokom 15. januarja 1947 ustanovil »Državno Slo- vensko učiteljišče v Portorožah«. Z rednim delom so na učiteljišču pričeli 10. februarja 1947.43 Najprej so organizirali dvomesečni tečaj za dijake, ki jim je vojna preprečila šolanje, da bi jih pripravili na ma- turo.44 Nato je Oddelek za prosveto PNOO poleg rednega prvega letnika odprl dvoletni tečaj za dijake, ki so imeli zadostno predznanje za študij na učitelji- šču. Učiteljišče se je 17. februarja 1947 iz vile Helios preselilo v vilo Marija, kjer so najprej imeli dve učil- nici in zbornico, ki je bila hkrati ravnateljeva pisarna. Vsa oprema je bila izposojena.45 Kasneje, v šolskem letu 1949/50, so dobili novo pohištvo, 40 miz in 5 omar za učila.46 Prostore so si v vili Marija delili z nižjo gimnazijo Portorož ter s slovensko in italijan- sko osnovno šolo. Septembra 1949 je učiteljišče v vili Marija imelo 4 učilnice, kopalnico so preuredili v ravnateljevo pisarno. Učila po drugi svetovni vojni Za obnovo šolstva po vojni sta značilni dve obdo- bji; najprej so v letih 1945–1950 obnavljali in oprem- ljali šolske stavbe ter reševali problem pomanjkanja učiteljev. Ravno tako je bilo med vojno uničenih ve- liko učil, zato jih je po vojni povsod primanjkovalo, na Primorskem pa še posebej. Najbolj je primanjko- valo učil za fiziko, kemijo, zgodovino in zemljepis.47 V obeh vojnah je bilo uničenih veliko zemljevidov, vsaka nova oblast je šole opremila z novimi učili in zemljevidi.48 Protner idr. navajajo, da so po vojni obnovili po- doben sistem usposabljanja učiteljev za poučevanje na elementarni stopnji, kot je bil pred vojno.49 Učite- lje, ki so poučevali na nižji gimnaziji, so izobraževali na višjih pedagoških šolah, gimnazijske profesorje pa na univerzi.50 Učiteljišča so bodočim učiteljem podala široko splošno izobrazbo ter dobro strokovno-teoret- sko orientacijo pedagoških, psiholoških, didaktičnih in predmetnometodičnih vsebin s poudarjeno prak- tično usposobljenostjo, ki so jo izvajali na vadnicah.51 43 SI PAK KP/0783, t. e. 12, Poročilo Državnega slovenskega učiteljišča v Portorožah, 3. 3. 1947. 44 SI PAK KP/0783, t. e. 29, Imenovanje izpitne komisije 10. 1. 1947. Gl. tudi dopis 75/48; prim. Tul, Povojno izobraževanje, str. 61. 45 SI PAK KP/0783, t. e. 12, Konferenčni zapisniki 1947. 46 SI PAK KP/0783, t. e. 12, Letno poročilo 1949/50. 47 Hočevar, Pripravljanje, str. 198. 48 Prav tam, str. 186. 49 Protner et al., Primerjava, str. 91. 50 V Kraljevini Jugoslaviji so se učitelji, ki so poučevali na uči- teljiščih, šolali na Višji pedagoški šoli v Zagrebu in Beogradu (prav tam, str. 91). 51 Prav tam, str. 87. Osnovna šola je bila najprej petletna, z začetkom šolskega leta 1947 pa je postala sedemletna. Imela je štiri razrede osnovne šole in tri razrede višje osnovne šole, učenci pa so lahko šolanje iz štiriletne osnovne šole nadaljevali tudi na triletnih nižjih gimnazijah, višja gimnazija je trajala štiri leta.52 Učitelje, ki so po vojni poučevali na petletnih in kasneje sedemletnih osnovnih šolah, so na uči- teljiščih usposobili za poučevanje pouka prirodopi- sa od tretjega do petega, kasneje sedmega razreda. Učni predmet je obsegal znanja botanike, zoologije, somatologije,53 evolucije, mineralogije, geologije in fizike. Zato so učiteljišča imela bogate naravoslovne zbirke rudnin, mineralov in živali ter učila in kabine- te za fiziko, kemijo in biologijo, saj so med poukom izvajali eksperimente. Iz vpisnice Osnovne šole Gorjansko v šolskem letu 1946/47 razberemo, da je snov tretjega razreda pri prirodopisu obsegala znanja o domačih živalih, pticah selivkah, mnogovrstnosti živali, človeškem te- lesu, pljučih, čutih, čutilih in prebavilih ter znanja o vodi, vrenju, hlapenju, dežju, snegu, toči, rosi, slani in vetru.54 Naslednje šolsko leto so snov tretjega razreda razširili z znanji o elektriki, telefonu in koloradskem hrošču.55 V šolskem letu 1950/51 je pouk prirodopisa v tretjem razredu obsegal vodo, zrak, veter, termome- tre, kamenine, apnenec, lapor, pesek, glino, steklo, sol, šoto, premog, nafto, železo, baker, svinec, živo srebro, rastline in živa bitja, cvet in plod.56 V šolskem letu 1946/47 so v četrtem in petem razredu pri prirodopi- su obravnavali sesalce, gada in modrasa, zastrupitve, ptice, sviloprejke, čebele, ribe, gozd in njegov pomen, človeško telo, oko, uho, nos, tip in vonj ter poglavja iz fizike, toploto in njene vire, raztezanje teles, termo- meter, tlakomer, apnenec, železo, magnetizem, hla- penje, železo in električne pojave.57 V šolskem letu 1950/51 so v petem in šestem razredu snov prirodo- pisa razširili na človeško okostje, sklepe, mišice, srce, kri, ledvice, živčevje, možgane, hrbtenjačo in čutila. Obravnavali so tudi škrob, sladkor, maščobe, beljako- vine in rudnine. Dodali so znanja, namenjena zdravju in higieni, obravnavali so zobovje, bacile, cepljenje na vasi, tuberkulozo in boj proti njej ter opekline, oze- bline in garje.58 Po letu 1950 so pričeli dvigovati kvaliteto pou- ka, izpostavili so razvojno stopnjo učenca in načelo 52 Zakon o sedemletnem obveznem šolanju je bil sprejet 11. julija 1946. Osemletne osnovne šole so tako do leta 1950 postale sedemletne, po letu 1950 pa ponovno osemletne. Ta- krat je nastalo veliko nižjih gimnazij. 53 Veda o človeškem telesu. 54 SI PAK KP/0618, t. e. 1, Vpisnica 3. razred 1946/47. 55 SI PAK KP/0618, t. e. 1, Tednik šolskega dela, 3. razred 1947/48. 56 SI PAK KP/0618, t. e. 1, Tednik šolskega dela, 3. razred, 1950/51. 57 SI PAK KP/0618, t. e. 1, Vpisnica 4. in 5. razred, 1946/47. 58 SI PAK KP/0618, t. e. 1, Tednik šolskega dela za 4., 5. in 6. razred 1950/51. 409 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–4182022 nazornosti. Na uporabo učil je vplival tudi inform- birojevski razkol s Sovjetsko zvezo, saj so v ospredje postavili učno snov in se izogibali dogmatskim me- todam.59 Leta 1950 so ponovno uvedli osemletno šolsko obveznost. Osemletne ljudske šole so se delile na štiriletno nižjo stopnjo in štiriletno višjo stopnjo, nižja gimnazija pa je ponovno postala štiriletna. Na gimnazijo so se lahko učenci vpisovali le iz nižje gim- nazije, na srednje šole pa iz osemletne osnovne šole. Večina takratnih šol so bile nižje organizirane ljud- ske šole na podeželju. Večinoma so imele eno ali dve učilnici, največ štiri. Na Primorskem so prevladovale dvooddelčne šole (z dvema učilnicama), na katerih so poučevali kombiniran pouk več razredov hkrati. Leta 1953 se je oblast odločila za temeljito šolsko reformo;60 s splošnim zakonom o šolstvu je bila leta 1958 uzakonjena enotna osnovna šola. Velik vpliv na razvoj šolstva v Sloveniji po drugi svetovni vojni je imel II. kongres pedagoških delav- cev leta 1950, ki ga je na Bledu organiziralo Peda- goško društvo Slovenije. Iva Šegula je izpostavila ra- zvojno psihologijo ter učenje, ki vodi od empiričnega k logičnemu spoznanju. Mile Horvat je opozoril na pogoje dela v šoli, na katere je imel neposreden vpliv družbeno-ekonomski položaj Slovenije s prevladujo- čim kmetijstvom.61 Nov družbeni sistem je poudarjal znanstveni pogled na svet, nova oblast je razvijala ce- stno in komunalno infrastrukturo, ob tem je potekala obsežna elektrifikacija, zelo hitro sta se razvijali teh- nika in tehnologija ter širila industrializacija, kar je povečevalo potrebe po izobraženih kadrih. Uporaba novih medijev po drugi svetovni vojni je tesno povezana z elektrifikacijo, posebej manjših kra- jev. Mile Horvat je pri učnih metodah z učili izposta- vil pomen tehničnih pripomočkov in avdiovizualnih sredstev pri pouku z uporabo stenskih slik in mo- delov, diapozitivov, fotografij in poučnih filmov ter radijskih ur in episkopa.62 Zavzemal se je za nazorni pouk oziroma izkustveno učenje v nasprotju z razšir- jenim verbalizmom. Bodoče učitelje so na učiteljiščih v tretjem in četrtem letniku seznanili z osnovami fil- ma in fotografije ter uporabo radijske tehnike. Spo- znavali so 16-milimetrski filmski trak in delovanje ročne snemalne kamere. Pridobljeno teoretično in praktično znanje jim je omogočalo izdelovanje dia- pozitivov ter uporabo diaprojektorja, episkopa, radia in kinoprojektorja pri pouku.63 V okviru Sveta za prosveto in kulturo je deloval oddelek za učila, ki je nadziral uporabo učil, saj so morala biti usklajena z novim družbenim redom. To- varno učil so iz Ljubljane preselili v Črnomelj, ven- dar ji ni uspevalo zadovoljiti povpraševanja po učilih, zato so učitelje spodbujali, da sami izdelujejo učila. 59 Šilih, Značilnosti, str. 56. 60 Gabrič, Šolska reforma, str. 51. 61 Horvat, Tehnični pripomočki, str. 161. 62 Prav tam, str. 172. 63 Prav tam, str. 180. Ciril Hočevar je objavil članek o pripravi in uporabi učil pri pouku.64 Spodbujal je risanje slik na papir, tako so jih lahko uporabljali več let, na višji stopnji pa je spodbujal risanje zemljepisnih skic pri pouku zem- ljepisa in zgodovine.65 Za pouk matematike je pripo- ročal doma izdelana geometrijska telesa iz lepenke. Zahtevnejša so bila učila za pouk fizike; učitelje so spodbujali, da so sami izdelovali vzvode, tehtnice, škripce, vijake, kolo in vitel. Pri pouku prirodopisa so lahko izdelovali gobe iz gline. Med učitelji je bilo veliko lovcev, nekateri so znali nagačiti živali, oči za nagačene živali so kupovali v steklarni iz Hrastnika.66 Iz ubitih živali so dobivali živalske skelete, za čiščenje skeletov so uporabljali mravlje. Učitelje so spodbujali, da izdelujejo šolske zbirke semen, zemlje, lesa, kovin, kamenin, nafte in herbarij. Hočevar je učila delil na risbe: načrti, zemljevidi, grafikoni, zgodovinski trak; učila iz kartona: geome- trični liki in telesa; učila iz lesa: fizikalni aparati, lese- ni modeli; učila iz modelirne mase: reliefi, gobe; učila iz žice; nagačene živali in skeleti živali; zbirke: semen, nafte, kemikalij, lesa, vrst zemlje, kamnin, herbarij. Učila na učiteljišču Portorož­Koper Učiteljišče Portorož se je ob ustanovitvi leta 1947 srečevalo s pomanjkanjem šolskih potrebščin, učil in knjižnice ter s prostorsko stisko, saj je zanj značil- na prekinjena kontinuiteta delovanja. Septembra so ravnatelja II. gimnazije Celje prosili, naj jim odstopi višek učil; izpostavili so pomanjkanje šolskih tabel, ki so jih kasneje prevzeli na železniški postaji Hrpelje- -Kozina.67 Pri Državni založbi Slovenije so oktobra naročili prva učila, šestilo, trikotnik, ravnilo za tablo in toplomer.68 Marca 1947 so se državni dekliški osnovni šoli Kranj zahvalili za podarjene šolske po- trebščine: »Učiteljstvo in mladina državnega učiteljišča v Portorožah se Vam zahvaljujemo za prijazno – 19 kg težko – pošiljko šolskih potrebščin, s katero ste nas zares presenetili, prav iskreno zahvaljuje. Smo sicer v lepem letoviškem naselju ob morju, težko pa nam je tu nabav- ljati šolske potrebščine.« Kranjska šola jim je podarila 145 zvezkov, 20 risalnih zvezkov, 21 trikotnikov in 32 svinčnikov.69 Poleg problematike pomanjkanja učil se je uči- teljišče v Portorožu otepalo s prostorsko stisko, po preselitvi iz vile Virginija v vilo Marija so si prostore delili s slovensko nižjo gimnazijo in osnovno šolo. Učiteljišče je imelo prostore v prvem nadstropju; ker je bila stavba dotrajana, so pričeli popuščati tramovi. Okrajnemu ljudskemu odboru Koper so pisali: »V prvem nadstropju vile Marija, kjer sta nastanjeni nižja 64 Hočevar, Pripravljanje, str. 186. 65 Prav tam, str. 188. 66 Prav tam, str. 191. 67 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 29. 9. 1947. 68 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 11. 10. 1947. 69 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 2. 3. 1947. 410 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–418 2022 gimnazija in učiteljišče v Portorožu, so se zaradi pre- perelih tramov tla tako vgreznila, da preti nevarnost, da se bo zrušil strop v spodnje ležeči učilnici gimnazije …«70 Prostorska stiska je pogojevala uporabo učil, saj ni bilo prostora za njihovo odlaganje, zato so ostajala nedosegljiva. Že aprila 1948 so naročili večjo količi- no lesa za šolsko opremo. Zapisali so: »Vsa učila in knjige so zložena v raznih prostorih na golih tleh, kjer jih ni mogoče koristno in smotrno uporabljati in kjer se vsak dan bolj kvarijo.«71 Decembra so ponovno na- ročili 6 kubikov smrekovih desk, 2 kubika bukovih desk in 160 kvadratnih metrov vezanih plošč, kar naj bi zadostovalo za omare, namenjene prirodoslovni, kemijski in fizikalni zbirki učil, mineraloško zbir- ko, risalne modele, katedre, klopi, šolske table, zidne obešalnike in risalne deske za dijake.72 Prostor za učila so pridobili šele leta 1951. Sep- tembra 1952 so skušali garažo preurediti v fizikal- ni kabinet, vendar jim je za sanacijo vlažne garaže zmanjkalo sredstev. Profesorji niso imeli zbornice, zato so prosili za novo stavbo, predlagali so vilo Fe- licita.73 Ker je Okrajni ljudski odbor Koper Portorož na- menil razvoju turizma74 in v pričakovanju, da bo cona B Svobodnega tržaškega ozemlja pripadla Jugoslavi- 70 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 10. 8. 1947. 71 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 2. 4. 1948. 72 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 23. 12. 1948. 73 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 25. 10. 1949. 74 Rogoznica, Otroštvo, str. 671. ji, se je leta 1953 učiteljišče preselilo v Koper, ki se je razvijal v upravno središče. Začasne prostore je dobi- lo v pritličju italijanske gimnazije, nato pa v prvem nadstropju novozgrajene šole Janka Premrla Vojka, kjer je ponovno primanjkovalo prostora. Leta 1958 se je preselilo v prostore današnje Gimnazije Koper, kjer je delovalo do leta 1968. Poleg učilnic je imelo dva kabineta za fiziko in kemijo. Druga učila so bila shranjena v omarah na hodnikih. Učila so naročali pri Tovarni učil Črnomelj, Dr- žavni založbi Slovenije, Knjigarni Lipa, podjetju Muleža v Zagrebu, Iskri Kranj, Tovarni glasbil Me- lodija v Mengšu, podjetju TOS Školski servis Zagreb ter Zagrebačkem knjižarskem poduzeču. Za pouk kemije so opremo naročali v tovarni Kemoservis. Učiteljišče je tako kot druge srednje šole finančna sredstva za nakup učil pridobivalo tako, da je v in- vesticijskem planu šole predvidelo potrebna finančna sredstva za naslednje šolsko leto. Leta 1951 so za učila namenili 49.000 din, leta 1952 59.000 din, leta 1955 pa 120.000 din, vendar je bila vsota večja zgolj zaradi visoke devalvacije.75 Z učili so leta 1956 opremili tudi vadnico učiteljišča Koper, OLO Koper jim je za to namenil dodatnih 58.000 din.76 Učila so postajala vse dražja, leta 1957 so zanje namenili 150.000 din.77 Za 75 SI PAK KP/0783, t. e. 30, dopis 14. 4. 1955. 76 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 8. 10. 1956. 77 SI PAK KP/0783, t. e. 31, Pripombe k sedanjemu sistemu učiteljišča in predlog za razpravo. Stavba današnje Gimnazije Koper, kjer je učiteljišče Koper delovalo v letih 1958–1968 (SI PAK KP/0344). 411 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–4182022 primerjavo naj navedem, da je takrat kilogram moke stal 65 din.78 Za nabavo učil sta poleg učiteljišča skr- bela še IOLO Koper in OLO Koper. Družboslovna učila Iz dopisov učiteljišča razberemo, da je primanj- kovalo stenskih zemljevidov. Pred začetkom šolske- ga leta 1947/48 so od ministrstva za prosveto dobili zemljevid Evrope.79 Leta 1951 so naročili globuse ter stenski zemljevid Jugoslavije in Svobodnega tr- žaškega ozemlja.80 Leta 1952 jim je knjigarna Lipa ponujala stenske zemljevide Afrike, Evrope, Azije, Balkanskega polotoka, Severne Amerike in Južne Amerike, Prometno karto Jugoslavije, Politično kar- to sveta in Turistično karto Slovenije.81 Zemljevid Ljudske Republike Slovenije so dobili leta 1956,82 dve leti po ukinitvi Svobodnega tržaškega ozemlja. Absolventi učiteljišča so v tretjem letniku v sklopu poučne ekskurzije obiskali več jugoslovanskih repu- blik, pri čemer so uporabljali ročne zemljevide.83 Po vojni so na Primorskem velik razmah dožive- la prosvetna in folklorna društva. Krajevni, občinski in okrajni sveti Svobod so prirejali proslave, kulturne prireditve in politične manifestacije.84 Dijake so na učiteljiščih usposabljali za vodenje kulturno-prosvet- nega dela na vasi, zato je bil velik poudarek na po- uku petja, glasbeni vzgoji in učenju instrumenta. V začetku petdesetih let so dijaki učiteljišča nastopali na kulturnih prireditvah v zaledju Slovenske Istre.85 Slovensko-hrvaška prosvetna zveza iz Trsta je uči- teljišču podarila violino,86 Pokrajinska komisija za upravo narodne imovine pa mu je dodelila klavir.87 Ker so oba klavirja potrebovali pri pouku, je primanj- koval klavir,88 ki bi ga dijaki uporabljali le za vaje, zato so oktobra 1957 kupili nov klavir.89 Ob koncu delovanja učiteljišča je glasbena zbirka instrumentov obsegala 7 violin, 5 flavt, 1 namizni harmonij, 1 pia- nino in 2 klavirja.90 Učiteljišče je imelo kar tri pevske zbore: dekliške- ga, mešanega ter manjši dekliški zbor dijakinj prvih dveh letnikov. Slednji je bil namenjen praktičnim vajam za dijake, ki so se v petem letniku odločili za specializacijo glasbenega pouka.91 Dekliški in meša- ni pevski zbor učiteljišča sta nastopala na prireditvah Okrajnega ljudskega odbora Koper in prazniku obči- 78 SI PAK KP/0783, t. e. 31, 3. 10. 1957. 79 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 18. 8. 1947. 80 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 22. 2. 1951, 12/51. 81 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 9. 6. 1952. 82 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 7. 11. 1956. 83 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis K 272/51. 84 Hasl, Moje zgodbe, str. 138. 85 SI PAK KP/0783, t. e. 30, dopis 16. 2. 1952, 27. 2. 1953. 86 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 28. 10. 1947. 87 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 30. 4. 1947. 88 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 27. 3. 1957. 89 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 17. 10. 1957. 90 SI PAK KP/0783, t. e. 34, Inventar 15. 1. 1962. 91 Hasl, Moje zgodbe, str. 136. ne Koper, udeleževala sta se zborovskih revij ter pev- skih festivalov v Celju in Zagorju ob Savi.92 Naravoslovna učila Problematiko uporabe učil pri pouku fizike na strokovnih šolah, med katere je sodilo tudi učitelji- šče, je na I. pedagoškem kongresu leta 1950 pred- stavil France Kvaternik.93 Izpostavil je pomen fizike v obdobju, ko se je pričela razvijati industrija, z njo povezana elektrifikacija, promet in mediji. Fizika je postala pomemben predmet tehničnih šol. Opozoril je na pomanjkljivo predznanje dijakov, poučevanje fizike brez eksperimentov in posledično brez razu- mevanja fizikalnih pojavov ter na pomanjkanje učbe- nikov in usposobljenih profesorjev fizike.94 Od ustanovitve do leta 1953 je fiziko na učite- ljišču poučevala Duša Gajšek Felle. Nekdanja dija- kinja Jolanda Fičur se je spominja: »Meni je bila všeč prof. Gajškova, ona je za vsako novo poglavje pri fiziki pokazala eksperiment.«95 Prva učila za fizikalni pouk je učiteljišče naročilo leta 1948, zbirko so postopoma izpopolnjevali do leta 1960. Prvo omaro, v kateri so hranili učila za fiziko, so naročili septembra 1947.96 Leta 1949 so pri DZS naročili centrifugalni stroj, Wattov regulator, prerez parnega stroja, aerostat z drsnikom, fizikalni globus, dvotaktne in štiritaktne motorje ter učila za aerostatiko.97 Leta 1951 so na- ročili model atoma, transformator s pomožnimi deli, vrtavko in uro z nihalom, aparat za težišče, napravo za prevodnost toplote, elektromagnetno polje in uro z nihalom.98 Leta 1953 so zbirko izpopolnili z apa- ratom za elektrolizo vode ter aparatom za destilacijo vode, elektroforjem, paličastim magnetom, lečami in Peltonovo turbino.99 Leta 1955 so OLO Koper obve- stili, da so nekatere naprave, kot na primer aparat za demonstracijo valovanja, zastarele, ter podrobno na- vedli vsa manjkajoča učila za fiziko. (gl. Tabelo 1)100 Leta 1956 jim je oddelek za prosveto in kultu- ro OLO dostavil poizkuse iz mehanike.101 S širitvi- jo elektrifikacije se je v gospodinjstvih povečevala uporaba električnih naprav. Dijake učiteljišča so poučevali tudi o varni uporabi elektrike in manjših gospodinjskih aparatov. V ta namen je Okrajni odbor ljudske tehnike Koper učiteljišče opremil z učnimi plakati načrtov električnega kuhalnika, likalnika ter električnega razdelilca.102 92 Prav tam, str. 139. 93 Kvaternik, Fizika, str. 231. 94 Prav tam, str. 233, 234. 95 SI PAK KP/0783/001 Zvočni zapisi, Fičur, Jolanda, 12. 8. 2021, Intervju o šolanju na Učiteljišču Koper. 96 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 27. 8. 1947. 97 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 22. 2. 1949 in 3. 6. 1949. 98 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 2. 10. 1951 in 22. 2. 1951. 99 SI PAK KP/0783, t. e. 30, dopis 2. 7. 1953. 100 SI PAK KP/0783, t. e. 30, dopis 14. 4. 1955. 101 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 2. 2. 1956. 102 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 30. 1. 1956. 412 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–418 2022 Po sprejeti reformi osnovnega šolstva, z ukinitvijo sedemletne osnovne šole, ki je postala osemletna, je leta 1959 Svet za šolstvo LRS izdal seznam predpisanih učil za učiteljišča, med njimi tudi tistih za poučevanje fizike.103 Na učiteljišču Koper so nasprotovali posre- dovanemu seznamu učil kot normativu za oprem- ljanje učiteljišč z učili.104 Opozorili so na pomanjka- nje laboratorijev za dijake ter na premajhno število posameznih učil na dijaka. Navedena zbirka učil za fiziko se jim je zdela zelo osiromašena. (gl. Tabelo 2) Sredi petdesetih let v letnih poročilih učiteljišča zasledimo perečo problematiko pomanjkanja profe- sorjev fizike in matematike. Iz zbranih ustnih virov nekdanjih dijakov je razvidno, da so ob začetku delo- vanja učiteljišča pri pouku fizike, biologije in kemije izvajali veliko eksperimentov.105 Konec petdesetih let je primanjkovalo usposobljenih profesorjev fizi- ke. V začetku šestdesetih let je fiziko na koprskem učiteljišču poučeval kar gimnazijski profesor mate- matike, posledično so pri pouku izvajali vse manj ek- sperimentov.106 Dijak Darij Dujmovič se spominja: 103 SI PAK KP/0783, t. e. 32, dopis 21. 3. 1959. 104 SI PAK KP/0783, t. e. 32, dopis 27. 3. 1959. 105 SI PAK KP/0783/001 Zvočni zapisi, Fičur, Jolanda, 12. 8. 2021, Intervju o šolanju na Učiteljišču Koper. 106 SI PAK KP/0783, t. e. 33, Analiza uspehov po učnih predme- tih, 1. 7. 1961. »Fiziko nas je poučeval prof. Gorjup iz gimnazije, tudi kabinet smo si delili z gimnazijo, spomnim se le eksperi- mentov z elektriko.«107 Na učiteljišču so poleg zbirke učil za fiziko imeli tudi zbirko učil za kemijo. Kemijo je poučeval rav- natelj Janez Janež, dijaki so si najbolj zapomnili ek- sperimente s pokalnim plinom in posledično zadi- mljene učilnice.108 V začetku 50. let je učiteljišče pri podjetju Kemoservis naročilo večjo količino pribora in kemikalij. Pribor je obsegal prahovke, pihalke, epruvete, termometre, mrežice za kuhanje, tehtni- ce, stekleničke, Erlenmayerjeve bučke, steklenice za kuhanje, kozarce za kuhanje, steklene lijake, Wol- fejeve steklenice, steklene valje, gumijaste zamaške, gumijaste cevi, steklene cevi, železna stojala in vrsto kemikalij.109 Leta 1954 so pri Zagrebačkem knjižarskem poduze- ču naročili steklene špiritne svetilke, Kippove aparate in pincete. Naročilo ni bilo dostavljeno, zato so jim kasneje ponudili polivinilni klorid, aparat za destili- rano vodo, napravo za elektrolizo vode, univerzalno 107 SI PAK KP/0783/001 Zvočni zapisi, Dujmovič, Darij 22. 7. 2021, Intervju o šolanju na Učiteljišču Koper. 108 SI PAK KP/0783/001 Zvočni zapisi, Fičur, Jolanda, 12. 8. 2021, Intervju o šolanju na Učiteljišču Koper. 109 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopisi 12. 4. 1951. Tabela 2: Seznam učil za pouk fizike po normativu Sveta za šolstvo LRS iz leta 1959 ( SI PAK KP/0783, t. e. 32, dopis 21. 3. 1959). mehanika nonij, mikrometer, kronometer, analitične terazije, navadne terazije, hidrostatične terazije, Žolijeva tehnica, piknometer, telesa za merjenje teže, modeli motorjev zvok monokord, Kvinkcova ali Kuntova cev, garnitura zvočnih vilic, aparat za Hladinijeve modele, sireno in trobila toplota kalorimeter, Buacelov gorilnik, steklene barve, steklene posode različnih velikosti, aparat za Boji-Mariotov zakon, plinski termometer, termometri, črpalka za redčenje zraka magnetizem elektrika magneti raznih oblik, inklinacijska igla, deklinacijska igla elektroskop, elektrofor, električni stroj, kondenzatorji elektromagnetizem transformatorji, akumulator, galvanometer, ampermeter, miliampermeter, voltmeter, induktivna tuljava, induktorji, kalorimeter, transformator, oscilator optika zatemnitev kabineta, optična klop s priborom, natrijska svetilka, spektro-optična rešetka, mikroskop, fotoapa- rat s komoro in aparatom za povečavo fotografij, kinoprojektor, fotocelica, polarimeter Tabela 1: Seznam manjkajočih učil za pouk fizike, ki so ga sestavili na učiteljišču Koper leta 1955 (SI PAK KP/0783, t. e. 30, dopis 14. 4. 1955). mehanika nonij, mikrometrski vijak, štoparica, metronom, dinamometri, naprave za prikazovanje paralelograma, pribor k centrifugalnemu stroju, pribor za Arhimedov princip, aparat za prikazovanje osmoze, zračna razredčevalka s priborom, zračna zgoščevalka, aneroidi, barograf, manometer, model Franciscove turbine, aparati za aerodinamiko kalorika termometri, termokolori, termograf, hidroskop, termosteklenica, priprave za preverjanje toplote, cevke in steklenice iz netaljivega stekla, grelec elektrika galvanometer, voltmeter, ampermeter, usmerilnik, upori ali aerostati, akumulator 6 v, akumulator Ni – Fe, Rühm- korffov induktor, generator, elektromotor, električni števec, mikrofon, aparat elektromagnetne indukcije, kondenza- torji, rentgenske cevi, elektrotehnični pribor (stikala, varovalke, razdelilniki), električni aparati, Föhn aparat optika Harklova optična plošča, optična klop, konkavna in konveksna zrcala, spektroskop, fotoaparat, episkop, diaskop, daljnogled 413 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–4182022 napravo za elektrolizo in mikroskope.110 Naslednje leto so ponovno naročili manjkajoče kemikalije.111 Med prva učila za pouk biologije, ki so jih naroči- li leta 1949, sodita mavčni model človeškega okostja ter slika človeškega okostja.112 Leta 1950 so pri pod- jetju Muleža v Zagrebu naročili učila iz mavca: mali in veliki trup človeka, presek glave, uho, presek ledvic, razstavljive možgane, oko na steklu, larinks z zobmi, čeljust z zobmi, nogo, srce, živčni sistem, presek ko- lena in presek roke.113 Leta 1951 so zbirko dopolnili s stenskimi slikami gliv in gob, modeli ušesa in očesa ter alkoholom za konserviranje učil.114 Leto kasneje so naročili stenske slike krvave uši, monilije, filokse- re, gobavca, cidiuma, jabolčnega molja, sviloprejke, lubadarja, zeljne stenice, čebele in cepljenja sadnega drevja.115 Zbirko so izpopolnili leta 1953, ko so naro- čili zelenonogo tukalico, krastačo, srako, smrdokavro, velikega detla, kalina, šojo, rumenega strnada, južno postovko in vrtavko, stenske plakate delitve amebe in peronospore ter sliko cepljenja sadnega drevja. Pri prevozu sta se poškodovala modras in zelena žaba.116 Leta 1955 so OLO Koper obvestili, da jim manjkajo sestavljeni deli cvetnice, slike praproti, mahov, rastlin in živali v njihovem okolju ter anatomske slike živali. 110 SI PAK KP/0783, t. e. 30, dopis 6. 4. 1955 in 22. 5. 1955. 111 SI PAK KP/0783, t. e. 30, dopis 23. 5. 1955. 112 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 3. 6. 1949 in 23. 8. 1949. 113 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 9. 10. 1950. 114 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 22. 2. 1951 (15/51), 5. 6. 1951. 115 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 27. 12. 1952. 116 SI PAK KP/0783, t. e. 30, dopis 2. 7. 1953. Želeli so naročiti pribor za mikroskopiranje in špiri- te ter zbirke žuželk.117 Iz popisa inventarja leta 1961 je razvidno, da je učiteljišče imelo tri šolske mikro- skope in enega monokularnega. Zbirka učil biologije je obsegala 114 učil, od tega 16 modelov, 4 živalska okostja, 92 nagačenih živali in 22 učil botanike.118 Zbirko nagačenih ptic, ki so jih hranili v kabinetu, so dijaki s profesorjem enkrat letno razprašili, okrtačili in razkužili.119 Učila predvojaške vzgoje V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je vojaška obveznost kot zakonsko urejena dolžnost dr- žavljanov temeljila na naborniškem sistemu.120 Del vojaške obveznosti je bil nabor vojakov. Leta 1953 so sprejeli Uredbo o organizaciji predvojaške vzgoje, na podlagi katere so vse srednje šole dobile predmet predvojaške vzgoje s kabinetom in učili.121 Predmet je bil obvezen za dijakinje in dijake štiriletnih srednjih šol.122 Šole so OLO Koper posredovale letna poroči- la o poteku pouka in številu obveznikov predvojaške vzgoje.123 Vsaka šola je imela kabinet za predvoja- 117 SI PAK KP/0783, t. e. 30, dopis 4. 4. 1955. 118 SI PAK KP/0783, t. e. 33, Inventar 15. 1. 1962. 119 SI PAK KP/0783/001 Zvočni zapisi, Fičur, Jolanda, 12. 8. 2021, Intervju o šolanju na Učiteljišču Koper. 120 Ur. l. FLRJ, št. 28 - 179/1946, Zakon o vojaški obveznosti državljanov FLRJ. 121 Ur. l. FLRJ, št. 53/1953. 122 SI PAK KP/0783, t. e. 32, dopis 7. 7. 1959. 123 SI PAK KP/0783, t. e. 30, dopis 12. 12. 1955. Tabela 3: Seznam 63 kemikalij, ki jih je učiteljišče Koper za izvajanje poizkusov naročilo leta 1950 (SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopisi 12. 4. 1951). amonijak 250 g formaldehid 100 g kalij v kroglicah 100 g amonijakov klorid 200 g fosfor beli 50 g kalijev hidrogen 100 g aceton 100 g fosfor rdeči 50 g kalijev klorat 200 g arzen 10 g fosforna kislina 50 g klorno apno 100 g bakrov oksid 100 g feriklorid 100 g kloroform 50 g boraks 100 g glicerin 100 g kalijev bikarbonat 50 g solitrna kislina 500 g grafit 100 g kalijev jodid 10 g dekstrin 50 g grozdni sladkor 100 g kalijev nitrat 100 g etilni eter 100 g jod 10 g kalijev permanganat 100 g etilni alkohol 100 g kafra 10 g kalijev cianamid 10 g ferrum 100 g kalcij 10 g lakmus tinktura 50 g magnezij 50 g oglje lipovo 100 g živo srebro 500 g mlečni sladkor 50 g oksalna kislina 50 g živosrebrni oksid 50 g natrij 50 g parafin 100 g železni opilki 250 g natrijev bromid 10 g pirolozuit 100 g žveplo v palicah 200 g natrijev fosfat 100 g solna kislina 1000 g žveplena kislina 1000 g natrijev hidroksid 100 g srebrov nitrat 25 g vinska kislina 50 g natrijev nitrat 100 g superoksid 100 g vazelin beli 100 g natrijev silikat 250 g svinčev oksid 50 g železov oksid 50 g natrijev acetat 100 g svinčev acetat 100 g natrijev bisulfat 100 g oglje kostno 100 g 414 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–418 2022 ško vzgojo, ki je bil namenjen zgolj temu predme- tu. Opremljen je bil z učili za izvajanje moškega in ženskega programa. Šolam so naložili, da v proraču- nu za vojaška učila letno namenijo med 150.000 in 200.000 din, enako višino sredstev so letno porabili za ostala učila.124 Učni načrt je obsegal vojaški pouk, civilno zaščito ter znanja s področja sanitete, kemije in komunikacij.125 Kabineti so bili opremljeni z zračnimi puškami, šolskimi naboji ter šolskimi brzostrelkami in mitra- ljezi, ki so jih šole dobile zastonj. Vse puške so morale imeti orožne liste, ki so jih hranili na vojaškem odse- ku OLO Koper.126 Puške so morali imeti zaklenjene. Pri streljanju z zračnimi puškami so lahko uporabljali le svinčena zrna, strogo prepovedano je bilo streljanje v ljudi, živali ali ptice.127 V okviru pouka predvojaške vzgoje je Sekretariat izvršnega sveta za narodno obrambo LRS organizi- ral tekmovanja v streljanju z zračno puško. Namen tekmovanj je bila krepitev usposobljenosti rokovanja s puškami in drugim orožjem. Tekmovali so tudi v metanju ročnih bomb in ocenjevanju razdalje objek- tov. Na okrajnem tekmovanju, ki ga je organiziral Oddelek za narodno obrambo pri OLO Koper, so streljali s pravo puško na 100 metrov v športno tarčo ter metali ročno bombo.128 Poleg tekmovanj so od leta 1957 pri predvojaški vzgoji sodelovali pri pripravi proslav 1. maja, dneva dela, in 25. maja, dneva mladosti. Od leta 1958 sta bila to zelo pomembna praznika, ki so ju prazno- vali po celotni Jugoslaviji. K praznovanju so želeli pritegniti predvsem mladino, ustanavljali so odbore predvojaške vzgoje, vse občine so morale imeti odre- de predvojaške vzgoje z zastavami. Mladina je v vseh mestih in vaseh krasila trge in ulice, priredila prvo- majsko parado in na predvečer 1. maja poskrbela za kurjenje kresov.129 Leta 1959 se je predmetnik predvojaške vzgoje spremenil.130 Za dopolnitev kabineta so pri podjetju Slavko Rodić iz Bugojna naročili komplet šolskih ročnih defenzivnih bomb, komplet šolskih pehotnih min, komplet šolskih protitankovskih min, komplet šolskih protimagnetnih tankovskih min, šolsko pe- hotno mino, naboje in detonatorje.131 Prometna vzgoja Konec petdesetih let je začel naraščati promet osebnih avtomobilov in mopedov, posledično je na- raščalo število prometnih nesreč, zato so pri promet- 124 SI PAK KP/0783, t. e. 30, dopis 27. 9. 1955. 125 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 23. 2. 1956. 126 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 30. 1. 1957. 127 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 30. 1. 1957. 128 SI PAK KP/0783, t. e. 32, dopis 6. 5. 1960. 129 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 8. 8. 1957. 130 SI PAK KP/0783, t. e. 30, dopis 7. 7. 1959. 131 SI PAK KP/0783, t. e. 32, dopis 5. 12. 1959. ni policiji začeli s prometno preventivno dejavnostjo. Leta 1958 je Odbor za vzgojo in varnost v cestnem prometu nadomestil ukinjen Referat za varnost in vzgojo v cestnem prometu.132 Iz dopisa OLO Koper razberemo, da je bilo v okraju Koper od januarja do oktobra 1958 kar 394 prometnih nesreč, 26 s smrt- nim izidom, 148 z lažjimi in 171 s težjimi poškod- bami. OLO Koper in Odsek za promet pri Tajništvu za notranje zadeve Koper sta za izboljšanje varnosti v prometu v šole uvedla prometno vzgojo. Poleg Tedna prometa so razpisali nagrade za najboljši spis in sliko na temo prometa.133 Na učiteljišču Koper so dajali velik pomen poučevanju prometnih predpisov, pro- metnih znakov in pravil v prometu.134 Na učiteljišču so dijaki v 5. letniku opravili vozniški izpit za vo- znike motornih koles. Teorijo prometnih predpisov in praktično vožnjo so poučevali prometni policisti. Prometna milica je učiteljišču posodila motorno kolo za opravljanje prometnega izpita. Leta 1960 je učite- ljišče kupilo motor Colibri, za katerega je skrbel prof. Marjan Malc, ki je poučeval tehnični pouk.135 Bodoči učitelji so varnost v prometu poučevali na vadniški šoli. V prvem razredu so učence podučili o prometnih predpisih in se sprehodili po Kopru, kjer so opazovali promet in prometne predpise. V dru- gem razredu so varnosti v prometu namenili dva te- dna pouka, po učni poti skozi Koper so si ogledali in spoznavali prometne znake. V tretjem in četrtem razredu so učno pot ponovili in si ogledali film o varnosti v prometu, v Pionirskem domu so nekateri učenci obiskovali prometni krožek.136 Uporaba avdiovizualne opreme S širjenjem elektrifikacije se je po drugi svetovni vojni krepila uporaba avdiovizualnih sredstev. Leta 1950 so na učiteljišču dobili prvi radio, s katerim so lahko spremljali poučne glasbene oddaje, ki jih je za srednje šole od marca 1950 pripravljalo podjetje Ra- diofonia. Po uvodni razlagi, ki je trajala približno 10 minut, je sledil 40-minutni glasbeni program.137 Sre- di petdesetih let so dobili ozkotračni kinoprojektor, namenjen poučnim filmom. Filme za predvajanje so si izposojali na Zavodu za šolski in poučni film.138 Okrajni odbor ljudske tehnike je pripravil tečaj za rokovanje z ozkotračnim kinaprojektorjem, ki sta se ga udeležila dva zaposlena z učiteljišča Koper. Po končanem tečaju sta opravljala izpit pri posebni komisiji Državnega sekretariata za notranje zadeve 132 https://www.avp-rs.si/preventiva/pogled-v-preteklost/ (19. 9. 2021). 133 SI PAK KP/0783, t. e. 32, dopis 3. 3. 1958. 134 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 15. 1. 1957. 135 Prav tam. 136 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 15. 1. 1957, K 14/57. 137 SI PAK KP/0783, t. e. 29, dopis 13/50. 138 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 16. 9. 1957. 415 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–4182022 LRS.139 Naročili so tudi diaprojektor in episkop ter diafilme in magnetofon. Z diaprojektorjem, diafilmi in episkopom so opremili tudi vadniško šolo, kjer so dijaki na hospi- tacijah in učnih nastopih spoznavali avdiovizual- no opremo.140 Učiteljišče je leta 1956 Radio Koper zaprosilo za glasbene posnetke, ki bi jih na magne- tofonu uporabljali pri pouku glasbe.141 Profesor slo- venščine Jože Hočevar je tako opisal uporabo ma- gnetofona med poukom: »Hm, smo pa seveda iskali te novitete, naš inšpektor je bil prof. Mikolič Stane, on je bil silno vesel, ko smo kaj novega odkrili in jaz sem v Kopru imel to srečo, so imeli tudi magnetofon, ki je bil še na žico, ne na trak, tisti prav prastari, oni so to za glasbo uporabljali, sem jih pa prosil, če ga meni posodijo in so mi z radija v zbornici posneli Staneta Severja, ki je recitiral Kettejevega Pijanca ali Prešernovo Zdravljico, to so bile zlate rezerve. Ne vem, kako smo to tehnično naredili, mi je pomagal tudi profesor Malc ali kdo drug, da sem imel na enem traku vsa ta slovenska besedila, da so drugo iz- brisali. Samo potem sem si moral pisat seznam, kako po vrsti so, da bom našel tisto pravo recitacijo.«142 Iz inventarnega popisa leta 1962 je razvidno, da je 139 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 3. 10. 1957. 140 SI PAK KP/0783, t. e. 31, dopis 2. 2. 1957. 141 SI PAK KP/0783, t. e. 30, dopis 19. 11. 1956. 142 SI PAK KP/0783/001 Zvočni zapisi, Hočevar, Jože, 17. 7. 2016, Intervju o poučevanju na Učiteljišču Koper. zbirka avdiovizualne opreme učiteljišča obsegala ra- dijski aparat Kosmaj, diaprojektor, episkop, optično mizo, magnetofon, diktafon, 16 gramofonskih plošč in električni gramofon.143 Za zaključek Učitelji, ki so se izobraževali na učiteljiščih, na- stalih kot srednje šole pod Avstrijo s tretjim osnov- nošolskim zakonom leta 1868, so na ljudskih šolah poučevali prirodopis, ki je obsegal znanja iz biologije, somatologije, kemije, fizikalnih pojavov in mineralo- gije. Zato so tudi po drugi svetovni vojni na štirile- tnih ter kasneje petletnih učiteljiščih poučevali pred- mete, kot so biologija, fizika in kemija. Učiteljišča so imela bogate zbirke predvsem naravoslovnih učil. Za slovensko učiteljišče, ki je bilo leta 1947 ustanovljeno najprej v Portorožu in leta 1953 preseljeno v Koper, je značilno, da ni imelo tradicije ter ustrezne opreme in učil. Iz dopisov od ustanovitve leta 1947 pa do leta 1968, ko je maturirala zadnja generacija učiteljiščni- kov, lahko sledimo opremljanju šole z učili. Prevla- dovala so naravoslovna učila, ki so pri pouku fizike in kemije omogočala izvajanje eksperimentov, ter učila za biologijo, kot so skelet in deli človeškega telesa, plakati bolezni, živali in škodljivcev ter zbirka na- 143 SI PAK KP/0783, t. e. 34, popis inventarja 15. 1. 1962. Episkop (SI PAK KP/0783, t. e. 32, dopis 31. 3. 1958). 416 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–418 2022 gačenih živali, predvsem ptic. Med družboslovnimi učili so prevladovali predvsem zemljevidi in glasbeni instrumenti. V sklopu predmeta predvojaške vzgoje je učiteljišče leta 1954 dobilo kabinet z učnimi pri- meri strelnega orožja ter kasneje različnimi vrstami min. Učiteljišče je naročalo avdiovizualno opremo, ki do konca šestdesetih let še ni doživela večjega razcve- ta. Konec petdesetih let so veliko pozornost nameni- li varnosti v cestnem prometu, učitelji so v zadnjem letniku opravljali vozniški izpit za motorno kolo. Z uvedbo enotne osnovne šole se je izrisalo spremenje- no izobraževanje osnovnošolskih učiteljev. V začetku šestdesetih let so se pri pouku naravoslovnih pred- metov srečevali s pomanjkanjem ustrezno izobra- ženih profesorjev, posledično so opravljali vse manj eksperimentov in nabavljali vse manj naravoslovnih učil. Z ukinitvijo učiteljišč so se učitelji, ki so pouče- vali na predmetni stopnji, izobraževali na pedagoški akademiji, kasnejši pedagoški fakulteti. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI SI PAK – Pokrajinski arhiv Koper KP/0023 – Istrski okrajni ljudski odbor Koper, 1945–1947. KP/0100 – Učiteljišče Koper, 1870–1926. KP/0344 – Zbirka fotografij in razglednic, 1800– 1999. KP/0355 – Zbirka dokumentov o šolstvu, 1791– 1946. KP/0618 – Osnovna šola Gorjansko, 1920–1967. KP/0783 – Učiteljišče Portorož - Koper, 1946– 1968. KP/0794 – Osnovna šola Povir, 1874–1991. TISKANI VIRI Uradni list FLRJ, št. 28 - 179/1946, Zakon o vojaški obveznosti državljanov FLRJ. Uradni list FLRJ, št. 53/1953, Uredba o organizaciji predvojaške vzgoje. USTNI VIRI Pogovor z Dušo Gajšek Felle v Ljubljani, 14. 3. 2003. SI PAK KP/0783/001, Zvočni zapisi: Intervju z Jožetom Hočevarjem (r. 13. 9. 1928, stanu- joč v Portorožu), Koper, 14. 7. 2016. Intervju z Darijem Dujmovičem (r. 1941, stanujoč v Ankaranu), 22. 7. 2021. Intervju z Jolando Fičur (r. 1936, stanujoča v Kopru), 12. 8. 2021. LITERATURA Bajc, Gorazd: Obnova tržaških slovenskih šol po drugi svetovni vojni in politična emigracija iz Slo- venije. Šolska kronika 13, 2004, št. 2, str. 330–344. Blažič, Marjan in Ivanuš-Grmek, Milena in Kramar, Martin in Tancar, Mladen: Didaktika. Novo me- sto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskoval- no in razvojno delo, 2003. Bonin, Zdenka in Rogoznica, Deborah: Koprska rodbina Grisoni. Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2016. Cencič, Majda: Slovensko moško učiteljišče v Gorici. Učiteljice v šolskih klopeh (ur. Vlasta Tul). Nova Gorica: pokrajinski arhiv Nova Gorica, 2005, str. 55–74. Cencič, Majda: Šola za znanje učiteljev. Koper: Za- ložba Annales, 2004. Dimnik, Jakob: Teme in teze. Pedagoški letopis. Ljub- ljana: Slovenska šolska matica, 1907, str. 178–179. Gabrič, Aleš: Oživljanje kulturne dejavnosti na pri- morskem v očeh slovenske kulturne politike. Pri- morska srečanja 15, 1990, št. 104/105, str. 139–144. Gabrič, Aleš: Šolska reforma 1953–1963. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2006. Gabrič, Aleš: Šolstvo na Slovenskem v letih 1945– 1951. Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete 24, 1991, str. 67–92. Gombač, Metka: Slovensko šolstvo v coni A Julijske krajine 1945/46. Šolska kronika 14, 2006, št. 1, str. 182–190. Hasl, Miran: Moje zgodbe. Koper: Libris, 2013. Hočevar, Ciril: Pripravljanje in uporaba učil pri pou- ku. Kongres pedagoških delavcev LRS na Bledu, II. del. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1950, str. 186–198. Hojan, Tatjana: Narodna šola (1871–1924), društvo v podporo slovenskemu šolstvu. Šolska kronika 21, 2012, št. 1–2, str. 53-68. Horvat, Mile: Tehnični pripomočki pri sodobnem pouku. Kongres pedagoških delavcev LRS na Ble- du, II. del. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1950, str. 161–186. Jakovljevič, Božo: Učiteljska škola u Kopru i školo- vanje hrvatskih učitelja. Annales 6, 1996, št. 8, str. 213–224. Južnič, Stanislav: Pouk fizike v Kopru v luči srednje- evropskih sodobnikov. L´insegnamento della fisica nell´ottocento a Capodistria. Koper: Ginnasio Gian Rinaldo Carli, 2008, str. 143–187. Krmac, Dean: L´imperial regio Ginnasio Giusti- nopolitano (1814–1918). Breve profilo storico. L´insegnamento della fisica nell´ottocento a Capodi- stria. Koper: Ginnasio Gian Rinaldo Carli, 2008, str. 27–68. Kunst, Viljem in Kunst, Zlata: Elektro-pionir: navo- dila za 64 poskusov s področja elektrike. Ljubljana: Mladinska knjiga in drugi, 1962. 417 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–4182022 Kvaternik, Franc: Fizika na strokovnih šolah. Kon- gres pedagoških delavcev LRS na Bledu, II. del. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1950, str. 231–244. Lavrenčič-Pahor, Minka: Primorski učitelji 1914– 1941. Prispevek k proučevanju zgodovine sloven- skega šolstva na Primorskem. Trst: Narodna in štu- dijska knjižnica, odsek za zgodovino, 1994. Nučič, Črtomir: Pouk kemije v strokovnih šolah. Kongres pedagoških delavcev LRS na Bledu, II. del. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1950, str. 195–214. Protner, Edvard in Medveš, Zdenko in Batinič, Šte- fka in Miovska Spaseva, Suzana in Spasenović, Vera in Šušnjara, Snježana in Zorić, Vučina in Vujisić Živković, Nataša: Primerjava razvoja izo- braževanja učiteljev v državah nekdanje Jugosla- vije. Šolska kronika 21, 2012, št. 1–2, str. 82–98. Protner, Edvard: Pedagogika in izobraževanje učite- ljev: 1919–1941. Nova Gorica: Založba Educa, 2000. Rogoznica, Deborah: Otroštvo v razmerah vojne uprave. Skrb za otroke v coni B Svobodnega trža- škega ozemlja s posebnim poudarkom na koprski okraj. Zgodovina otroštva (ur. Aida Škoro Babič). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2012, str. 622–679. Sabaz, Loredana: Il Gabinetto di fisica dell´I.R. Gin- nasio Superiore di Capodistria. L´insegnamento della fisica nell´ottocento a Capodistria. Koper: Gin- nasio Gian Rinaldo Carli, 2008, str. 203–211. Sklepi I. kongresa pedagoških delavcev, ki je bil na Bledu od 16. do 20. oktobra 1950. Kongres peda- goških delavcev LRS na Bledu, II. del. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1950. Šavli, Andrej: Vrsta skozi čas. Koper: Pokrajinski arhiv Koper, 2017. Šilih, Gustav: Značilnosti in pogoji kvalitetnega po- uka. Kongres pedagoških delavcev LRS na Bledu, I. del. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1950, str. 45–75. Šuštar, Branko: Zgodovinski razvoj poučevanja s sli- kami. Šolska kronika 22, 2013, št. 3, str. 425–446. Tul, Vlasta: Povojno izobraževanje primorskih par- tizanskih učiteljev. Čas, ki živi: zbornik referatov s strokovnega posveta ob 60-obletnici začetkov par- tizanskega šolstva na Primorskem (ur. Vlasta Bel- tram). Ajdovščina: Skupnost partizanskih učite- ljev Primorske, 2003, str. 26–45. SPLETNE STRANI https://www.avp-rs.si/preventiva/pogled-v-prete- klost/ S U M M A R Y On the use of teaching aids at the College of Education Portorož–Koper (1947–1968) In the past and still today, teaching aids have played an important role in providing future teach- ers with quality education. Their use in schools was affected by different historical contexts of education, school regulations as well as the development of industry, science, and didactics. As can be gathered from its well-equipped cabinet, the Imperial-Royal College of Education for Men in Koper (1875–1909) devoted much attention to teaching aids, especially in physics instruction. Primary school teachers that pursued their education at Austrian colleges, estab- lished as secondary schools under the third Primary Education Act of 1868, instructed natural science comprising the knowledge of biology, somatology, chemistry, physical phenomena, and mineralogy. Therefore, similar subjects were also taught at four- year and later five-year colleges of education after the Second World War. The Slovenian college of education, first estab- lished in 1947 in Portorož and then moved to Koper in 1953, did not have a continued tradition, and it faced a chronic lack of teaching aids and appropri- ate equipment. In the records kept from its estab- lishment in 1947 until 1968, when the last gener- ation of students graduated, it is possible to follow the process of furnishing the school with teaching aids. Apart from the collection for physics, chemistry, geography, history, biology, and music, in 1954 the college also obtained a cabinet with teaching aids for pre-military education. The predominantly natural science teaching aids were used in physics and chem- istry instruction to facilitate the implementation of experiments, followed by biology teaching aids, such as the skeleton and parts of the human body, posters of diseases, animals, pests, and a collection of taxi- dermy animals, especially birds. The most common teaching aids in social sciences were maps and music instruments. As part of pre-military education intro- duced in 1954, the college of education also obtained a cabinet with specimens of firing arms and later var- ious kinds of grenades. The development of teaching aids kept the pace with technological advances. After the Second World War, the use of a variety of me- dia, such as tape recorder, radio, episcope, and slide projector, spread with electrification. The college of education procured audio-visual equipment, which did not experience a major boom until the end of the 1960s. At the end of the 1950s, much attention was paid to teaching road safety, and the last year students did a motorcycle driver’s license. The intro- 418 MIRJANA KONTESTABILE, JURKA LEPIČNIK VODOPIVEC: O UPORABI UČIL PRI POUČEVANJU BODOČIH UČITELJEV ..., 403–418 2022 duction of uniform primary education brought about changes in the education of primary school teachers. In the early 1960s, natural science instruction was marred by the lack of qualified teachers; as a result, increasingly less experiments were performed, and increasingly less natural science and other teaching aids were purchased. After colleges of education were abolished, teachers that taught the higher level of primary education pursued their education at the teaching academy, later to become the faculty of ed- ucation.